PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uradniški in upravnlškl prostori: 2657 South Lawndale A vs.
Office of Publication: J 2657 South Lawndalo Ave. Telephone, Rockwall 4904

xxxvm
Con« lists Ja UM
Entered m
•t Chicago.
ŽSfm ^"rdisiS' i SSrSri^SSrCHICAO° M- ILI~ PONDELJEK. 21. JANUARJA (JAN. 2«). \M Subacrlptlon $8.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 1» AccepUnoe for mailing at opsclal rate of postage provided for in section U03, Act of Oct. 2, 1017, authorised on Jun« 4, 101».
lavnice bodo obnovile obratihST"IK0M1S,JA u
##	7 \ ponudila zvišanje
ttavkani pozvani na delo
Jelski tajnik An-Jorson zagotovil zvišanje place
loge MESA NORMALNE
28. jan.—Cez 200,000 irskih delavcev se bo danes na delo v prepričanju, da |Mgnagali v stavki, ki je bila ana pred enajstimi dnevi za jnje plače. Vrnili se bodo uslužbenci federalne vlade, [je zasegla klavnice zadnjo so-
evno odredbo je izdal dnik Truman. Klavnice •ira sedaj poljedelski depart-ut Besednik departmenta je , da bodo klavnice dostav-meso v sredo in da bodo ge mesa normalne ob koncu tedna.
oljedelski tajnik Anderson 1 zagotovilo stavkarjem, da storjeni koraki glede zvi-nja plače v smislu priporočila ebnega Trumanovega študij-ga odbora, ki je posčgel \ nflikt. Stavkarji so dali razu-!ti, da bodo vztrajali pri za evi glede zvišanja plače, avniški delavci so se udele-i dioda, na katerem je govoril : March, distriktni direk r unije CIO. "Izgleda, da smt V je dejal. "Stavka \ i ie ni končana. Ca na bo ; zvišana, bo botfaa febiftv* aa."	f •
krog 60,000 delavcev, člano\ bije Amalgamated Meat Cut-rs & Butcher Workmen ADF je wnilo na delo zadnjo so to. Koraki za obnovo obrata avnic so bili storjeni, ewis J. Clark, predsednil pje CIO, je dal zagotovilo, d» kooperiral s federalno vlado
Ucago. 26. jan. — Federalna je prevzela klavnice enaj-kompanij v Chicagu ir. ugih mestih, dasi unija tJnited pinghouse Workers CIO ni I zagotovila, da se bo 150,000 enih članov vrnilo na delo. ^ki, ki je bila oklicana desetimi dnevi, je prizade-^ 130 klavnic po vsej deželi, stavkarji so dali razumeti, da ^ vztrajali v borbi, dokler bodo dobili uradnega zago-M\ od vlade, da bodo plače »ne na podlagi priporočila ebnega Trumanovega študij-ga odbora, ki vodi preiskavo »flikta.
Oznanilo o zasegi klavnic
med drugim, da stavbi ne smejo na podlagi fe-P'nega zakona ovirati delav-ki se hočejo vrniti na delo
Ldru8> strani pa ne more bit? *n obtožen kršenja provizl I zakona, ako se noče vrniti Oelo
:,vk*ni zahtevajo zvišanje *17 in pol centa na uro ^ klavniških kompanij je T s*'ft Co. naznanila, da
Popravljena zvišati plače za P fentov na uro. >0|jedeiski ujnik Anderson, e Prevzel zasežene klavnice v Washingtonu, da bo r***1 na kompanije za zvi-f Pisce., Lewis J. Clark. MWnik unije, je okrcal a»Hnika Trumana, ker nI V1 v odredbi glede zaseg«
' Iimerson, predseduj, p*tr»ck E. Gorman, taj-"nije Amalga-Mest Cutters * Butcher iT	»ta preklicala
T ^"t, klavniškim kompa
rvkar,lp0£v,U okr<* «0.000 rJ*v naj vrnejo na da-^ "i*dnik Truman je po-
L ^'»nflikt in odredil zala v
delavcev, članov unije United Packinghouse Workers CIO. Lewis J. Clark, predsednik unije, je dejal, da bodo člani unije odločili, ali se vrnejo na delo ali ne, na svojem shodu.
"Mi nimamo članov na vrv<-ci," je rekel Clark. "Voditelji unije ne morejo sami odločati o tako važni zade/i. Člani bode ca mi odločili, pod kakšnimi pogoji se bodo vrnili na delo. Federalna vlada ni Še dala *a-£o lovila, ali bodo zahteve glede zvišanja plače sprejete."
Clark je poslal telegram predsedniku Trumanu z apelom, naj takoj skliče konferenco uradnikov delavskega in poljedelskega departmenta, odbora za ekonomsko stabilizacijo in reprezentan-tov unije, na kateri naj bi se vršile razprave glede izravnave konflikta.
Odločitev voditeljev unije ADF, da se bodo stavkar ji vrnili na delo, je bila sporočena predsedniku Trumanu. "Ko-jperirali bomo z vami -v vseh ozirih zdaj, ko je vlada zoseg'a klavnice," pravi telegram. "U pamo, da bodo pravice (lelav 2em zagotovljene, ko bo vlada operirala klavnice." ! Gayle Q. Armstrong, pomoč-' nik poljedelskega tajniku A n iersona, je dospel v Chicago ' Washingtona, da prevzame )tlavnice. Dajal ja, da bo kor
uulio m
Domače vesti
Obisk
Pogajanja teadovo-ljivo napredujejo
Detroit, Mlch» 26. jan. — Prva | gesta za spravo mad avtno unijo in induatrijo at očituje v poročilih, da je Chrysler Motor Corp. ponudila zvišanje plače za
KONTROLO ATOMSKE SILE
-----— r---^ —	'	—ir-»
Pa., ter Frank Buh iz Chicaga.l Drugo poročilo pvavi, da bo ki je bil nedavno odpuščen iz mornarice.
.Chicago. — Glavni stan SN- 18 in pol centa na pro. Neki u-/PJ so zadnje dni posetili: Frank radnik avtne unije je potrdil n Kathryn Steibly iz Sharorp, poročilo.
8 pv
kmalu prišlo do spjrazuma med Ford Motor Co. in avtno unijo. Nov grob v Lorainu J Pogajanja med unijo in kompa Lorain, O. - V bolnišnici sv. nijo so bila pretrgana, a se bodo Joiefa Je umrl Anton Durjava, obnovila prihodnji teden. Re-star 64 let, doma iz vasi Doblar prezentanti obeh grup so izjavl-pri Ročinju na Primorskem in U, da pogajanja zadovoljivo na v Ameriki 35 let. Bil je član predujejo. društva Bled SNPJ in ABZ. Tu-1 Medtem pa se fUvka proti kaj zapušča ženo, tri sinove in korporaciji General Motors na-dve hčeri, v Euclldu, O., pa ne- daljuje. V tej Ja zavojevanlh čaka Joaepha Durjavo.	čez 175,000 delavcev.
Is Clovalanda	Charles E. Wilaon, predsednik
Clavaland. — V bolnišnici General Motors, in R. J. Tho-Lakeside je srečno prestal ope- mas, predsednik avtne unije, racijo John Breščak, ki je bil sta nastopila p včasih zalo, aktiven v javnem sekom za delo življenju, posebno pri dram- zaslišanje o za skamu društvu Ivanu Cankar- katerega sponaorUa predsednik ju, zdaj pa živi na farmi v Bur- Truman. Namen načrta ja kon-tonu, O. — Častno sta bila od- Sanje konflikU med delavci in puičena iz armade: Carl E. delodajalci. Oba, Wilson *n Smardel, služil 18 mesecev v Thomas, sta se iwtkla proti na Burmi in na Kitajskem, in črtu. Debata o načrtu se bo Frank Zgonc, služil 40 mesecev, pričela v kongresu prihodnji te-od tah 20 mesecev na Pacifiku, den.
-i Poročila sta se Stanley Cen-1 Thomas Je praČital Izjavo, ta in Julia Buchar.
Francija bo pretrgala zveze s Španijo
Diktator Franco se para v javnosti
Tvorijo jO representor Paris. 26. Jan. — Nova frsneo-I	,kt vltdi- k,tero ^ 'ormiral so-
ri avanajtt arzav CU1UI Felix Gouin 8e Urekltt
□ VDKirc 7ADITGXVI \u prtlom dlplomatičnih odno-
BYRNES ZAPUSTIL Ujev z režmum, diktatorja LONDON	Franca v Španiji. Pogoji dogo-
vora med socialisti, komunisti
London. 28. jan. - Skupščina	in republikanci določajo med
Združenih narodov je soglasno	drugim uveljavljanje resolucijo,
odobrila resolucijo velesil glede	katero je sprejela francoska u-
ustanovitve komisija za kontro-	«^vna skupščina, glada preloma
lo atomske energije. Zaključek,	odnošajev s Španijo,
da se komisija ustanovi, ja bil	Reaolucija je takoj dobila od-
sprejat na konferenci zunai\Jlh	mav v Španiji. Diktator Franco
miniitroy treh velesil — Rusija,	Jt dajal, da bo zaprl mejo po Amerike in Velike Britanija — prelomu odnošajev s Francijo
v Moskvi.	in ojačll vojaške straže v ob-
Komisijo tvorijo reprezentan-ti dvanajstih držav. Te «o A- Madrid. Španija. 28. jan merika, Rusija, Velika BritanH Diktator Franco Ja dajal na se-Ja, Poljska, Egipt, Bruittk, Utwku s tasnikarji, da m bo »• Francija, KiUjika, Avstralija, nadalje trudil v prizadevanjih Kanada, Holandlja In Mehika, sa utrditev prijateljskih odno-V področja komisije na spada »«J»v mad Španijo in Ameriko samo kontrola atomske energije, Dajt Ja rakal, da nt nikdar odo temveč tudi izmenjava znan- braval smernic In političnega stvenlh informacij. Komisija bo »tališča Hitlerja in Muaaollnlja
skrbela, da bo atomska sila slu- in da la vadno obsojal perseku žila miru in da ne bo poitala cije. Španija ni bila pod vpil
vojno orožja.
Nov grob v Oglaabyju
r, 111. — Dna 14. Jan. Ja
Protest prMT " imeno\Wju Armstronga za upravitelj klav-
lic pod vladno kontrolo je bil poslan predsedniku Trumanu. Avtor protesta je Earl McDonald, predsednik državne de-avske federacije v Novi Mehi-ci. On pravi v protestu, da je Armstrong sovražnik organiz--anih delavcev.
/rut/ ■ki
še okrog 150,000
Krvavi izgredi v Indiji/
22 oseb ubitih
Bombaj, Indija, 28. jan. -Izgredi, ki so izbruhnili v sredo, se nadaljujejo. V teh je bilj že 22 oseb ubitih in čez 800 ra-njenih. Policija in vojaške čete so napadle izgrednike s plinskimi bombami. Voditelji kongresne stranke so podprli napore za vzpostavitev miru.
Poslanik Harriman se vrača domov
Moskva, 28. jan. — Ameriški poslanik W. Averell Harriman je zapustil Moskvo in odletel ordtl Ameriki. Na svoji poti se bo ustavil v Tokiju in Cungkin-{U. Diplomatični krogi trdijo, ia bo resigniral.
Sivii ogrski premier
iride pred sodiiče
London, 28. jan. - Feren Szalasi, bivši ogrski premier in Hitlerjeva lutka, ter člani njegove vlade bodo postavljeni pred ljudsko sodišče kot vojni dočinci, pravi radijsko poročilo z Budimpešte. Obravnava proti njim se bo pričela 5. februarja.
Spaatz postal poveljnik letalske šile
Washington, D. C., 28. jan. -Predsednik Truman je imenoval generala Carla Spaatza za vrhovnega poveljnika letalske sile On je nasledil generala H H. Arnolds, ki Ja resigniral
Stavka voznikov v St. Louisa končana
st Louis. Mo.. 26 jan.-Stavka čez 2000 voznikov tovornih avtov je bila končana po dogegi sporazuma. Trajala )' trtUrine Vozniki so člani un. je A^mške delavske federacije.
vw ........meri ki 40 let.. Po
paklicu Je bil atavbanik in bolehal dalj časa. Zapušča ženo, poročeno hčer in dya sinova, ki sta se pred par meseci vrnila od vojakov.
Zveza med jemljo in mesecem
. Eksperiment vojaških vfižakov uspel
Washington. D. C» 26. jan. — Vojni department je naznanil, da so veščaki vojaškega signalnega ibora s pomočjo radarja navesall stike med zemljo ln mesecem. Eksperiment se ja posrečil 10. janufrja in bil potem večkrat uspafno ponovljen. Prvi eksperiment je bil izveden v laboratoriju signalnega zbora v Belmaru, N. J.
Prsnos električnih utripanj, ki sličijo radijskim valovom, od zamljs do meseca in obratno, je uspeh vojaških veščakov in znanstvenikov. Razdalje med >mlj4 in mesecem je 238,857 ilj, j Odmev električnih utrl-\ ki so prišl« do meseca, je il do zemlje dve in pol aa-i pozneje. Brzina utripanj ja i*a kot brzina svetlobe — 186,000 milj na lekundo.
Veščaki so imsli posebni aparat, ki Ja sprožil utripanja. Ta io trčila ob mesec in aa vrnila naša J. Znanstvaniki so izjavili, da Ja eksperiment ustvaril revolucionarna potencialnosti. Ena možnost ja radijska kontrola raketnih bomb, ki bi krožile nad zemljo v stratosferi
W E. Osboma, bivši major v avstralski armgdi. Ja izjavil v Los Angelesu, da so avstralski znanstveniki pod vodstvom dr. J. H. Piddingtona. profeoorja na univerzi v Sydneyju, ža pred štirimi leti navezali radarski stisk med zemljo in mesecem Časovni presledek pri eksperi-menUh ja bil 14 sekunde
Glavne aplikacije radarja i vojnem času «o bila razkritja letal v zraku. Letala, opremljena t radarskimi aparati, so lah ko bombardirala tudi mesta In industrijska središča, čeprav to
vsebujočo obdolttiev, da Ja senator Vandanbarg, republikanec iz Michigana, naf^vll past pred ko Jsi pred
Ww. ~ __ _
prezentantov delavcev in delodajalcev v Washingtonu. Thomas je dejal, da je Vandenberg nosil bakljo za korporacijo General Motors, dasi je vedel, da so avtne korporadije želele polom konference. Njegova lajava ja {povzročila vihar na zaslišanju ' pred senatnim odsekom.
"Ironija je, kar ja konferenca potisnila industrijsko borbo v ospredje, dasi ja bila sklicana z namenom, da to borbo konča," je rekel Thomas.
Wilson je bil večkrat v zadregi, ker so mu člani odaaka stavili vprašanja, na katera ni mogel
dati direktnega odgovora.
-
Papei odlikoval japonskega poslanika
Rim, 26. Jan. — Papaž PIJ XII. Ja odlikoval japonakega poslanika Kana Harado. Podelil mu je red sv. Silvestra. Harada, člani njegovega štaba in družin*, bodo zapustili Vatikan in odpotovali domov, Repatriacljo Je odredil general Douglas Mac-Arthur, povelinik okupacijskih sil na Japonskem.
Kerr imenovn za po* slanika v Washingtonu
vom Nemčija ln Italija, temveč , i si je aama utirala pot. Ta vod ■Pred skupščino so vprašanja v ljubko demokracijo, eksplozivnega značaja. Eno Is- Qlfdt vprft4tnja re.tavriranja med teh Je prote. Poljska L ke ^niirhlje Jt franco vlade proti sovjeUki intarvan-M^ d> ^ ^ud|tvo lmtlo
cljl v provinci Azerbadžanjti Ja ^ Ono bo lahko odločilo za proglasila avtonomijo. Protsi^	Qtl monirhlJl,
pravi, da so ruska, četa v tej 1 r _ _
provinci podprla rabalno giba « t a	• *
nja. Drugo vprUanjipJa "hu jAUflarSKa ttlUjfl
London, 26. Jan. — ArchlbalJ C. Kerr, brlUkl poslanik v Mo skvi, ja bil imenovan za poslanika v Washingtonu. On bo na sledil lorda Hallfasa. Kerr ja užival zaupanje ruskih uradnih krogov, kakor tudi premier j h Stalina.
Bitke se obnovile v Buenos Airesu
Buenos Airas, Argentina, 26 Jan. — Bitke med komunisti in pristaši polkovnika Juana Perona, kandidata za predsednik« republika, to se obnovila v tam mestu. Dva oseb) sta bili ub't* ln šast ranjenih
bila nevidna Prav tako ladje In parnike.
Eksperimente je vodil v Belmaru. N. J., general Harry C. Ingles, šef štaba signalnih zborov. On je dejal, da ni hotel razkriti rezultata, dokler nI bil popolnoma gotov, da Ja pravilen.
I va sovjetski delegacija za pre isjtavo navzočnosti britaklb *tf
vGrčiJl in Indoneziji.
Kmalu po odobritvi raaolucl-je glede ustanovitve komisije ta kontrolo atomske energije ju ameriški državni tajnik Jamas F. Byrnes zapustil London, jfe-sedel je letalo, ki je odltffl!o proti Ameriki. On ja lijavll pred delegati, "da moramo vsi skrbeti, da svat na postane oboroženo taborišče." Byrnesa Jo nasledil kot načelnik ameriške delegacija Edward R. Stettinlus. Pred delegati Ja govoril tudi Andraj Višinski, ruski podkomi-sar za zunanja zadava ln načelnik sovjetske delegacija.
Odslovitoe avtnih
delavcev v teka
i
Potledica stavke v jeklarski industriji
Detroit, Mick.. 26. jan. — Vpt tisoč avtnih delavcev bo odslov-I jenih zaradi stavke v jeklarski industriji. Ford Motor Co. ja že odslovila 15,500 delavcev in nadaljnjih 25,000 bo odslovlje-nih prihodnji teden.
Besednik Ford Motor Co. jt dejal, da bodo morala vsa tovarne zapreti vrata zaradi pomanjkanja jekla, ča na bo jeklarska stavka kmalu končana. V tovarnah te kompanije v Detroitu in drugih mestih je upotlanlh 112,000 delavcev,
M. L. Bricker, podpredsednik Foid Motor Co., Ja dajal, da bodo tovarna v Rivar Rougu obratovala, dokler ne bodo zaloge jekla izčrpane Produkcija avtomobilov v Fordovih tovarnah pe znašala povprečno 2400 d ne v no.
George T Christophar. predsednik Packard Motor Car Co , je naznanil odsloviUv 2000 delavcev. Nadaljnja odslovitve bodo slad I le zaradi pomanjkanja jekla.
Richard T, Laonard, direktor divizije avtne unija. Je izjavil, da bi moral predsednik Truman storiti korake za končanja jeklarske stavka, da se ustavi odslovit ve delavcev v avtni in diugih industrijah.
še vrnila v ADF
Lewis postal član eksekutivnega sveta
Miami. Fla.. 28. jan. — Rudarska unija UMWA sa Ja vrnila v Ameriško dalavsko federacijo, iz katere je Izstopila pred desetimi leti. John L. Lewis, predsednik unija, ki ja ustanovil Kongres Industrijskih organizacij ln pretrgal zvesa z njim 1, 1040, ko se je Izrekal proti ponovni izvolitvi Roosevelta sa predsednika Združenih držav, je pripeljal Čez pol milijona rudarjev nazaj v ADF. Zdaj Ja postal član eksekutivnega sveta ADF.
Rudarska unija se ne bi vrnila v ADF, če ne bi bil Lewis dobil zagotovila, da bo dobil sadež v eksekutivnem svetu, ki ima 15 članov. William Oreen, predsednik ADF, zavedajoč sa storlj, da povratak Lewisa lahko konča njegovo vodstvo, ki traja ž«' dve desetletji, je na sestanku s časnikarji naglasil, da hoče ostati predsednik. Vrnitev rudarske unija ja označil za značilen dogodek. Green je star 75 lat.
"Korak rudarske unija Je dokaz želja po enotnosti v delavski hiši," Ja rekel Grean.
Lewis je odpotoval iz Spring-fielda, III., v Miami, kjer se bo v pondeljek udeležil saje eksekutivnega sveta ADF. Kot član eksekutlvegna sveta bo Lewis nasledil H. W. Browna. pred sednika unije strojnikov, ki je izstopila iz federacije.
John Marchiando. piedsednik progresivne rudarske unije, ki Ima 35,000 članov, Je vodil opozicijo proti vrnitvi l^fwisove or ganizacije v federacijo. Dejal ja, da bo njegova unija kmalu imela konvencijo In na tej bo padla odločitev glede zaključka sveta ADF, da sa odobri vrnitev I*wisove organizacija v federacijo. Marchiando ja dajal, da Je akcija kršenja ustave ADF.
Churchill bo odpotoval v Havano
Miami Beach, Fla, 26 jan. Bivši brltski premier Winston Churchill bo odpotoval v Hava no. Kuba. kjer bo goal kubanske
TRUMAN OKRCAL DELAVCE IN INDUSTRUCE
Vlada bo morala storiti korake za vzpostavitev miru
FAIRLESS MORA SPREJETI FORMULO
Waahlngton, D. C.. 26. jan. — Predsednik Truman, og )rčen zaradi industrijske borbe, ki vznemirja njegovi administracijo, je okrcal delavce in 4ndus-trijce zaradi podftiganja nepo-koja v tekmi za oblast. It1a»il e, da bo morala federalna vlada storiti korake, da tulil Industrijski mir v interesu blaginje ameriškega ljudstva. Omenil je stavki v klavnlškl in jek-arskl industriji, ki sta v bistvu preizkušnja moči med delavci n delodajalci.
Truman je ostro obaodU tekmo za oblast, saano pa je naglasil, da mora federalna vlada Jemonstrlratl oblast ljudstva. Predsednik ni razkril, aH bo vlada storila korake sa končanje stavke v jeklarski Industriji z zasego tovarn, namignil pa a, da bo akcija odrejena, če no bo kmalu prišlo do sporazuma med unijo ln Jeklarskimi kor-poracljami. Poudaril je, da Je on osebno storil vse sa Isravna-vo konflikta, saeno pa jc opla-(11 kongres, ker savlačuje sprejetje potrebne sakonodsje.
Predsednik Je direktno posval Benjamins Falrleasa, predaed-ninka korporacije United States Steel, naj tak&J sprejme formulo posebnega študijskega odbora glede zvišanja plače sa 18 In pol centa na uro 750,000 jeklar-«kim delavcem, ki ao zavojeva-nI v stavki. Jeklarska unija CIO Je formulo sprejela, Falr-ess pa jo Je odbil. Kongres nsj odobri načrt, da študijski odbori dobijo oblast ta reševanja sporov med delavci ln deloda-alcl,
Truman Je rekel, da Je na svojo lastno Iniciativo odredil preiskavo davčnih olajšav Sa (orporacije. FhftUp Murray, predsednik jeklarske unije ln :iO, J« namreč v »vojem govoru po radiu dejal, da bodo Jek-arske korporacije nagrmadile profit $14»,000,000, čeprav ne >odo productrale jekla vsa leto, zaradi davčnih olajšav. Murray a obdolžil lnduitrijce zarote, latere cilj Ja uničenja delavskih organizacij.
Britsha korporacija bo kupovala letala v Ameriki
London, 26. jan. — Naznanilo pravi, da bo Overseas Airways 2orp. kupovala transportna letala v Ameriki. Dnevni pol«*1 preko Atlantika se bodo pričeli juliju. Korporacija je pod kontrolo brlUke vlade. Minister za civilno letalitvo Ivor Thomas je dejal v parlamentu, da bo Velika Britartija lahko tekmovala z letalskimi družbami drugih držav.
Clark svari delavce in delodajalce
Indianapolis, Ind., 26 Jan. — Federalni justični tajnik Clartc ja posvaril in okrcal unije ln orgsnizaclje delodajalcev, za* eno ps jih pozval, naj končajo borbo. Dejal J«, da bo morala federalna vlada storiti koraka, da se borba konča v interesu a-meriškega ljudstva. Clark je govoril pred člani organizacijo odvetnikov.
T
vlade .Slednja ga ja povabila in on se je povabilu odzval. Churchill m njegova žena sta zadnji teden dospela v Miami Beach iz Londona. .
i iijjttf ' .

PONDELJEK, 28. JANUARJA
PROSVETA
naselbin
Drugi vzrok za njegov odstop je njegovo nesoglssje s komunisti in socislisti glede nove ustave. Obe strsnkl sta se zedinili na skupno delovanje pri sestavljanju nove ustave. Obe stranki sta za eno ssmo psrlsmentno zbornico, kakor tudi za to, da bo bodoči predsednik Francije le (igura, brez kakih posebftih moči. Vss moč vlade naj bo koncentrlrsns v parlamentu ln kabinetu kot izvržnl roki vlade.
De Gaulle se ni tudi s tem strinjsl. Njegovo staližče je bilo, da mora biti bodoči predsednik Francije mogočna osebnost, to je z veliko močjo pri usmerjanju ln funkcioniranju vlade. Toda teh svojih nazorov ni mogel uveljaviti, kajti socialisti in komunisti imsjo večino v sedsnjem parlamentu.
Tretji vzrok za njegovo ostavko pa je iskat! v zelo slabem gospodarskem položaju Francije. Pomanjkanje živeža ln vseh drugih potrebščin je zelo občutno tudi to zimo. Poročlls pravijo, ds bo morala vlada zopet uvesti kružne karte. Vsled velikega pomanjkanja premoga j« prizadeta vsa Industrija, posebno pa želec-nice ln elektrarne. Te imajo sicer prednost v dobavi premoga, ki pa niti od daleč ne zadostuje minimalnim potrebam. Za kurjavo skoraj ni nobenega premoga In vsled pomanjkanja elektrike je zelo omejena tudi tovarnižka produkcija. Ta problem bo obstajal. dokler ne bo upostavljcna produkcija nemlkega premoga v Porurju in Saarski kotlini, od katerega je bila Francija tudi pred vojno odvisna
Ako bi se bila Francija takoj po osvoboditvi vrgla s Uko energijo v rekonstrukcljsko delo kot na primer Jugoalavtja. ki je v kratkem času tudi tukaj pokazala prave čudeže, bi bila gospodarsko danes sevsda veliko na bol jem kot je. Ampak Francozi so se s vso vnemo vrgli na politično polje In politično ureditev svoje detele, kajti zanje je to glavno Dokler si ne postavijo nove državne zgradbe, bo trpelo tudi rekonstrukcljsko delo. Pertizanako gibanje je na drugi strani položilo politične temelje in smernice
PRISPEVKI ZA STARO DOMOVINO
Ne*lyviUet M^-Iz naže t*r-merske naselbine se malo kdaj kdo oglasi. Menda zato ne. ke> gre življenje enostavno naprrJ brez ka kinih posebnih d*«* kov, medtem ko se dogsjajo velike reci vsak dan po svetu m tudi v naži start domovini
Zal. da je na* narod toliko trpel zadnja itiri leta. Upam. se bo slovenskemu ljudstvu & Ije godilo od zdaj neprej vse kaže. da so se tudi tair prebudili. To je razveeeljiv« dejstvo, zato jim bi moral ponw a ti sleherni rojak po svoji tU* V naži naselbini sem jax P^ biral prispevke za stem dom°-(Dalje na l
t
/t
H,, --^^.JAWAHJAl^ i •
prerojene
Slovenije in
|xzvoj nabavualkeoa
^SžNIŠTVA V NOVO-
skem okraju
Po prizadevanju zadruznega I ativnega odbora za okrožje ^vo mesto je prišlo do združi-Nabavne in prodajne zadru-r in "Zadruge državnih usluž-i-ncev" (Samopomoči) v No-m mestu. Novo izvoljeni od-Tr pod predsedstvom tov. Gač-L^Broda, ki mu stojijo ob tnn, izkušeni in vestni zadruž-delavci—odborniki, nudi vse
mstvo.za uspešen procvit za-
uge.	'...
V teku meseca avgusta so bile
tanovljene poslovalnice pri ku na trgu v Novem mestu, plešku v Šmihelu in v Brus-icah. V načrtu je še ustanovi-sv treh drugih poslovalnic, teko bodo imeli člani zadruge loinost, nabavljati svoje po-rebščine v bližini doma. Za-ruina misel na Dolenjskem do-t močne korenine in se za-■ružništvo razvija v prid vsem jjem prebivalstva. Članstvo irašca iz dneva v dan. Tudi oslovni promet je vsak dan ečji.
eč smisla k skupnosti
Mnoga vprašanja bi danes ve*
ko lažje reševali, če bi bilo v udeh več smisla za skupnost in
požrtvovalnosti. Znano je, da so prometne zve-i Belo Krajino* še pomanj-jive. Avtobus, ki vozi v Bele jajino, je stalno prenatrpan in iti ne more sprejemati vseh pot-ikov. Vendar bi si potniki časih lahko pomagali, če bi i-leli več smisla za skupnost in rganiziranost. Tako je n. pr. postajališču v Metliki prej-i ponedeljek popoldne čakala avtobus za v Ljubljano gru-okoli 40 potnikov z veliko inožino prtljage. Neverjetno bilo skoro, da bi avtobus, ki prve potnike sprejel že v Čr-)mlju, mogel sprejeti vse, ki so kali. Neki tovariš, ki je pri-;J s težkim tovornjakom iz No-lga mesta, je ponudil, da bi peli s svojim avtomobilom 30 udi v Ljubljano po nižji ceni. endarle se je priglasilo samo ' potnikov, ostalih pa ni bilo ogoce pregovoriti, tako da je deva padla v vodo. Avtobus, je medtem prišel iz Črnom-a. se je napolnil do kraja in je nekaj potnikov ostalo. Na 'Stajališču na Suhorju, kjer je kalo okoli 20 potnikov, pa av-bus ni mogel sprejeti niti e-Prenapolnjeni avtobus je ozil zelo počasi in je rabil do jubljane nad 3 ur. Ta primer zgovorno dokazuje, ' sm(> sami dostikrat krivi nežnosti, ki jih doživljamo, naj-*rat pa tisti sebičneži, ki se niso navadili na novi čas in rtno vidijo samo sebe in svoje otrebc. ne pa tudi potreb svo-ea ohžnjega. Toda tudi te bote bomo nanje pozorni, lah-s primernimi sredstvi prebili.	~ JjTJ
A*0 JE V MELINCIH
^prekmurski ravnini, ob Mu-
' lez|jo Melinci z manjhnimi, "amo kritimi hišami. Na ok-* ix,hotijo slapovi rdečih pridne roke jih že ob jutranjih urah zaliva-06 hišah mali vrtovi s sad-ri drevjem, ob jarkih vrbe, lc'J«' ja^nedi, ki se dvigajc kf< I - i nebo. Mura šumi in g mlim klopočejo svojo pe-
^ " m je na to vas in ogreva . r.-vsčino, ki svetu nI zne-■J..1 Si,k" leto »o kakor pticc odhajali v svet za kru-na jesen vračali iz-»> bolni. Plod svojih
ni , PustiH v tujini mi dobili skorjo kru-V," " do pomladi komai Mura jim je odjedal* ie bolj lezli v op-A nekje se je gra-v,'< in novo žtvltenje 'nska srca so ga sluti , /avpiti pa niao sme-K'wposkih rokah Je lh' v« usoda.
1 P* je vse drugače v Me-»'je um svobodne
* Tilh rt«-
skrušeno in žalostne ' k,JaJ Ce stopil v ne-
»1
PROSVITA
del jo popoldne pb vasi, vidiš pod krošnjo visokega drevesa gručo žene, mladine in mož, ki so na sestanku, berejo časopise, razpravljajo o vaških težavah, kako jih bodo odpravili, pogovarjajo se o letini in o tem, kako bodo drug drugemu pomagali.
Kako samozavestna je postala nekoč tako skromna in plaha melinska žena! In če gledaš te ljudi pri vsakdanjem delu, se ti zdi, kakor bi zrl na mravljišče. Vsakdo hiti z delom, saj je treba spet graditi in ustvarjati, kar je bilo v teh letih strašne vojne uničenega. i
Ze volitve so se pripravljale melinske žene z vso vnemo in volitev je bil zanje praznik. Kandidatke, melinske žene so dobile največ glasov in s tem dokazale, kako se zavedajo svoje enakopravnosti in kako trdno voljo imajo sodelovati pri izgradnji ljudske oblasti.
Melinsld vaščaa.
'PAVLIHA" BO SPET iZiXL
Prgv pred letom dni je bilo, ivgusta 1944, ko smo dobili 'Pjavliho" prvič v roke. Bil je vesel dan, zares iz srca smo se nasmejali njegovemu dovtipu, besedi in sliki To je bila prva Številka, lepo opremljena in natisnjena—v gozdu seveda.—Pa *e takrat se je "Pavliha" zavaroval, da ga ne bi prepogosto čakali. Prav na vrh, ob naslov je zapisal, "da izhaja, kadar se mu zljubi." Septembra se mu je še zljubilo—potem ne več. Da bo počaka! svobode, je dejal. Svoboda pa je prišla v tistih vročih dnehr—ni čuda, da se "Pavlihi" ni zljubilo. Zdaj pa, ko so vremena znosnejša in ko ima "Pavliha" svoj prvi rojstni dan, bo venda* spet izšeL Povedal nam bo. vse, za nazaj in za naprej. V prvih septembr skih dneh se bomo nasmejali.
OTROCI PIŠEJO
MoJ o*e
Ko je moj očka še živel, je vedno pravil, kako bo takrat le-po, ko bo prišla svoboda. Moj očka je bil pravi junak. Še se spominjam, kako so Italijani prestbpili našo mejo. Takrat je bil očka zelo potrt. Rekel je, da je Rusija za nami in da nas bo ona rešila. Sedaj ko nas je rešila, je pa moj očka mrtev. Ni pričakal svobode. Prišli so razbojniški italijanski fašisti in so našega očka in njegove tovariše odpeljali Iz šole v gozd. Tam so jih ustreliil, in to samo zato, ker so bili pošteni Slovenci. Ljubili so svojo domovino. Sovražili so tiste, ki preganjajo dobre ljudi. V samotnem gozdu počivajo v velikem skupnem grobu. Rada zahajam na njihov grob, da očka In njegove tovariše obiščem, ki tam mrtvi spe. Nesem jim rožic, prižgem lučko in zmolim očenaš.
Jelka Čuk (Rojena 18. II. 1036, učenka II. razreda. Oče je bil iolaki upravitelj v Loškem potoku in bil ustreljen dne 30. VII. 1942.)
Rab Je pil našo kri
I Na Rabu so nas dali v šotor. Tam so nas mučili z gladom. Drug za drugim so umirali. Nosili so mrtvece na nosilnicah in jih pokopavali brez obleke. Grdo so delali z živimi in mrtvimi Ostalo nas je še polovico živih mrllčev. Tsko so naa mučili fašisti, da nam še vode niso dali.
Premestili so nas v Gonsrs Tam rmo Izvedeli, da je naš atek tudi umrl na Rabu In mi je bilo tako hudo, da mi ni bilo nič mar. če le Jaz umrjem. Od velike ža I osti se ne ds umreti. Hudo mi je čedelje bolj. Po vsem trpljenju sem z msmo In brsti prišel domov ns pogorišče.
Mirko Panter (Rojen v Novem Kotu 277. VII 1932. Mati živi v bedi s šestimi otroki — sirotami. Dom je po-žgan. Mirko je priden In miren učenec.) e
Lisa |e eama na svetu
Lizika Mauserjeva iz Kostanjevice Je stara devet let, pa nJ-ma ne očeta in ne matere. Njen oče Je bil mizar in Je dobro skrbel za svojo hčerko in Liziki ni bilo ravno hudo na svetu. Toda prišla Je vojska in oče se je šel
borit za malo Liziko in njeno mater, za osvobojenje naše domovine. Že leta 1942. pa je oče padel. Mati in Lizika sta ostali brez očeta, brez skrbnega varuha. Toda prišlo je še huje. Nemci so Lizikino mater odgnali v Nemčija Nič se jim ni smilila uboga Lizika, niso jih morilcev ganile solze nedolžnega otroka, ki ostal sam samcat na domu
naSa politika v južni
svojih staršev, kjer je užival pred leti njihovo ljubezen in skrb. Usmilila se ga je dobra teta Matilda Štrausova iz Kostanjevice in jo vzela k sebi. Dobra teta skrbi za Liziko, toda Lizika bi hotela živeti pri materi. Mati pa se ne vrne in ne vrne. Vrnila se ne bo nikoli več, ker je zaradi mučenja in trpljenja v taborišču strahotnega imena, v strašnem Auschwitzu umrla. Teta Štrausova je obljubila, da bo kako leto skrbela za malo Liziko, ko pa bo stara deset let, bi jo rada dala v kak zavod, kjer bi se Lizika česa koristnega izučila in sUahko kmalu saifta služila kruh.
Za vse take, kakršna je Lizika, ustanavljamo domove v dneh akcije za osirotele otroke.
VSE ZA NAŠE OTROKE I
V	Črneči vasi v kostanjevi-škem okraju žive Avbljevi. V velikem pomanjkanju že ocl nekdaj, sedaj pa še prav posebej. Oče, delavec Ivan Avbelj je šel v partizane že 1941. leta in padel. Mati Frančiška mora* sama preživljati troje otrok, petletnega Ivana, štiriletno FranČiško in komaj triletnega Antona. Mati gre na delo, otroci pa ostanejo sami brez vsakega skrbstva in nadzorstva doma. Mati Avbljeva je napisala, ko smo jo vprašali po otrocih, da bi jih zelo rada dala v kak zavod, kjer bi skrbeli za njih, ona pa bi„ se pokvetlla delu in plačevala za otroke kolikor bi mogla.
Takih primerov je nič koliko. Potreba po otroških domovih in zavetiščih, vsaj preko dneva, postaja iz dneva v dan bolj pereča, Matere, vdove z otroci na noben način ne morejo več preživljati svojih otrok, če zeradi nj;h ne morejo v službo, same sebi prepuščene pa jih ne morejo pustiti po domeh. Zato v akciji za osirotele otroke od 20. do 30. avgusta zbiramo tudi denar ln vso opremo za otroške domove. Tudi sami, na svojo iniciativo iščemo primernih prostorov za take domove, pri raznjh ustanovah, podjetjih, jih sami .fistanavlja-mo. Organizacije turtanavljajo domove za naše osirotele otroke.
Tonček in Fanika Stopar sta izgubila očeta med partizani 1943 med nemško ofenzivo na osvobojeno slovensko ozemlje. Bogsigavedi kako dobro nista nikoli živeli, sedaj je še posebej hudo. Posebno je revež štiriletni Tonček. Hudo kašlja in slaboten je. Vsi domruevajo, da je Tonček bolan na pljučih. Mati, ki od jutra do noči gara na kmetiji, je dejala, da bi bil potreben zdravniške nege, toda da nima s čim plačevati oskrbovslnlne zanj v kakem zavodu, kjer bi se Tonček zdravil. Ijf smo r potolažili Stoparjevo mater in jI dejali, da v državi ljudske oblasti taki otroci niso obsojeni za prezgodnjo smrt in večno počasno hiranje, marveč bo poskrbljeno tudi zanje. Ustanovili bomo domove za otroke in po teh domovih bodo vsi najpotrebnejši ns-šli, kar bodo za svoj zdrav telesni in duševni razvoj potrebovali.
V	dneh akcije za osirotele o-
Naptsal Sldnay Wiee
Dogodki zadnjih tednov in mesecev so pokazali, da se je politika Zedinjenih držav V Južni Ameriki in naše prizadevanje, da bi podprli stvar demokracij v teh deželah, zaptetlo v mreže naših starih grehov. Povezani smo v toliki meri z diktatorji in polfalističnimi režimi, da nimamo danes nobenih priatašev, ki bi nas podpirali, ko si prizadevamo uvesti demokracijo.
Ko je zunanji minister Byrnes podprl predlog Urugvaja, de se predrugačijo določbe politike nevmešavanja, je vsa latinaka
Amerike z izjemo Gvatemale in Kostarike nastopila proti temu. Celo demokratično usmerjene vlade, kot na primer Mehika, so odklonile urugvajski predlog, ker so se bale, da se skriva za njim sebični in imperialistični program Zedinjenih držav.
Tako je torej postala ameriška politika zaenkrat žrtev svoje lastne nedoslednosti. Ker smo prej podpirali in cesto celo ustvarjali diktatorske rellme, imamo zdaj, ko želimo spremeniti smernice svoje politike, ne-broj nasprotnikov. Spruille Bra-den, ki povsem očividno skuša potisniti ameriško politiko v smer odločnejšega nastopa proti diktatorjem in želi iztrebiti fašizem na naši polobli, se ima boriti s težavami, ki imajo svoje korenine v stari politiki našega zunanjega ministrstvi.
Prej omenjeni urugvajski predlog je sicer nekoliko nejasen, a je vseeno realističen, ker priznava, da so sedanja sred stva, s katerimi razpolagamo pri izvajanju medameriških pogodb, nezadostna in zahteva, da je treba najti nekaj boljšega. Predlog pravi, da ne sme priti do tega, da bi politika nevmešavanja postala zaščita onih, ki hočejo prekršiti svoje obveze v sistemu Panamerike.
Za Urugvaj in Chile je uničenje fašizma na zagadni polobli vse nekaj drugega kot idealistična zahteva. Za ti dve deželi, ki sta branika demokracije in na poti rastočega faišizma v svojih predelih Amerike, utegne biti to vprašanje življenja ali smrti.
V okraju veletoka Rio de la Plata v Južni Ameriki nastaja ogromen protidemokratlčen blok. Osrčje tega gibanja je v
vile porast argentinskega fašizma.
Urugvajski predlog priznava, da je zamisel panameriških obligacij propadla. Argentina pretira vse obveze, katere je sve-•ano sprejela v Chapultepecu. todriguez Larreta, zunanji minister Urugvaja, je izjavil, da ta dokument stoli Argentini le svrho zaščite, pod katero ae rasvijajo nacistična gospodarska oporišča in fašistične ideologije.
Politika Zedinjenih držav v Južni Ameriki ae nahaja na razpotju. Nemogoče je dopustiti tudi še nadalje, da fašistični vpliv na naši polobli neovirano raste naprej. Ako se to zgodi, bo prišlo do tega, da se bo rodil v Južni Ameriki blok, ki bo usmerjen proti Zedinjenim državam.
Ta blok pa ne bi ogrožal le našega prvenstva na zapadnl polobli, temveč tudi našo mednarodno pozicijo svetovne velesile. Ako izgube Zedinjene drŽave v organizaciji zedinjenih narodov onih 20 glasov, ki so jim danes še zagotovljene s strani držav latinske Amerike, bo njih stališče mnogo šibkejše tako napram Veliki Britaniji kot napram sovjetski Rusiji.
Vsak dan nam je težje držati ono vodilno mesto, ki nam utegne omogočiti uničenje fašizma na naši polobli. Vprašanje je. ali bomo našli dovolj podpore v državnem departmentu in v deželah latinske Amerike, da zmagamo v tej bitki za demokracijo, ki se bije na vsej širini našega lpntinenta—ONA.
Arabski kvizlingi se vračajo domov
NEW YORK. —ONA —New jorftko časopisje v arabrkem jeziku poroča, baje li zanesljivih virov, da se je smel Fawzi Bey el Kawkadjl vrniti nazaj in dt je neiei azil v SaucUjsvem kra-ljevstvu. Fawzi Bey je doma iz Sirije in je bil eden Izmed vodilnih osebnosti, ki so leta 1936 do 1939 na čelu več ali manj ro parsklh tolp strshovale Palest -no.
Iv tisti dobi je še Berlin pod piral to uporno gibanje z denarjem, propagando fn drugimi sredstvo. Ko je to uporniško
Argentini, toda čedalje bolj se širi tudi v Parakvaju in v Boliviji. Pritisk na slabotnejše sosede, Urugvaj in Chile, ki sta naslednji dve žrtvi, postaja vsak dan neznosnejši.
Jasno Je, da bo prestiž Zedinjenih držav zdsj po koncu vojne počasi padal, ker bo obseg naših nakupov manjši—obenem pa bo vzporedno rastel vpliv Argentine. Urugvajski predlog priznava, da je vpliv Argentine zrastel jn da obveze, katere je ta dežela sprejela, ko Je podpisala pogodbo medameriških obligacij, niso niti v najmanje usta-
troke bomo poskrbeli tudi za malega Tončka. Kadar bo zdrav in krepak, se bo vrnil k svoji materi in s svojim delom koristil domovini, hvsležeij narodu, ki je v največji potrebi pomsgsl tudi nJemu, bolnemu otroku brez očete, mali siroU.
—Po Slov. Pofoč.
gibanje—ki je bilo v prvi vrsti naperjeno proti Angležem—propadlo, je Fawzi Bey pobegnil v rak in je bil tam zopet eden lolovodij ponesrečene vstaje ministra Rašida el Gallanija. V etu 1942 mu je uspelo pobegniti in se zateči v Italijo, od koder je nekoliko pozneje odpotoval v Berlin. Pod'Hitlerjevim okriljem sta z zloglasnim jeru-salemsklm muftijem sestavila takozvano arabsko vlado, v kateri je bil Fawzi Bey minister za vojno.
Leta 1943 je berlinski radio »omotoma javil, da je bil Fawzi Jey ubit na vzhodni fronti—v resnici pa je nemoteno nadaljeval svoje delovanje v nacistični propagandni organizaciji.
O zgodovini Fawzi Beyja krnijo najrazličnejše vesti. Nekateri trde, da j« rodom iz Slrijt drugi zagotavljajo, da je bi) rojen v Tripolitaniji ln da je nurškega porekla. V prvi svetovni vojni je bil po nekaterih podatkih častnik v turški armadi, po drugih žandar v Siriji Vsekakor pa je bil že na delu ! io je v Siriji izbruhnila vstaje eta 1925.
Zdaj, ko se je še Fawzi Bey vrnil na Srednji vzhod, je tam obrana veČina vaeh važnejših a-rabsklh prvakov, ki so v predvojni dobi delovali proti Angliji. Izvzet je le jeruzalemski mufti, ki živi v Parliu kot "gost" francoske republike. Tudi glede njega je ostala angleška vlada popolnoma nevtralna ln se ni ganila, da bi zahtevala njegovo ekstradlcijo, da ga postavi pred sodišče.
Prej omenjeni RaŠid el Gall-ani, ki je bil kolovodja vstale v Iraku proti Britancem, je tudi uapel pobegniti v Nemčijo ln se je na skrivnosten način vrnil na Srednji vzhod. Pravijo, da Je tudi on našel zatočišče v Saudi Jevi kraljevini. Tudi več dru glh arabskih prvakov, ki so se prej borili proti Angležem, se je smelo vrniti v zadnjem času dočim so bili drugI, katere so i meli Angleži pod ključem, iz puščeni na svobodo, tako da bo do mogli nemoteno obnoviti svoje IČuvanje proti Židom ln dru go politično delovanje.
Glasovi iz
naselbin
(Nsdsljatanjs s 1 strani.)
vino, pri tem pa sta mi pomagali Anton Derganc ln Frank Saljin. Najlepša hvala za pomoč,
Darovali so sledeči: A. S. $100, Anton Derganc $29; po $10: Anton Lipoid, Frank Ssli, Frank Itovach, Louis Nose in Joseph Janes; po $9: Edward Pire in . os Jamnlk; dve osebi po $4. est po $2, šeat po $1, skupaj lUtll, kar je lepa vsota za tako malo naselbino, Vsem darovalcem najlepša hvala!
Jtmph J »nas.
Razgovor s poljskimi žurnalisti
FRANKFURT NA MAJNL— ONA—V f-azuovorlh ■ poljfrkiml žurnslisti tukaj in drugje na nemških tleh je izvedel val ko-respondent, da je politično živ* 'jenj« na Poljskem čisto normalno. Motijo pa ta mir in red le sem ln tja udarci* nelegalnih u-pomlških tolp.
To nelegalno delovanje le živi radi podpore, katero ušive • štreni propadli if mejne vlade in različnih protiruskth skupin, ki šive pod okriljem ameriških in angleških oblasti v Nemčiji. Omenjeni žurnalisti pripadejo najrazličnejšim političnim atru-tam, a se vsi strinjajo v tem, da je politično ftivljenje današnje Poljske popolnoma demokratično. V poljskem provlzorlčnem parlamentu v Varšavi je šest poglavitnih strank, od katerih ata dve na deanid.
PORTERS Steady work 70c Per Hour for Day« 7-3 ttc Par Hour for Nights
CHICAGO ROTO PRINT CO. 4001 Belmont -
Zakaj mora Junior napenjati oči? , Svetle, nove žarnice so hitro na razpolago zdaj ... da napravijo Vašo hišo bolj veselo, bolj prijetno—ln bolj varno.
Delavci prt General Electric v ScfceeectadyJ«. M. Y.. gleenjejo ostavki, mik unija CIO saktevs dvs dolar)a več ne 4ea. Drei-ba Je poatulila W la pol eeata vel na uro. kar pa Je unij* edkla-V vseli tovarnah le dražbe v If drŠavab ae delavcL 200.000 števil«. odgUeovaU §4% se stavko.
**MlMtt* 0UR "••Ml
-!"1"*1 »oucv
Zamenjajte Vaše žarnice neprave ve-1 i kosti in tiste ki so izgorele, za nove,
ki Vsm bodo nudile dobro in zadostno luč—vsepovsod v Vaši hiši. Vtaknite žarnice, kjer jih manjka, Prinesite Vsše stare žarnice v najbližjo Public Service trgovino ali zastopništvo za žarnice.
Zamenjajte jih! Dobite vse dobre, nove žsrnice, kolikor Jih potrebujete ln želite.
Penite svetle, nove žarnice v valo dnevno M>bo, v zatvore za obleko, ne stopnice, ' v podstrešje in klet. Imejte nekaj
"odvilnih" na rokah.
Vrtino vrst nevednih irforelih temle (sasnamovanih "V H of N L" ali *'IU-ne wal Hervlee") le h ko same-njate m nov« popolnoma xaetonj; pri drugih pa Je trebe plečeti mslenkoetno veottoo sa nedomeetilo.
PUBLIC NRVMI COMPANY 09 NOITNI9N HM«#M
Do malega vae velikosti žarnic dobite sedej v Vali Public Service trgovini ali potrjenem zastopništvu za žarnice.
PONDELJEK, 28. JANUARJA
PROSVETA
Rasni mali
ZEMLJA NA PRODAJ -_V FONT ANI_
Na prodaj imam zemljo med pomarančnimi in vinogradskimi nasadi. Cena je $600.00 aker. Zemlja je oddaljena le miljo od sredine mesta, dve milje do Kaiser Steel Plaht tovarne in le tri bloke od Slovenske dvorane. V tej okolici je naseljenih nad 100 jugoslovanskih družin. Za vsa nad al j na pojasnila pilite na naslov: PAUL KCNDA, 336 W. Arrow Blvd., Fontana, Calif.
—(Adv.)
IZZA KONGRESA
Zgodovinski roman
Ni utegnila, da bi skrbni materi odkrila svoje srce. Prav rada bi bila govorila, ker je v raz-vnetem duhu že gledala toskanske palače in sebe v njih kot ponosno principesso. Ker je z njo plesal Neri Corsini, niso mogli tega prezreti mladi atašeji. IstoUko niso mogli prezreti njene lepote, zategadelj so kot Učni sršeni obsuli toskanskega plemiča, da naj jih predstavi nežni svoji plesalki.
Gospe Češkovl se je srce kopalo v razkošju. Sicer ni umela francoščine, ali skoraj vsak je bil ali conte, ali marki, ali baron, ali principe. Za te plemiške pridevke je imela stara gospa jako tenko uho. Stara imena je sesala vase in od sreče je skoraj umirala, ko je prekanjeni Neri Corsini v težavni nemščini tudi nji predstavil celo svojo tolpo. Take časti steklarjeva žena v Lljubljani še ni doživela, in žolti obrazi njenih prijateljic so ji dokazovali, da je ta čast vzbudila obilo rumene zavisti.
Fina s plesanja kar priti ni mogla! Vsak teh eksotičnih kavalirjev je hotel plesati z njo. Dvorili so ji na vse mogoče načine in že prej zmedena glavica se ji je zmedla še bolj. Omenjenim kavalirjem pa ni ostalo prikrito, da je v tej meščanski družbi mnogo mladih deklic, katerih ni bilo zametavati. Grof de la Ferro-nays se je v hipu seznanil z eno in drugo. Tudi svoje prijatelje je predstavljal. Kjer se ni mogel razumeti z besedo, si je pomagal z gestami, kar je rodilo obilo smeha, pa tudi obilo zadovoljstva. <
Kmalu je bilo plesalk premalo, in matere niso mogle prehvaliti teh aristokratov ter so jim soglasno prištevale zaslugo, da se je ples povzpel do nepričakovane živahnosti. Donni Pe-piti in donni Meliti pa se je godilo kakor hu-dobnip angel jem, ko sO jih bili treščili iz svetih nebes v temni prepad. Prej so se trgali za nju, sedaj sta bili pogubljeni, da ju nihfe ni videl. Samevali sta na ivojih sedežih In metali iz svojih oči strele po prejšnjih svojih galanih ter jih prav po laško preklinjali. Naposled je Me-lita srdito izpregovorila: "Te jetlčne krave so pobegnile! K drugim! Jaz ne ostanem več!"
Tudi donna Peplta se je napuhnlla: "Naj mi še kdaj pridejo, ti prašički!"
Kot užaljeni boginji sta odjadrali ter Izginili, a mladi atašeji tega niti opazili niso.
Med tem je Židanovemu očetu postajalo precej dolgočasno na galeriji. Ko se je bil svoje žene nagledal in njene slave nasitil, se mu je tuintam posrečilo, da je malo zadremal. Pa kaj, ko je ta preklicana godba neprestano delala vrišč, da ae niti spati ni moglo. Ko ga je zopet* enkrat prebudil šum, ni videl več svoje žene v dvorani. Tudi pri njem na galeriji je ni bilo! Vendar ga ni samega pustila med to pusto gospodo! Preobšel ga je strah in drl je, dasi ni bil primemo oblečen, v dvorano, da poišče ženo. Pri stopnicah je izteknll starega Češka.
"Kje je žena?"
Steklar |a Je za alio pomiril, da mu nI uftel na plesišče. Naročil je vina ter posadil Židana k mizi.
(Dalje prihodnjič.)
(Nadaljevanje) .
"Z mano ne smete tako govoriti!" je zaječa-la. Ali v neizkušeni duši so le našle odmev hinavske njegove besede.
"Vem, signorina," je zastokal. "Ali ukažite reki, da naj teče proti svojemu izviru! Katera se vam pokori? Nobena! In neskončna reka mojega češčenja naj se vda drugemu zakonu?"
Sramežljivo je odgovorila: "Življenje ml grenite, knez!"
"In jaz? Ali jaz ne obupujem, gospica? Po noči ne vidim druge zvezde nego vas in po dnevi ne drugega oblačka nego vas! Divjam, da vam pred obraz ne smem; v plamen bi skočil po vas in v morje, kjer Je najglobokejše!" "Usmilite se mojega trpljenja!" Je prosila. Zganil se je, kakor da ga je prešinil električni tok: "Vi z mano trpite? Hvala, najsočutnejša hvala za rešilno besedo, gospica!"
"Knez, rešilna beseda to ni bila! Ni mogla biti, ker sem drugemu vdana!"
"O i ienl m «r*čn« htV ie ri liki il Tako U za lesketala v očeh. Dekle se je tajalo od sočutja.
"Oj meni nesrečnežu! Drugemu vdana! Čemu mi znova in znova sekate to rano? Čuti moram vedno ta mrtvaški zvon! Da ste drugemu vdani, to Je ravno nesre&i mojih dni! Menite li, signorina, da bi vas drugače privoščil tej krajini, kjer sts led in sneg, kjer ni cvetja, ne modrega obnebja, kjer prebiva hladno ljudstvo, ki ima ledeno kri v svojih srcih, ki ceni pravo lepoto malo višje od cestnega prahu!"
"Moj Bog, Moj Bog!" je ihtela. Se bolj se je hlinil: "Poznate mojo Toskano, signorina Fina! Poznate njeno aolnčnato podnebje, njeno vinsko trto, njene nebeške palače ln umotvore v njih nakopičene?"
Pri tem bobnečem besedičenju se je Fini skoraj za temnilo pred očmi.
Zviti principe je opazil globoki vtisk svojih besed. Zategadelj je nadaljeval: "Vsakemu cvetu treba svojega podnebja. V ledu ne uspeva niti ponosna lilija, niti dileča roža! Nikdar ne odpustim gospodu Bogu, da vas ni zasadil pod solnčno nebo naše divne Toskane, ampak da vas je udaril s slepoto, da si sami ne želite v kraje, kjer bi kraljevali, zapovedovali ln osrečevali vdane svoje robove!"
Vzdihoval je, kakor da se mu je ravnokar zasadilo ostro bodalo v prsi.
"Pa danes je prepozno točiti solze! Rojen sem, da sem nesrečen!—Zadnje milosti vas prosim! Danes me ne zavrzite popolnoma! V svoji nebeški dobrotljivosti mi dovolite, da smem le včasih plesatf z vami!" "Ne smela bi sicer!"
AH Iz njenega pogleda je sklepal, da mu je prošnja uslišana. 'Tisočkrat in tisočkrat hvala!" Peljal jo je k njenemu sedežu, kjer jo je sprejela presrečna mati.
"Kako je vate allll!" je pričela radovedno. "O čem sta pa govorila, Fina?" "Oj mama. ko bi ti vedela!"
CAR WANTED
Contractor leaving city, anxious to buy a good car at once. Will pay unusual high price. Phone KEDZIE 2868
girls |
Light Factory Work
ESSEX WIRE CORPORATION
411 S.Peoria St. Haymarket 63N AUTOMOTIVE EQUIPMENT FIRM
PERMANENT POSITIONS EXPERIENCED OR BEGINNERS
Stenographers	Typists	Mail Clerlq
Ediphone Operators - i General Office Clerb
Bookkeepers
ADVANCEMENT OPPORTUNITIES
JOSEPH WEIDENHOFF, he
. > '	'I '	••
4340 West Roosevelt Ro*d
has full time work for
TYPISTS - CLERICAL - INDEX CLERK! ORDER FILLERS - BILLERS KEY PUNCH OPERATORS STENOGRAPHERS
COMPTOMBTER OPERATORS
Immediate discount privileges
4600 West Huron
Room IS—Administration Bldg.
5 So. Homan Avenue
Hours daily 8—4:30 p. m. Saturday until noon
FULL OR PART TIME
men to offer NEW, DIVTERENT Hospital Insurance Policy In connection with newspaper subscription campaign. Easy to sell, liberal guarantee. Sec Mr. Lor-rigan. Mr. Hansen, or Mr. Kearna, Circulation Department, 421 W. Washington Street.
Pe sklepu It. redna konvencije se lahko naroči na list Piesvete Is prišteje eden. dva. tri. štiri aU pet članov 1« one drušlne k eni naroi nlni. Ust Prosveta stane sa vse enake* sa člane ali natisne M 00 it eno letne naročnino. Ker pa člani še plačajo pri —raontu f l JO n tednik, se Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj nI vsroka. ra& da Je list predrag aa člane SNPJ. List Prosvota Je vaša lastnina is golš ve jo v vsaki drušinl nekdo, ki bi rad a|«i Uat vsak dsn.
Pojssnllot—Vselej kakor hitro ksterl teh člsnov preneha biti član SNPJ, sli če se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj lift tednik, bode morsl tisU član iz dotične družine, ki je tsko skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznsnlti uprsvnlitvu lista, in obenem doplača U dotično vsoto listu Prosveta. Ako tel« ne stori, tedaj mors uprsvništvo znižati datum za to vsoto naročniku.
ki sto bile upoeleae v talni industrij! All olodnto m dnloT TELEFON KQMFAHUA RABI
HIŠNICE-
(JANITSE8SE1) Ženske za čilčenje v vseh
delih mesu od 5:30 pop. do 11 ure ponoči
Rabimo »udi POMAGAL« V JEDILNICI
TELEPHONE. COMPANY
v pritličju
MEN
For shipping -end general factory
• wodfr Steady Good opportunity to learn a trade
J. W JOHNSON 1ST N. Honor* St.