Mi^McMIESGLAS [«oXUV-_št.24-CENA 15 din Kranj, torek, 26. marca 1991 BAZAR (poleg Pepelke) velika izbira cenjenega kvalitetnega spodnjega perila! Na osmih straneh pomoč graditeljem 1 formu „.jska banka Kranj "a velikanki sta konec tedna v Planico privabili več kot 60 tisoč obiskovalcev, ki so uživali v po-*etteraff°.8umnejših smučarjev skakalcev sveta. Mnogih čestitk je bil deležen Nemec Andre Kiesen-\u ' kl je skočil daljavo novega svetovnega rekorda, 196 metrov, vendar pa je pri tem podrsal po u,'°to:J. Cielerin V.Sranovnik fe'Vadevet ^oška vlada ^popušča Ob- »e nam 1,1 svet tudi v tem letu M bj, rava odstopati od cilja, Srj kL?0redno z rastJ° cen in-S Za rt jelkov tudi stanare takn IiUŽbena stanovanja ra-»ji 3 da bodo ostale na stop-revalorizirane %ne l f »novanjskega sklada ?M jj£ ten» je izvršni svet pri- i--" *ei JC ,zvrsni svet pri-MS** luč za ponovno po-'°H za /^narin, in sicer z apri-n d«vet odstotkov. oL-0- stanarine v Skofjelo- i P° izračunu pre-8°.jeneta- Februarja, deni-7veniif0vPrečna stanarine v 1 \Cr?aŠa,a 12'70 di"arja iSpa Xn! meter, v Škofji ! Sie rf'!5 dinarja. Zaradi ift^kovl?1 cen industrijskih ? °va za • 3Vi' ki ve,Jajo kot I J,anarin .lzračun poviševanja .0fji l\u delež stanarin v ""ca S fel5 «ljnihi;ji"od'-55 sMada °stl stanovanjske-JStlca "a5adoval "a 3,02 c0n^ot rečeno, bo z 3>3l S :ra«tvijo spet dose- S svernStotka- Hkrati je iz-St vet Pooblastil strokovne enn^Č,ni' da v>šino sta-^'ndUsS^no Prilagajajo rasti Dr°d leSTJ8^lh izdelkov. Ledeni ,2x-ranih stanarin v W \V1 »ni 41,1 milijona š'o 44 odstotkov bo •Sfj^aam'0 44 odstotkov Cy0V S v^1ZaCiJO' 34 0d- 2a , r. '"•'"-'ju, oa-i%šStke °o funkcional- W>Skov ■ bo fnnkcional-i>vUDVraln.šest odstotkov ^^pKv'trS: Pregledi dvakrat na leto Vlada pripravila nov predlog republiškega proračuna Javna poraba siromasi državo Vlada je za 5,8 odstotka zmanjšala predlog letošnjega republiškega proračuna. Za porabnike državnega denarja je zmanjšanje prehudo, za gospodarstvo pa bistveno premajhno. Kranj, 26. marca - Odločiti se bodo morali poslanci republiške skupščine na seji, ki se začenja jutri in se bo nadaljevala v četrtek. Vlada je znižala predlog proračuna s 73,9 milijarde dinarjev na 69,6 milijarde dinarjev in to naj bi bila skrajna meja znižanja. Med oporečniki predlogu proračuna je najglasnejše gospodarstvo in njegova zbornica. Tudi sedanja vlada ostaja po vzoru predhodnih gluha za zahteve gospodarstva in gradi na visoki javni porabi, ki bo letos skupno s republiškim proračunom, dajatvami za občinske proračune in skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja dosegla skoraj 56 odstotkov družbenega proizvoda, ker pa se bo ta zmanjšal, lahko tudi za 10 odstotkov, pa bo delež javne porabe poskočil na 62 odstotkov družbenega proizvoda. Tudi najbogatejše države kaj takega ne zdržijo in namenjajo porabi povprečno okrog 40 odstotkov družbenega proizvoda. Vlada vse predloge gospodarstva in zbornice po znižanju javne porabe za 20 odstotkov, po znižanju na 37 odstotkov družbenega proizvoda, po programu za racionalizacijo državne in javne uprave, za kar je vlado zadolžila tudi skupščina, zaklepa v predal. S takim ravnanjem, s 5- ali 6-odstotnim znižanjem porabe, gospodarskega propada ne bomo rešili. Zanj ne bo odgovoren nihče drug kot vlada sama, čeprav odgovornost za odločanje vali izključno na skupščino, čeprav bi morala biti sama pri predlaganju najbolj strokovna in kompetentna. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tomaž Košir je v petek na novinarski konferenci dejal, da vlada s takimi potezami zbornico dobesedno sili h konfrontacijam ob gotovih dejstvih, ne pa k sodelovanju, kot je običaj v razvitih deželah. V slovenskem gospodarstvu je 70.000 brezposelnih, v podjetjih s stalnimi blokadami žiro računov je zaposlenih nad 200.000 ljudi. Veliko delavcev prejema za-jemčeno plačo ali z eno ali dvomesečno zamudo. Koliko je nezaposlenih v družbeni nadgradnji? Koliko ljudi iz nadgradnje prejema 2800 dinarjev, ali pa čaka po dva meseca na plačo. Gospodarska katastrofa je slaba popotnica za samostojno Slovenijo. Več o proračunu republike in pripombah gospodarstva na notranjepolitični in gospodarski strani. • J. Košnjek Cesta Kranj - Jezersko odprta %t- Uvrtn- m,,,J°na di-CUajK?1 ?et Je ob tem Racije Polovico sredstev NcJ dobili nStanovanJskega CV,C<> Da k- ?3Zaj v,agatelji, Vnamenn,,astniki k«t svi C aSkona,ll.Za Plinifikacijo c»n [Ja Loka. • h. Je- Kranj, 25. marca - Od konca minulega tedna je cesta Kranj -Jezersko, ki je bila zaradi skalnega odrona nad Povšnarjem v Kokri zaprta za promet skoraj štirinajst dni, spet odprta. Po raziskavah in delnih miniranjih so delavci in strokovnjaki Geološkega zavoda Ljubljana ob pomoči gorskih reševalcev nevarnost odstranili in brežino hkrati tudi zavarovali. V Cestnem podjetju v Kranju smo izvedeli, da bodo z investitorjem - Republiško upravo za ceste v teh dneh popisali tudi pogodbo za sanacijo cestišča in opornega-zidu. Sicer pa bodo v prihodnje območje nad Povšnarjem v Kokri strokovno pregledovali dvakrat na leto. • A. Z. Čar Planice Slovenci imamo te od nekdaj radi gore, radi imamo hribe, radi imamo naravo. Veliko nas je, ki ob prostih uricah radi obiskujemo bližnje izletniške točke, pogumnejši plezajo po gorah, ledenikih in se spuščajo v jame. S ponosom govorimo o Triglavu, o lepotah Bohinjskega kota in skrivnostih Postojnskih jam. Toda kadar se pogovarjamo o Planici, je v naših mislih in glasu nekaj posebnega, nekaj veličastnega, nekaj vznemirljivega, nekaj enkratnega. Planica mika kakor žlahtno vino, je v pesniški zbirki "Slava Planici" napisal Niko Križanec, dolgoletni planiški zanesenjak, ki mu je enkratnost Planice dala toliko navdiha, da ji je posvetil več kot štirideset sonetov. Da je res, da je Planica nekaj kar privlači vedno znova, smo ponovno videli te dnu Kljub večina slabemu vremenu so tri dni kolone avtomobilov in avtobusov vozile v dolino pod Poncami. "Saj je tukaj vse, kar leze in gre, "je z nasmehom na licih dejal eden od članov Organizacijskega komiteja. In res so bili vsi. Od najmlajših, ki so z očetovih ramen strmeli proti velikanki, do starejših, ki so s ponosnim pogledom občudovali skakalce, junake Planice. Prave junake, neustrašne borce, ki so v želji dokazati več in uživati v enkratnosti trenutka, poleteli prek skakalnice. Ob pogledu na velikanko smo se mnogi spraševali, do kod sežejo človeške meje, kako daleč bo človek še poletel in kdaj bo to. Ko je tekmovalna komisija zmanjšala zalete, so se med množico slišali žvižgi: Hočemo rekord, hočemo dvesto metrov/ Mnogi takrat niso pomislili, da je najpomembnejša varnost športnikov, da je za rekorde še čas in da ne bo dolgo, ko se spet srečamo v Planici. Spet z dvignjenimi glavami, ponosni na svojo velikanko, na njen čar, na njeno enkratnost. • V. Stanovnik SLOVENIJATURIST pojdite z nami ! KRANJ, Koroška 29, tel. 21-946 ] Gorenjski osmošolci lahko izbirajo Informativni dan z veliko vprašanji Kranj, 25. marca - Nekaj več kot tri tisoč mladih Gorenjcev, ki junija zaključujejo osnovnošolsko obveznost, se je v petek udeležilo informativnega dne v srednjih šolah. Vprašanj je bilo veliko, od tega, katere šole bodo bržkone omejile vpis, kakšni bodo sprejemni izpiti, kakšna matura jih čaka, do čisto socialnega, kako bo prihodnje šolsko leto s kadrovskimi in republiškimi štipendijami. V prejšnji teden objavljenem republiškem razpisu prostih mest v srednjih šolah razveseljuje predvsem podatek, da bodo gorenjske srednje šole jeseni lahko sprejele 3570 novincev. Čeprav je letošnja generacija zaključujočih osemletkar-jev nadpovprečno številčna (3034 učencev) bodo lahko izbirali, kam naj do 12. aprila pošljejo prijavnico za vpis v prvi letnik. Ponudba mest je celo za 22 razredov bogatejša od lanske. Povečanje so si "izborili" programi tekstila, strojništva, gostinstva, gradbeništva, kmetijska, elektrotehnike, administrativne ter ekonomske in trgovinske dejavnosti. Omejitev vpisa in sprejemni izpit najbolj verjetno tudi letos čaka gimnazijske kandidate. Vse tri gorenjske gimnazije so razpisale 510 mest, enako kot lani, in če lahko sklepamo po obisku osmošolcev na informativnem dnevu v kranjski gimnaziji, kjer jih je bilo okrog 350, je napoved omejitve zelo realna. Gimnazije se namenoma niso potegovale za številčnejše oddelke iz dveh razlogov, kot je dejal ravnatelj kranjske šole Valentin Pivk; prvič zaradi prostorskih omejitev in drugič zaradi želje, da dobe res najboljše učence. Izkušnje iz preteklosti, ko so nekatere programe malce na silo polnili, namreč kažejo, da so si z manj uspešnimi učenci naprtili predvsem velik osip. Ne gre prezreti, da gimnazijske novince čaka sedem do deset let zahtevnega študija, po drugi strani pa je tudi res, naj bi ne bila zgolj gimnazija napajalnica za univerzi, ampak naj bi kvalitetne študente dajale tudi tehniške strokovne šole. • H. Jelovčan V četrtek odločitev glede stečaja tržiške BPT BPT na sodišču Kranj, 25. marca - Sodni senat, ki ga rodi sodnik Anton Šubfc, se je odločil za nadaljevanje naroka in v četrtek, 28. marca, tako lahko pričakujemo odločitev, bo la tržiško BPT uveden stečaj ali ne. Narok za preizkus pogojev za uvedbo stečaja za trži* ško BPT danes ni bil zaključen, sodni senat se je odločil za nadaljevanje v četrtek, ko naj bi padla odločitev glede stečaju BPT, druga možnost je predhodni postopek i angažiranjem ustreznega izvedenca. SDK je uvedbo stečaja predlagal že 7. januarja letos, vendar je BPT 7. februarja predlagala prisilno poravnavo, razmere pa so se kasneje tako zaostrile, da je tudi sama t, marca predlagala stečaj. BPT ima /e 145 dni neprekinjeno blokirati žiro račun v višini 29,5 milijona dinarjev. Obveznosti do dobaviteljev znašajo M,6 milijona dinarjev, kupii pa BPT dolgujejo 58 milijonov dinarjev, skupaj pa je BPT kratkoročno in dolgoročno zadolžena /a 117 milijonov dinarjev. Predstavniki BPI so povedali, da na pomoč republike ne morejo računati, prav tako ne na banke, predstavniki SDK pa, da razmere v tovarni sami najbolje poznajo, V BFF je zaposlenih približno 800 ljudi, ocenjujejo, da jih je preveč najmanj 20 odstotkov in v stečaju nedvomno vidijo tudi možnost za razreševanje presežkov delavcev. BPT je že ustanovila novo podjetje V oje d.o.o. in nanj prenesla za 122 milijonov dinarjev kapitala. V novem podjetju naj bi začeli poslovati na novo, pogodbe, ki so v teku, pa zaključili v starem. V zraku pa je danes obvl-selo vprašanje, koliko so vredne BPT-jeve elektrarne in če bi bilo z njihovo prodajo moč rešiti tovarno. # M. V. O/VTA šport K R N ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR MIHA NAGLIC Bolje pakt nego rat 27. marec 1941: potem ko se razve, da je Jugoslavija dva dni poprej pristopila k trojnemu paktu, izvedejo srbski oficirji puč, nezadovoljno ljudstvo preplavi beograjske ulice, udarno geslo demonstracij pa se glasi: Bolje rat nego pakt! Ob 50-letnici teh dogodkov je treba opozoriti na očitne in tudi na zgolj možne primerjave, podobnosti in razlike med takratnimi in današnjimi dogajanji, tako v notranje kot v zunanjepolitičnem oziru. V šoli so nas učili, da je bil pristop k paktu sramotno in kapitulant-sko dejanje takratnih oblasti, 27. marec pa je odmeval po svetu kot pogumno dejanje odpora v času, ko je bil nacizem na vrhuncu moči. Poučili so nas seveda tudi o vlogi, ki jo je v tem uporu odigrala KPJ. Denimo, da vse to drži in si oglejmo še nekaj doslej zamolčanih vidikov, takih, ki so res zanimivi šele v današnji luči. Stopiti Hitlerju ob bok res ni bilo hvalevredno dejanje, res pa je tudi, da Nemci od Jugoslavije niso zahtevali aktivnega angažmaja na svoji strani, zahtevali niso niti naše udeležbe v vojaških operacijah niti prehoda za svoje čete; šlo jim je predvsem za to, da Jugoslavija ne bi stopila na stran kake njim nasprotne sile. Hitler se je tedaj pripravljal za napad na SZ in moral si je zavarovati svoj desni bok na Balkanu, kamor je moral nato poseči tudi vojaško, da bi pomagal Mussoliniju dokončati njegovo neuspelo avanturo v Grčiji. Jugoslavija bi potemtakem lahko ostala še nekaj časa na robu vojne, če je ne bi vanjo pahnili neuravnovešeni srbski pučisti; njihovo noro dejanje vrh tega ni bilo toliko naperjeno proti paktu kot proti sporazumu s Hrvati. Le-ti so namreč dve leti prej dobili svojo, hrvaško banovino, močno so bili zastopani v vladi Cvetkovič-Maček, na nekaj podobnega, na avtonomijo dravske banovine pa so že računali tudi Slovenci. Puči-stična generaliteta je torej raje pahnila državo v vojno, kot da bi dovolila tako notranjo ureditev, ki ne bi bila več povsem po srbski meri. Polkovnik Vladimir Vauhnik, Slovenec in eden največjih obveščevalcev druge svetovne vojne, ki je bil tedaj jugoslovanski vojaški ataše v Berlinu, je v svojih spominih zapisal, da je bilo njihovo dejanje "naravnost zločin nad državo in njenim prebivalstvom". Ob ravnanju sedanje srbsko-jugoslovanske naveze, ki hoče preprečiti notranji preustroj Jugoslavije iz zvezne države v zvezo držav in kar naprej grozi z vojaško intervencijo, se človeku nehote ponuja primerjava z ravnanjem njihovih kolegov pred 50 leti... Marčevski puč leta 1941 je bil torej predvsem notranjepolitični obračun, dejanje, ki je bilo v danih zunanjepolitičnih razmerah sila neodgovorno. Takratni politiki so bili razdeljeni na dva tabora: na pristaše osi Rim-Berlin in na simpatizerje zahodnih držav. Potem ko so padle Avstrija, Čehoslovaška, Poljska in Francija in se je od bližnjih držav upirala samo še Grčija, na angleško pomoč pa po nemškem prodoru v severni Afriki ni bilo moč računati, je Jugoslavija ostala sama v primežu sil osi in prozahodni politiki so utihnili. Taka ali drugačna kapitulacija je bila le še vprašanje časa. - Današnje zunanjepolitične razmere so bistveno ugodnejše, jugoslovanski politiki pa so se spet razdelili na dva tabora: na proevropskega in na "pravoslavnega". Poimenovanje slednjega dajemo v narekovaje, ker seveda ne mislimo na pravoslavne vernike, ampak na tiste, ki še vedno verjamejo v edino prave, a preminule ideale samoupravnega socializma, neuvrščenosti, bratstva in enotnosti. Somrak svetovnega komunističnega gibanja in temu sledeči strateški umik SZ na svetovni politični sceni, kriza neuvrščenosti, poraz Iraka, itd. - vse to je "pravoslavne" potisnilo v kot. Na sceni pa tako nekoč kot danes ostaja nepredvidljiv dejavnik: "vojska zaražena političkim duhom"(tako jo je imenoval sam kralj Aleksander) in njen nezadovoljni kader. Evropsko orientiranim politikom "pravoslavni" očitajo, da so pozabili in izdali slavne ideale in pristali na pakt z Zahodom. Toda pakt, za katerega gre to pot, je jugoslovanski pakt - iskanje možnosti za nov jugoslovanski dogovor, ki bi bil seveda boljši od kakršnihkoli izrednih razmer po še tako slavnih vzorih. In če bi nas kdo vprašal, kaj je tokrat bolje - "grob" ali "rob" - mu odgovorimo, da njegovo vprašanje ni v duhu časa. Tokrat namreč ne gre ne za eno ne za drugo, temveč "le" za tretje: ostati živ in zdrav. Zasedanje tržiške skupščine Tržič, 25. marca - V sredo, 27. marca 1991, ob 17. uri bo 11. ^jpna seja vseh zborov Skupščine občine Tržič. V prvem delu seje bodo obravnavali poročila o delu izvršnega sveta v drugem polletju lanskega leta, o delu upravnih organov in delu predsedstva ter stalnih delovnih teles tržiške občinske skupščine za leto 1990. Sledil bo sprejem predloga dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1991, predloga odloka o davkih občanov v občini Tržič in osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o javnem redu in miru v občini Tržič. Po razpravi o poročilu o delu Sklada stavbnih zemljišč občine za lani bodo tudi določili višino točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Sejo bodo sklenili z obravnavo poročila o delu odbora za področje varstva spomenikov NOB, grobišč in grobov borcev NOB v občini lani in programa dela za letos ter z imenovanji javnega pravobranilca Gorenjske in predsednika Sodišča združenega dela v Kranju. • S. Saje mwmctLAs 1 Jstaaovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GLAS Kranj, Moše Pijadeja I, 64000 Kranj_ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak Direktor ČP Glas in glavni urednik: Marko Valjavec Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj Novinarji in uredniki: Danica Dolenc, Helena Jelovčan. Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej. Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Za-plotnik. Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Žalar. Štefan Žargi Tehnično urejanje: Ivo Sekne, Mirjana Draksler. Nada Prevc Lektoriranje: Marjeta Vozlič Tlak: Podjetje DELO — TČR. Tisk časopisov in revij. Ljubljana Uredništvo: Moše Pijadeja 1, telefon. 21-860, 21-835. telefax: 23-163_ Uprava, propaganda, naročnine, oglaai: Cesta JLA 16. telefon: 28-463, lelefax: 25-366 Mali oglaai: telefon: 27-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7.—13.30. ob sredah do 16.30. Cena izvoda 15,00 din; naročnina za I. kvartal 1991 300,00din (individualni naročniki 20 odstotkov popusta); cenik oglasnih storitev: 200,00 din/col cm: polletna naročnini za tujino: 70.— DEM oz. protivrednost v drugih valutah; žiro račun: 51500-603-31999. Časopis izhaja ob torkih in petkih. Po mnenju Republiškega sekretariata za informiranje 23/91 sodi časopis med grafične izdelke, od katerih se . ija )% prometni davek. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Telefonski imenik Slovenije 1991/92: 1970 STRANI! Kranj, 26. marca - Že od včeraj je na nekaterih poštah PTT podjetja Kranj v prodaji novi telefonski imenik Slovenije, ki ga bo moč sicer kupiti od jutri dalje že na vseh poštah v Sloveniji. Izšel je v dveh knjigah, vsebuje pa podatke o 426 000 imetnikih telefonskih priključkov. Ker je imenik natiskan le v nakladi 226 000, z nakupom ne kaže odlašati. Telefonski imenik Slovenije 1991/92 je pripravilo Sestavljeno PTT podjetje Ljubljana. Glede na imenik, ki je veljaven še do konca tega tedna, je v novem zajetih kar 150 000 sprememb. Med njimi so podatki o več kot 50 000 novih telefonskih naročnikih, ki so bili v telefonski promet vključeni v zadnjih dveh letih. Telefonski imenik, sestavljen iz dveh delov, bo v prodaji po 300,00 din (za broširano izvedbo) oziroma 400,00 din (v trdi vezavi). V prvem delu so podatki o naročnikih v omrežni skupini 061 (Ljubljana), 062 (Maribor) in 0602 (Ravne na Koroškem). V drugem delu imenika so zajete vse ostale omrežne skupine - 063 (Celje), 064 (Kranj), 064 (Nova Gorica), 066 (Koper), 067 (Postojna), 068 (Novo mesto), 0608 (Krško), 069 (Murska Sobota) in 0601 (Trbovlje). Tudi novi imenik je zelo pregledno sestavljen, na 1970 straneh pa imajo naročniki na razpolago: uvodno poglavje z osnovnimi podatki ter napotki za telefoniranje, kakor tudi ostale splošne podatke o poštnih storitvah (vključno z abecednim seznamom vseh 3954 pošt v Jugoslaviji); abecedni seznam telefonskih naročnikov; »rumeni dodatek« oziroma poslovni del imenika, s katerim se zaključijo podatki pri vsaki omrežni skupini posebej, razdeljeni pa so po dejavnostih. Telefonski imenik 1991/92 je v nakladi 226 000 izvodov natisnilo podjetje Delo - TČR, Tisk časopisov in revij Ljubljana (mimogrede: v tej tiskarni tiskamo tudi Gorenjski glas). Tiskarji so za 140 000 broširanih ter 86 000 trdo vezanih imenikov porabili zajetno količino, 890 ton, časopisnega papirja, kar je dvodnevna proizvodnja Papirnice Videm Krško. Ker so v imenik zajeti podatki o naročnikih po stanju 15. 1. 1991, seje tiskanje začelo že 3. januarja, končni izdelek pa je težak 3,2 kg. V času, ko je bil imenik v tisku, so že nastale V novem slovenskem telefonskem imeniku so podatki o 426 000 naročnikih po stanju 15. januarja 1991. Stanje telefonskih naročnikov aprila bo že 450 000, skupaj naj bi bilo letos v prometu vključenih več kot 40 000 novih telefonskih naročnikov v Sloveniji. Leta 1945 je imela Slovenija vsega 3 000 telefonov, pred tridesetimi leti 13 000, pred desetimi leti še vsega 150 000. Od leta 1980 do letos se je torej število telefonskih naročnikov v Sloveniji po t rojilo! Za nujna vlaganja v razvoj slovenskih telekomunikacij bo do leta 1995 potrebno nameniti vsaj 800 milijonov dolarjev. Dobra tretjina (35 odstotkov) vsega telefonskega omrežja po Sloveniji je bila v zadnjih letih zgrajena s sredstvi (bivšega) združenega dela in občanov. Ob velikem interesu za telefonski priključek potekajo akcije, v katerih bodoči naročniki plačujejo tudi po 6.000 DEM za telefon in dejansko niti v dveh krajevnih skupnostih na enak način in pod istimi pogoji ni možno priti do telefona. Zato bodo v Sestavljenem PTT podjetju Slovenije skušali uveljaviti vsaj to, da bo cena za telefonski priključek povsod enaka. nove spremembe, ki bodo Sestavljenemu PTT podjetju Slovenije verjetno narekovale potrebo po izdaji novega imenika že v prihodnjem letu. Že sedaj je napovedan dodatek k imeniku (ki bo naprodaj od jutri dalje!) ter bo zajel spremembe v omrežni skupini 061 Ljubljana, vsi kupci imenika pa bodo spremembe prejeli zastonj. »Ljubljanski« dodatek bo izšel predvidoma avgusta, obsegal pa bo približno 600 dodatnih strani podatkov o novih naročnikih in spremembah. Za vse naročnike na območju omrežne skupine 064 Kranj je pomemben podatek, da so v imeniku že zajete vse nove telefonske številke (šestmestne) za Kranj. Preoštevilčba v novi kranjski centrali poteka zelo intenzivno ter je trenutno največja slovenska akcija v telefoniji. Vendar pa v Sestavljenem PTT podjetju Slovenije predvidevajo, da skokovit razvoj slovenske telefonije ne bo zastal -12. aprila bo vključena v promet nova digitalna tranzitna mednarodna telefonska centrala v Ljubljani, s katero bo bistveno izboljšala povezava Slovenije s svetom. Tudi druga območja v Sloveniji ogromno vlagajo v telefonijo, do leta 1995 bo za razvoj telekomunikacij potrebnih vsaj 800 milijonov dolarjev, s tem bomo 1995. leta uspeli doseči število 35 telefonskih priključkov na 100 prebivalcev. S tem bo rešena večina izmed trenutno skoraj 100 000 prošenj za telefonski priključek, kolikor jih je na seznamih slovenskih PTT podjetij. Dejstvo pa je, da bodo investicije občinskega ranga (telefonske centrale, primarna in sekundarna omrežja v krajevnih skupnostih) - kljub uvedbi telefonskega davka v višini 20 odstotkov na ceno impulza - morali financirati v občinah ter v KS interesenti sami. M. Va. Honorarji za stečajno ekipo Elan Neosnovana sumničenja Begunje, 25. marca - V javnosti so se zadnje dni pojavile informacije o bonitetah in nadomestilih, ki naj bi jih za delo v Elanu prejemali člani stečajne ekipe. Ker gre za nepotrebno zbujanje vzdušja ponovne afere, iz Elana pojasnjujejo podatke v zvezi s tem. Stečajna ekipa si do marca ni izplačala nobenih honorarjev, čeprav je sodišče za 6-člansko ekipo določilo 50 tisoč DEM v dinarski vrednosti za mesečne honorarje. Po skoraj štirih mesecih dela so rezultati pri oživitvi proizvodnje in prodaje vidni, zato bodo ekipi ta mesec izplačali prve honorarje, vendar tudi sedaj le v višini 36 tisoč DEM brutto za vso ekipo. Napačen je tudi podatek, da bi Igor Triller prejemal plačo v svojem matičnem podjetju Iskra Commerce; ta mu plačuje le prispevke za socialno in zdravstveno zavarovanje. Stečajni upravitelj Triller, ki je tudi direktor ELAN INTERNACIONAL v Brnci, pa za opravljanje teh nalog od marca prejema denarno nadomestilo in ima pravico uporabe službenega avta. Razen tega ima Igor Triller še druge, za poslovni svet popolnoma običajne obveznosti v nekaterih slovenskih podjetjih, kar pri nekaterih še vedno zbuja odvečne dvome o oporečnosti podjetnikov. • S. S. Sindikalni pluralizem Dragi delavci. Tu smo, vaši smo. Sindikati namreč. 2n ustrezen delež članarine, ki jo zbirate na računu sindikat organizacije v vašem podjetju, vam nudimo: zastopstvo vW lektivnem pogajanju, pravno varstvo, morebitno socialno 20 ščito, v primeru, da ostanete brez dela na cesti, pomoč P iskanju nove zaposlitve. V sindikalnih hranilnicah in Pos0Jlfi cah vam za dostopne obresti nudimo posojila. V sindikat, diskontih lahko nakupujete z vašimi izkaznicami po zniža*1 ^ cenah. Če ste član našega sindikata, dobite bone za nakup verigi trgovskih firm, ki so dolžnik našemu podjetju in naffl sto v denarju dolg poravnavajo v preskušeni blagovni men) vi- u Takšen bi bil z malo ironične domišljije videti oglas, • vabi k včlanjevanju v sindikat. Kateri, niti ni pomembno, s! le z drobnimi odtenki različnosti vsi ponujajo enako. ^ iskrenosti ali marketinškega leporečja je v ponudbi okoli danes v Sloveniji obstoječih sindikatov, kajpada ne verno-bomo lahko presojali v konkretnih razmerah: pri plati Q»L tem ko nas bodo kot tehnološki presežek metali na cesto.1 daj ko postajamo člani tega ali onega sindikata, pa kupuje,n^ mačka v žaklju. Vemo, da nam bo brez članstva v stan°v50. organizaciji v prihodnje trda predla, toda enaka prede tn gim že zdaj, čeprav imajo na izbiro sindikalni pluralizem o primere. Ob več deset obstoječih sindikatih, ob eni -vezlj^. dovani iz preteklosti, in dveh novodobnih konfederacijah;! več tisoč delavcev obsojenih na zajamčene plače, pa še te"ji. ne jamčijo več, jih je več tisoč namenjenih (grdo rečeno)' nološkemu »odstrelu«, jih je obilica na milost in nemilost P puščena samovolji samozvanih menedžerjev. z. Sindikalno tržišče se namreč šele oblikuje. Veliko mn° t. co zaposlenih so pritegnili (ali bolje rečeno se jim zaradi M cije niso odtegnili) stari in na novo poimenovani svobodnis dikati. Nekdaj še družbenopolitična organizacija, ki seieSvM čila v blagodejni druščini vplivne partije na oblasti, pa nl zanimiva za ljudi, misleče po novem. Ti so svoje članstvo? vezali z novimi sindikati, ki so blizu današnjim oblastnim* gom. Vmes med ostro polariziranima sindikatoma pa sp L. v letu dni sindikalnega pluralizma nanizalo še nekaj K°n •/), renca seveda poraja kopico nasprotij: nekdaj monopolni s dikat težko preboleva svoj spremenjeni status, novodobni ^. teže afirmirajo, ker imajo manj članstva in si še niso pfi°° ? deleža skupne sindikalne lastnine, vsi skupaj se ženejo za P znan pogajalski status, ki ga jim bo dal zakon. ,. ^ Delavci bi seveda najraje dali svoj glas sindikatu, ki najbolj močan in vpliven, to dvoje pa je težko izmeriti- * članstvo pač pridobivajo tisti, ki so prepričljivejši, račune r jim bodo polagali kasneje. • D. Z. Žlebir R; Seja kranjske skupščine j Kranj, 25. marca - V sredo, 27. marca, se bodo na skupnern z'1^ey nju sestali vsi trije zbori kranjske skupščine, osrednja t0^v.a*erij! nega reda je predlog letošnjega občinskega proračuna. Predlo še dogovor o usklajevanju davčne politike v letošnjem letu-z ustreznim odlokom, nanaša se seveda na davke, ki niso oP Ijeni kot vir dohodnine. -^nil1 Pred skupnim zasedanjem se bo ločeno sestal zbor kra.I f3. skupnosti, ki ima na dnevnem redu sprejem meril delitve P.^ ^ čunskih sredstev za osnovno dejavnost krajevnih skupno?* investicijsko vzdrževanje prostorov v krajevnih skupnosti«1- Svobodni sindikati si prisvajajo skupno premožefif 'i in it h Jesenice, marca - Ob spremembi politične situacije v Sj0^11^'^! nastanku novih sindikatov bi se moralo premoženje bivs vsefitfr benopolitičnih organizacij, tudi sindikatov, razdeliti m?đ jrp slednike. V Neodvisnosti, sindikatu za Gorenjsko, meni*? morali objekte, pisarniške prostore in ostalo prerrsoženj . ^ ■ o cev, ki so vsa leta plačevali sindikalno članarino, razde ^\ ^ vse novoustanovljene sindikalne organizacije. Delitev r'^gsp'fV iti po ključu, za katerega bi se dogovorili vsi sindikati- ^i/^ jemljivo je namreč, da le Zveza svobodnih sindikatov ci podeduje vso lastnino. Večina novih sindikatov je le transformacija bivše z- ^ |a>t ln dikatov Slovenije, zato imajo objekte in drugo še ve "JI ujb«"r4: To dokazuje dejstvo, da so še vedno organizirani kot o ppOjj X politična organizacija. Zakon pa določa, da s 1. L niraOfjt*. smejo več delovati znotraj podjetij in ustanov. Zato me -^0fja v svobodnih sindikatih namenoma zavlačujejo uradno P .j Mflpo vanje iz DPO v sindikat, saj bi se sicer morala razdelit) .g t$ j< V..1IIJL IZ. I_/1 \J V .IIIIUIKdl, »Oj UI 3C UIV*C1 IIIUU1IU . jg f i. nina. Neodvisnost KNSS je popolnoma nov sindikat1 (afl0vl delovati brez vsakih finančnih sredstev, srečeval se je z s0 ns' venimi težavami, prostori, nabavo tehničnih sredstev, ka ^ li sindikati že imeli in so lahko takoj pričeli z delom-^jj s;r# mo nobenega objekta, saj nismo transformacija osta tov- a litevlas Zaradi navedenih dejstev odločno zahtevamo oeu ne bivše Zveze sindikatov Slovenije. _ SeO^^ Sindikat Gorenjske Vojk° Zaradi pogajanj prekinili stavko ^ Blejska Dobrava, 24. marca - V Unitelu na Blejski D^jfp^ so delavci že tretji mesec brez plač, je v četrtek, 21. ma . ^ do spontane stavke. Delavci so zahtevali izplačilo za ^ osebnih dohodkov in drugih terjatev, ki jim jih še do 8 ^ K tje, pa tudi uresničitev dogovorjenih sklepov iz nove ■ bila nazadnje v Unitelu stavka. j Urtf^Lj1 Svet kranjskih sindikatov, ki že od tedaj bedi na£inej0. marca - Predlog le-■;nJ«ga republiškega proračuna c reP'Jbliška vlada uskladila in fanjSaia. za 5,8 odstotka ter s B "godna minimalni zahtevi J'amenta, da mora znižati pro-Pod 70 milijard dinarjev, ?rav zbor združenega dela in mTn'ca terjata znižanje pod 65 ™«»jard dinarjev. Letos naj bi se 2°. v Proračunu nabralo 69,6 fjarde dinarjev ali 37,6 odstot-,la !«os načrtovanega družbe- 1» proizvoda. Zaradi zmanjša-£bo za pet milijard proračun-3» Primanjkljaja, ki naj bi jih vKri1' z milijardnim posojilom j.Ces*e, za 4,3 milijarde dinarjev m r-Se Poračun zadolžil do-ina 'ot^j^zmanjšuje, prav ta- un^^jem. Socialni del pro- ^oi o aržavne intervencije v 18 krne,OSpodarstva, podjetništva ^zanl^3- Mani denarJa pa iavnih 1VanJe iz8ub- delo dr-50ž« in°(8an°V in deJavnosti, ki 5es«ne , _bodo s federacije pre- 'obr Pristojnost republike, "'rjo naj bi skupno name- nili za 9 odstotkov manj: za usposabljanje nabornikov v Sloveniji namesto 2,6 po novem 2,4 milijarde dinarjev, prispevek za JLA pa naj bi se zmanjšal z 2,9 na 2,4 milijarde dinarjev. Ker bo s 1. aprilom odpravljen davek na plačilni seznam, bo v proračunu več denarja za občine. Vojska brez politike Komisija skupščine Republike Slovenije za obrambo je v petek sprejela predlog zakona o obrambi in zaščiti, o katerem bo na tokratnem zasedanju sklepala republiška skupščina. Na osnutek zakona je bilo veliko pripomb in komisija je ugotovila, da sta izvršni svet oziroma sekretariat za ljudsko obrambo večino ugovorov upoštevala, pozitivno mnenje k predlogu zakona pa je dalo tudi predsedstvo Republike Slovenije. V predlogu zakona je usklajena terminologija, ni nepotrebnih tehničnih dodatkov in pojasnil, k obrambnemu načrtovanju je za- vezanih bistveno manj dejavnikov, ukinjajo se pokrajine, o morebitnem formiranju pa odloča predsedstvo republike, ki je sicer vrhovni poveljnik slovenske teritorialne obrambe in obrambne in zaščitne dejavnosti kot celote. Vse obveznosti se začenjajo pri 18 letih, narodna in civilna zaščita obstajata še naprej, s tem da ima narodna zaščita manjše pristojnosti. Komisija je v petek soglašala s stališči slovenskega političnega vodstva glede zadnjih dogodkov v Jugoslaviji in groženj armade, menila pa je, da je treba spraviti pod skupščinski nadzor tudi obveščevalno službo slovenske vojske. Vlada vztraja na zahtevi, da se slovenska teritorialna obramba popolnoma depolitizira, kar pomeni, da aktivni vojaški in civilni sestav ne sme biti član katerekoli politične stranke. Temu so nekateri člani komisije ugovarjali, naj to velja samo za višje častnike in samo za sodelovanje v vodstvih strank ter voljenih organih oblasti, vendar predlagatelj Popoldanska obrt naj ostane Osnutek obrtnega zakona obsega 44 členov. V njem piše, da je obrtna dejavnost gospodarska dejavnost, ki se opravlja poklicno, samostojno, redno in v manjšem obsegu. Posebej so opredeljeni pogoji za domačo in umetno obrt. Obrtna dejavnost se lahko opravlja na osnovi dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa, ki mora obrtno dovoljenje izdati 15 dni po prejemu pravilno izpolnjene popolne vloge. Obrtnega dovoljenja ni mogoče prenesti na drugega. Cenik mora biti izobešen na vidnem mestu. Še naprej je dovoljena popoldanska obrt, vendar je omejena na največ tri leta, prepovedano pa je zaposlovanje delavcev. Obrtnik lahko zaposli največ 25 delavcev, učenci na praksi in ožji družinski Člani pa v to število niso všteti. zaKona vztraja na popolni depolitizaciji. Na komisiji so bile izrečene tudi zahteve, naj se izdela celovit koncept slovenske nacionalne varnosti, dokler pa tega ni, naj se uporablja izraz oborožene sile in ne slovenska vojska, ker še ne vemo, ali jo bomo imeli. Komisija je menila, da je izdelava koncepta nujna, za prehodno obdobje pa tak zakon potrebujemo. # J. Košnjek Bankarske novice strankarske novice rosvet^ . li i s°cialistov in liberalnih demokratov )b^Jedo nove ustave 'oka?'1' Za '°ka'no samoupravo in regijo kot vmesni člen m republiško ravnijo. r?c'a'istif marca ■ Na delovnem posvetu sta se sestali vodstvi pestr n.e stranke Slovenije in Liberalnodemokratske stranke. pv|a(j • grajata počasno oblikovanje nove ustave, kar je v intere-Jjin teži koalicije. Popravljanje stare ustave povzroča vedno več-. Prej r v'ad'J'V0 nepreglednost. Predlog ustave naj bo končan i^°dloč' f° Posameznih problemih v parlamentu ne bo soglasja, '■naj b0',reierendum. Predlog preambule ne ustreza. Če že mora bi-f a2riaiatt'Ca' ustava Pa Je lahko tudi mirne duše brez nje. Stranki glisti pa 8'ede demilitarizacije. Liberalni demokrati so zanjo, so-1 *a obS° 23 nevtralnost slovenske države z majhno vojsko. Stro-ij0lriPleks rarrfrjo Pa Je treba zmanjšati. Vsa razvita Evropa pozna pgre 2a ^ocialnih pravic, pri nas pa se jih izogibamo pod pretvezo, 1: rnetj eo'°giziranje, o lokalni samoupravi pa sta si stranki eno-ICrj^- , ePu°liko in občino moramo oblikovati še regije, jh JS,ce skupščinske »zdrahe« kHi vse ft!!!ts't* stra^''1 !n vse številnejših napadov skupščina normalno tunkcioni-ra,« so bile besede Darka Zupan-ca. Po mnenju Mojce Basaj, liberalni demokrati v skupščini ne morejo nastopati enakovredno z ostalimi strankami, ker jih kar naprej »tlačijo« v isti blok s prenovitelji in jih celo označujejo kot »mlade komuniste«. In kakšne rešitve predlagajo delegati Liberalno-demokratske stranke? Predvsem: župan Gros mora odstopiti, ker je po njihovem prepričanju nesposoben voditi kranjsko skupščino. Znotraj Demosa obstajajo sposobnejši ljudje za mesto župana. LDS bo po vsej verjetnosti sprožila postopek za ponovno preverjanje glasov v podporo županu G rosu, poleg tega pa se bodo v prihodnje pogovarjali s posameznimi strankami v Demosu in ne z Demosom kot celoto. Droben kamenček v mozaiku, ki kaže podobo našega župana, je mogoče tudi njegova izjava na eni zadnjih skupščin, koje dejal, da je poslanec samo polovice Kranjčanov - tiste polovice, ki ga je izvolila... Mojca Peternelj !!?0s v'a(k mimo skupščine Ih"^' sk * ' Javn'h občilih in zaradi nemogočih pogojev, v 1 ^>stkU'>T^'n.a ne more ve^ delovati, je vodja poslanskega Kram -.° eP'na' sklical tiskovno konferenco katerih kluba I P'na, Kj?,adm dan je Rastko Nlnodia klanskega kluba demokratske stranke v zrok, . l|skovno konfe-V dr,evnpr* x zadnJem času se * !Se več i!? čas°Pisju pojavlja-PKSpCVkov- Predvsem U Jskem ei ma bralcev v Gorati 8 asu, v katerih so bili I nke oznSeraln°-demokratske fi>boXČ,eonVk0t glavm kriv- ••-ren^" J - za sklic tlsko-IuSje krwP,a je bil° 2adnJe Po hp" .u^'e8a,°m LDS J*} o* ^pJstuV ,e Strankerzaseda- h J' Po ha r '■»aiom LUb »si '^rii^^rn. da sem. tik Pr, Sen6 ^anieJ\0p?zor,li "a ne-,CelJkov0Jed: sk"Pščin.,« je ^ k°Tepin0 d°8aJanje razlagal fe^aSVj1 hkrati opozofil. 'in_st"li hu.Ja skupščine pozoril. hkraU;n?pščine niso za" sii|;'ic'ji. »Prpnnv dogovoru s pre- \l^ besedoin° S°Judi nJ'm Vse je J" "e hkrati z na-" V^avng^a'° Prikazati v ^,^^^-<<-CSncc'1^..sklica tiskovne »Je K ! k^'ndividuali- ■ra^kem et;r,skePr°t^ erst opo- osnu,ka ^^JraTnV. .vs' nav7-oči MoioJD°'demokratske er Be-ran Tivk- lrko-°Jca Basaj, Pet dar, Bogdan Ankerst in Rastko Tepina - so se strinjali, da je za trenutno nemogoče stanje v kranjski skupščini najbolj odgovoren župan Vitomir Gros. Očitajo mu oteževanje dela v skupščini, nesklicevanje vodij poslanskih klubov posameznih strank, kar je v parlamentarni demokraciji običajna praksa, njegovo ne-reagiranje na nezakonito pobiranje davkov v občini Kranj... »Nočemo, da bi današnja tiskovna konferenca izpadla kot napad in pljuvanje na vse povprek. Zato moramo opozoriti, da so tudi razumni delegati Demosove koalicije, ki si resnično prizadevajo za dobro delo skupščine. Taki so npr. France Šifrer, Stanislav Istenič in tudi predsednik IS Mohorič, ki kaže veliko pripravljenost za dialog,« je v nadaljevanju povedal Bogdan Ankerst. Miran Tivadar je opozoril, da v skupščini ni parlamentarnega sistema. Kriza v skupščini na srečo, po njegovih besedah, še ni dosegla delovanja izvršnega sveta in upa, da bo tako tudi ostalo. Poslanci Demosa se v skupščini ne predstavljajo kot člani strank in tudi pritožbe delegatov Liberalno-demokratske stranke niso nič zalegle. Po mnenju Darka Zu-panca, ki je v predsedstvu skupščine, predsedstvo in župan ne moreta biti ozko strankarsko profilirana. Trenutno sta v predsedstvu dva člana Liberalno-demokratske stranke in šest Demosovih predstavnikov, tako da so liberalni demokrati največkrat preglasovani. »Skupščina ne dela normalno, medtem ko župan Vitomir Qros še vedno trdi. da Seja konference SDP Zaradi aktualnosti in kritičnosti položaja delavstva na Slovenskem sklicuje predsedstvo Stranke demokratične prenove sejo konference, najvišjega organa stranke med kongresoma. Konferenca bo 6. aprila v Mariboru, na dnevnem redu pa bo privatizacija in delavske pravice. Grozi socialna in gospodarska katastrofa Politiko socialnega konflikta moramo v Sloveniji nadomestiti s politiko socialnega partnerstva. Ljubljana, 22. marca - Predsedstvo Stranke demokratične prenove je imelo na dnevnem redu petkove seje aktualno točko dnevnega reda: položaj delavstva na Slovenskem. Po oceni vodstva stranke je položaj kritičen, vendar še nismo dosegli socialnega dna. Delavci so v procesu privatizacije brez pravic, niti najosnovnejših do soupravljanja, inteligenca pa je po novem zakonu o zavodih povsem podrejena državi. Stanovanjski problemi se urejajo neustrezno, upokojenci se si-romašijo, neustrezna je davčna zakonodaja, propadajo pa nekdanja industrijska središča. Za vse to je s svojimi ukrepi v manj kot enem letu dosegla vladajoča koalicija, zato kaže v skupščini sprožiti vprašanje nezaupnice vladi in predlagati predčasne volitve. Socialna in gospodarska katastrofa nas čaka že prej polletjem, bo pa tako globoka, da jo bo težko rešila katerakoli vlada. Politične stranke postajajo vedno bolj zastopnice posameznih slojev, to pa zaostruje socialne napetosti. Stranka demokratične prenove bi se tudi lahko postavila na stran samo enega sloje. To bi jih prineslo kratkoročen uspeh, ne pa dolgoročnega. Namesto socialnih konfliktov moramo v Sloveniji uvesti sistem socialnega partnerstva, ki se dobro obnese v razvitih državah. Vodstvo Stranke demokratične prenove je ostro protestiralo zoper izjavo dr. Jožeta Pučnika, da je sedaj trenutek za slovensko osamosvojitev, kar pomeni enostransko odcepitev. SDP vztraja na sporazumni razdružitvi, dokler bodo zanjo pogoji, kar podpira tudi mednarodna javnost. Slovenija mora ne le ohraniti, ampak navezati nove gospodarske odnose, ker bo le tako lahko lažje preživela težave novonastajajoče države. Stranka je reagirala tudi na besede dr. Franceta Bučarja med zad- njim obiskom v Avstriji, kjer je dejal, da moramo sedaj nadaljevati tisočletno skupno življenje tam, kjer smo ga pred sedemdesetimi leti nehali. Prenovitelji poudarjajo, da želimo kot suverena država sodelovati z vsemi državami, suverenosti se nočemo odpovedati, še najmanj pa z izživljanjem v nostalgiji po preživeli habsburški Av-stroogrski. Dr. Bučar naj med obiski v tujini spoštuje plebiscitno odločitev, na dnevni red skupščine pa naj končno uvrsti program za izvedbo plebiscitne odločitve. Če mislimo drugače, naj odloči nov referendum oziroma predčasne volitve. • J. Košnjek Predstavitev pilotnega projekta privatizacije Pet podjetij začenja s privatizacijo Ljubljana, 21. marca - Predstavniki agencije za privatizacijo so v četrtek pripravili novinarsko konferenco, na kateri so predstavili pilotni projekt privatizacije. V projektu bodo od 104 podjetij, ki so kandidirala, sodelovali Javor Pivka, Terme Čatež, Valkarton Logatec, Saturnus Avtooprema Ljubljana in Svilanit Maribor. S tem projektom se je privatizacija v Sloveniji tudi uradno začela, čeprav gre še za preizkušanje zakona o privatizaciji. Predvideno je, da bi v začetni fazi izvajanja projekta najprej opravili cenitev vrednosti podjetij, nato pa bo privatizacija potekala po izbranih programih. V tretji fazi se bo šele dejansko pričelo lastninjenje. Pri ocenjevanju vrednosti podjetij bo poleg domačih finančnih strokovnjakov sodelovala tudi Mednarodna finančna korporacija iz VVashingtona. Vsi postopki, s katerimi se bo izvajala privatizacija, bodo morali biti v skladu s slovenskim programom privatizacije, čeprav si bodo nekatera podjetja pomagala tudi z nekaterimi določili zveznega zakona. Podjetja, ki so vključena v pilotni projekt privatizacije, niso problematična niti iz poslovnega niti iz lastninskega vidika, eden od kriterijev pa je bila tudi odločenost za takojšnjo privatizacijo. Privatizacija v izbranih podjetjih naj bi po mnenju strokovnjakov trajala od šest do devet mesecev. Predvideno je, da podjetja ne bi bila popolnoma v lasti zaposlenih, ter da naj ne bi bila v preveliki meri vezana na jugoslovanski trg. Med drugim morajo imeti enostavno organizacijsko in proizvodno strukturo ter interes za izvedbo privatizacije. • M. G. STRANKARSKE NOVICE Škofjeloški prenovitelji so se organizirali Za politiko malih, konkretnih, javnih korakov Škofja Loka, 25. marca - Predsednica škofjeloške občinske konference Stranke demokratične prenove po četrtkovi prvi seji ostaja Mirjam Jan-Blažič. Sicer pa bo poleg krovne občinske konference delovalo tudi šest krajevnih organizacij, in sicer Skofja Loka - mesto - Kamnitnik, Pod-lubnik, Trata, Selška dolina, Žiri in Poljanska dolina. Več besed kot sami organiziranosti stranke, katere heterogenost in udarnost se bo odražala predvsem na javnih tribunah, interesne skupine ter nadaljevala v poslanskem klubu, so škofjeloški prenovitelji v četrtek namenili vsebini dela. Stranka, ki se ne bo ozirala na šablone, se bo prav z obravnavo aktualnih, življenjskih problemov odprla navzven, skušala iskati v svojem programu sintezo med zahtevo po učinkovitem razvoju (republike, občine) na eni strani ter (kot stranka dela, zgrajenega na razvoju) sistemu socialnega varstva in upoštevanja vseh pravic ljudi na drugi strani. Stranka bo, kot se je slikovito izrazil Emil Milan Pintar, morala misliti razvojno, delovati pa lokalno in vzgojno. Program dela škofjeloške stranke demokratične prenove je zasnovan na volilnem programu iz lanskega aprila in na aktualnih spremembah ter dogajanjih v družbi. Kot je v sklepni besedi četrtkove prve občinske konference dejal predsedujoči Marko Vraničar, so programska izhodišča dobra, za učinkovito delo, ki naj ga spremlja politika malih, konkretnih, javnih korakov, pa naj predsedstvo konference, v katerem bo morala prevladati projektna organizacija, doda oziroma izdvoji nekaj ključnih nalog. Mišo Čeplak je menil, naj bodo prvenstveno gospodarsko obarvane, Majda Puhar pričakuje od občinskih strokovnih služb socialni program, govora pa je bilo tudi o oblikovanju lokalne samouprave, o kateri naj odločajo ljudje sami, stranka pa naj bo pobudnica javnih tribun v Poljanski in Selški dolini. Podobne javne tribune bi po besedah Mirjam Jan-Blažič kazalo odpirati tudi o politiki zaposlovanja, odpiranju novih delovnih mest, stanovanjski zakonodaji in drugih žgočih problemih. Na prvi občinski konferenci SDP so se spomnili tudi 60-letnice Neže Maurer. • H. Jelovčan Socialdemokrati so za takojšnjo osamosvojitev Slovenija predolgo odlaša Slovenski socialdemokrati so vodstvu skupščine in vladi očitali, da imajo premalo stika z ljudmi, ki želijo čimprejšnjo osamosvojitev, privatizacijo, denacionalizacijo in reševanje gospodarstva. Ljubljana, 21. marca - Predsedstvo Socialdemokratske stranke Slovenije je obravnavalo aktualen položaj Slovenije in menilo, da je treba čim prej izvesti plebiscitno odločitev o samostojnosti Slovenije. Tako ravnanje bodo terjali poslanci stranke v republiški skupščini. Sicer pa so socialdemokrati menili, da je položaj v Jugoslaviji negotov, da se razmerje v državnem predsedstvu spet lahko obrne v prid Srbiji in JLA, ki se povezuje z Markovičem, ta pa ima podporo v tujini. Ljudje so za osamosvojitev, saj brez nje niso mogoče sanacije gospodarstva, bančnega sistema in denarništva. Do puča je dejansko že prišlo, vendar na balkanski, hinavski način. Argumenti tistih, ki zagovarjajo previdnost pri osamosvajanju, so seveda resni, vendar ljudje mislijo drugače, z njimi pa republiški vrh nima pravega stika. Nekateri so menili, da smo najugodnejši trenutek že zamudili, drugi pa so dejali, da še ni prepozno, vendar se lahko čakanje na pravi trenutek vleče v nedogled. Socialdemokrati so zaskrbljeni nad stališčem prenoviteljev, da bodo za odcepitev samo v primeru uporabe sile. To lahko onemogoči sprejem ustavnega akta, ki mora biti sprejet z dvotretjinsko večino. To je izsiljevanje, na katerega ne smemo pristati. Vsaka stranka, ki bi blokirala osamosvojitev, bi bila obsojena na propad. Po sodbi stranke je zavezništvo s Hrvaško pomembno, vendar ne sme prerasti v novo bratstvo in enotnost. brother STREICHER HOBBY LOCK 783 neto ATS 5.990 NUDIMO VAM VSE ŠIVALNE, PLETILNE IN OVVERLOCK STROJE ZNAMKE PFAFF, BROTHER, BABY LOCK, JUKI, ELNA, BERNINA, HUSOVARNA itd. CELOVEC (CENTER) 10. OKTOBERSTR. 22 TEL.: 9943-463-513648 '■»SUGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Torek, 26. marca 199' Nov most na Hotavljah - V krajevni skupnosti Gorenja vas so trenutno, kar zadeva letošnji program in finančna sredstva v precejšnji negotovosti, saj zaradi "zapore" Rudnika ugotavljajo precejšen izpad po sporazumu načrtovanih finančnih sredstev. Pod vprašajem je tako na primer program kanalizacije, nič kaj ugodno pa ne kaže tudi glede programa cest, pa tudi vodovodov. Kar pa zadeva program sanacije po poplavah, je tudi na njihovem območju še veliko dela na mostovih, obrežjih Sore in kmetijskih površinah. Glede Srednjega Brda je trenutno znano le to, da bo načrtovanih 350 tisoč dinarjev za sanacijo Zarape najbrž precej premalo. Medtem ko jih čaka v krajevni skupnosti obnova in ureditev še vseh manjših mostov, pa so na Hotavljah že dobili nov most (na sliki); darilo ob poplavah iz občine Ljubijana-Šiška. -A. Ž. Žive (in mrtve) duše Kriteriji za delitev sredstev iz proračuna občine za osnovno dejavnost in za investicijsko vzdrževanje prostorov v krajevnih skupnostih so bili na zadnjem posvetu predsednikov krajevnih skupnosti in poslancev v Kranju minuli teden (pred obravnavo in sprejemom v občinski skupščini) precej vroča tema. V trenutku, ko je bila beseda o pokopališčih v nekaterih krajevnih skupnostih v občini, je bilo v razmišljanju o priznanem "administrativnem" delu v zvezi z njimi predlagano, da bi kriteriji morali to upoštevati tudi pri urah. Predsednik izvršnega sveta občine Kranj je očitno, da se ne bi na trenutke zagreta razprava še bolj "pregreta", rekel, da bi torej morali v kriterijih upoštevati poleg živih tudi mrtve duše. Sicer pa se je glede kriterijev razprava nasploh največ vrtela okrog "duš" v krajevnih skupnostih. Nedvomno je ugotovitev, da je dosedanje prevelike razlike med mestnimi in podeželskimi krajevnimi skupnostmi treba nekako uskladiti (v korist podeželskih) v marsičem (na splošno) najbrž utemeljena in je komisija, kije delala na tem področju, to tudi temeljito (kot je bdo moč ugotoviti iz razlage predsednika komisije) in vsestransko ocenila in opredelila. Pa vendar bi ob sedanjih predloženih kriterijih težko pristali na to, da tudi v prihodnje pri financiranju krajevnih skupnostih ne bo treba še naprej razmišljati tudi o kriterijih. Gre namreč za to, da imajo v krajevnih skupnostih nenazadnje z "dušami" (živimi in ponekod tudi vse bolj socialno ogroženimi) dela povsod že kar precej. Težava pa je pravzaprav drugje; in sicer, da je denarja premalo in da je želja, potreb in problemov še veliko, ki pa jih bodo marsikje, če bodo zmogle, morale "duše" v precejšnji meri urejati tudi z lastnim delom in prispevki... • A. Žalar 1ZBERIT fji MER CA TOR - IZBIRA Trgovsko podjetje, d o o KRANJ V našem Diskontu pri železniški postaji smo za vas pripravili VELIKONOČNO PONUDBO sveža jajca Bjelovar in Mozirje mokaT-500 KLASJE mokaT-400 ŽITO orehi čokoladni zajčki Milka gor. sadjevec FRUCTAL rum ISTRAVINO rozine od 1,70 din naprej 7,50 din/kg 8,60 din/kg 134,00 din/kg 8,80 din/kos 62,50 din/l 50,20 din/l 28,10 din/kg Kupljeno blago vam ob večjih nakupih dostavimo na dom! Od 1. aprila dalje bomo podaljšali naš delovni čas in sicer bo vsak dan od 7. do 19. ure in ob sobotah od 7. do 13. ure. IZBERITE IZBIRO! Od 1. aprila dalje bomo imeli nov delovni čas tudi v naši poslovalnici z gradbenim materialom v Hrastju in sicer bo vsak dan od 7. do 18. ure in ob sobotah od 7. do 12. ure. Obiščite nas, veseli bomo vašega obiska!_ Krajevna skupnost Poženik Ceste še kar v planu tudi letos Dvanajst kilometrov cest so v krajevni skupnosti Poženik na meji kranjske občine s kamniško krajani z dekf in prispevki v zadnjih dvajsetih letih že sami uredili in asfaltirali. Letos imajo v načrtu še odsek Poženik-"$ ta in ureditev ter asfaltiranje razširjenih ulic. Poženik, 25. marca - "Najbrž sem po predsedniškem stažu najstarejši v krajevnih skupnostih v kranjski občini. Že dobrih dvajset let delam v krajevni skupnosti in doma mi večkrat prigovarjajo, da je čas, da neham. Pa je bilo doslej vedno tako, da smo imeli v treh vaseh (Poženik, Pšata in Šmartno z zaselkom Prenje) v krajevni skupnosti vsako leto vrsto dela in akcij in ponavadi je bilo tako, da je pač predsednik tisti, ki mora najprej dati zgled in se lotiti dela. No, zadoščenje, da smo nekaj naredili, in to predvsem sami, saj smo manjša krajevna skupnost z okrog 500 prebivalci, pa vseeno imamo. Gelo ceste, ki so zdaj lokalne, smo sami urejali in asfaltirali..." Predsednik sveta krajevne skupnosti Alojz Čimžar, ki so mu krajani predsedniško funkcijo zaupali tudi v tem mandatu, je pred dnevi ugotavljal, da v vseh dvajsetih letih v krajevni skupnosti niso imeli nobenega referenduma o samoprispevku. Pa vendar so s prispevki, ki jih je bilo na kupe, veliko naredili. Uredili in asfaltirali so okrog 12 kilometrov cest in povezav z vasmi, naselji in sosednjimi kraji pod Krvavcem. Na ta način, z delom in prispevki, so gradili telefonijo. Dom in zbiralnico mleka, oporne zidove ter regulirali hudournike in potoke, mostove, javno razsvetljavo... "Tudi letos smo že zastavili na podoben način. V Šmartnem so pred 14 dnevi krajani naredili okrog 120 ur in zgradili most, ki ga je ob lanski povodnji odnesel potok Pšata. Material je dala krajevna skupnost. Letos imamo Alojz Čimžar v načrtu še veliko akcijo, ki se je začela že lani. Razširjali smo ulice v naselju, da se bosta lako srečala vsaj dva avtomobila. Skupščina društev upokojencev Radovljica - V radovljiški občini je enajst društev upokojencev, ki imajo skupaj sedem tisoč pet sto članov. Jutri, 27. marca, se bo ob 10. uri v Domu društev upokojencev v Radovljici (nasproti Almire) sestala skupščina, na kateri bodo ocenili lansko delo in se pogovorili o programu, pa tudi o težavah, ki zadnje čase pestijo upokojence. • (až) Priprave na sejme Kranj - V Poslovno prireditvenem centru Gorenjski sejem se že pospešeno pripravljajo na letošnje sejmske prireditve. V petek minuli teden se je spet sestal organizacijski odbor za pripravo letošnjega 30. mednarodnega sejma gozdarstva in kmetijstva. Odbor za pripravo tega sejma vodi namestnica sekretarja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Marija Markeš. Včeraj (ponedeljek) pa so se v konferenčni dvorani Gorenjskega sejma zbrali predstavniki dežel Alpe - Jadran (Avstrija, Italija, Madžarska, Bavarska in Hrvaška) in se dogovarjali o letošnjem 19. mednarodnem sejmu opreme in sredstev civilne zaščite. • (až) "Pomlad" v Preddvoru Preddvor - Minuli petek, ob začetku letošnje pomladi, so pevci kvinteta Spomin iz Tržiča obiskali oskrbovance Doma Albina Drolca v Potočah pri Preddvoru. Oskrbovancem so pripravili lep pomladni koncert. Pod vodstvom zborovodje Jožeta Gromsa sta v duetu med drugim zapeli tudi Ani Gerbergar in Slavka Vodnik. • (ip) Številni nastopi Kranj - Konec minulega tedna je bila tudi letna konferenca Društva upokojencev Kranj. Na konferenci so ugotovili, da so lani dobro delovale vse sekcije v društvu. Še posebej "delavni" pa so bili pevci. Tako je moški pevski zbor, ki ima 20 članov, pod vodstvom Venclja Sedeja nastopil na različnih prireditvah oziroma revijah. Kar 145-krat pa je nastopil na pogrebih članov tudi oktet. Za delo se je na konferenci zahvalil vsem sekcijam in članom v njih predsednik društva upokojencev Jože Marjek. # (ip) Praznik v krajevni skupnosti Vodovodni stolp - V krajevni skupnosti Vodovodni, stolp v kranjski občini, kjer imajo v programu poleg komunalnih del oziroma urejanja parkirišč tudi postopen prehod na plinifikacijo in izgradnjo sistema za kabelsko televizijo, so minuli petek zvečer proslavili krajevni praznik. V Domu JLA v Kranju je bil za krajane Koncert narodno-zabavne glasbe in petja (na sliki). Nastopili so Ansambel Gašperji, vokalni kvintet Rožmarin iz krajevne skupnosti in povezovalec programa Kondi Pižorn. Prireditev, ki je napolnila dvorano Doma JLA, so podprli Trgovina Lipa -Marjan Jagodic Vodovodni stolp, Avto šola B.B., Livarna barvnih kovin inž. Marjan Rode in Cvetličarna Dalia. - A. 2. - Foto: J. Ci-gler Narasel hudournik Aplenjek je odnašal zemljo, ruval drevjeyol pal cesto, zemljišča... Krajani pravijo, da bodo ob še eni takŠ prebivalci krajevne skupnosti Senturška gora ostali brez el« in telefona, saj je že zadnje neurje "vzelo" dva drogova. Upamo, da bomo te razširjene odseke zdaj uspeli tudi asfaltirati." Sicer pa jih po številnih "cestnih akcijah" letos čaka še ena. V programu imajo, da bi končno uredili še cestno povezavo in cesto asfaltirali na 860 metrov dolgem odseku od Po-ženika proti Pšati. Denarja ni veliko, sicer pa ga, kot je ugotavljal v pogovoru Alojz Čimžar, za to majhno krajevno skupnost v kranjski občini nikdar ni bilo kaj prida. Zato upa, da jim bo ta akcija, če bodo podeželske krajevne skupnosti dobile letos nekaj več, morda vendarle uspela. "Zelo pa nas skrbi, kako bo z odpravo škode, ki nam jo je lani povzročila povodenj. Na območju Njivice oziroma tam, kjer hudournik Aplenjek pride v Poženik, je narasla voda naredila pravo razdejanje. Pred tem je sicer že dvakrat voda naredila nekaj več škode, tokrat pa je na dveh mestih prineslo dol okrog 2000 kubičnih metrov kamenja, drevja... V k*r^ skupnosti smo pred dneyi naročili buldožer, ki pa Je ji setih urah lahko bore opravil. Zdaj bo potreben * vokopač. Skoda je bila p° \ ju ocenjena na 56 tisoč d"1"^ Bojimo pa se, da ne bi v** paj "obtičalo", krajani pa ° ^ na ta način odrezani od g° lesa, stelje..." Sploh pa jih v krajevni sj" nosti jezi, da niso takrat, * ( lahko, strokovnjaki to, kje bosta potekala ele*' in telefon na Senturško Z°l vasi v njej. Trasa, že tar\fti opozarjali, ni bila prava,in jijo se, da bo urejanje V Grada težave na tem o^Jlt v prihodnje še stopnJe Predvsem pa bi se moral' v hodnje pri tovrstnih P°sefpr delih, ki so načrtovana, sporazumeti in dogovori krajani v krajevni skupn° • A. Žalar Zadružni dom na Primskovem Bolj sramota kot ugled kraju peS'" Bodo razdejani prostori bivše mladinske organizacije po* govarjanje? kuPn' Primskovo, 25. marca - Na sestanku članov sveta krajevne s s0 si>| Primskovo skupaj s predstasvnico Kmetijske zadruge Sloga, nuli teden v četrtek govorili o razdejanih prostorih bivše ni organizacije v Zadružnem domu, so se dogovorili, da bodo ž* Frf nji mesec v zadrugi pripravili program dejavnosti in ureJ.a"^2oV0 nakar se bodo o njem in o sodelovanju v prihodnje skupaj rt v krajevni skupnosti. Ko se je lani iz doma izselil vrtec, so za njim ostale igr«lne hi prostor za njimi pa je še najbolj podoben smetišču... kok^Sm Čeprav so si v krajevni skupnosti v zadnjih letih veli zU,i3jv|$p zadevali, da bi s skupnimi dogovori poskrbeli za izgled > ^b}* Zadružnega doma na Primskovem, ki je nekakšno središč ( v kraju, jim tako v prejšnjem kot sedanjem vodstvu ^raLx%\11'«n posti z lastniki doma - Kmetijsko zadrugo Sloga to največ j bolje uspevalo. Cilj, da bi dom z okolico dobil čimpreJ.j0 tU«1 uglednejšo podobo v kraju, si je po lanskih volitvah zasta jjnj'U vo vodstvo krajevne skupnosti. Da pa se bodo zdaj želje P ^e sedanjega vodstva krajevne skupnosti morda vendarle za .^(f1 čevati, pa so pravzaprav spodbudili protesti mladincev s ; zaradi prostorov v domu. uiSjUi V zvezi s protesti mladincev so na četrtkovem seSta,a ^ m li, da so bili prostori, ki jih je krajevna skupnost °dst0Pa,jeni " organizaciji Primskovo, v zadnjih letih dvakrat obnov ) ^t _ ^ krat tudi razdejani. Res je, da so jih obnavljali mladinci, . fr«,^ ^ narjem krajevne skupnosti in podjetij v krajevni skup" najei"L« no pa so prostori, za katere krajevna skupnost P'^^^es'0 tako razdejani, da kaže vrata in okna samo zabiti- Na ^ mladi v njih imeli normalna srečanja, so se le-ta izrodil' jtor nje, praznovanja... Na sestanku so tudi poudarili, da je P temeljnem sodišču v Kranju sprožila krajevna skupno* • ^ jr Nenazadnje pa protesti mladincev, ki lahko dclujej ^ r ji S{ v krajevni skupnosti (pa tudi v domu bi se lahko sestaj bflCjc j y ^ srečanji), ta trenutek niso niti toliko pomembni. Porne^^s,yo- ^j t| _..,.„----------„-----......v---------..... voo»*. lU( se bodo zdaj, tako vsaj kaže, v krajevni skupnosti ia* W>jf i lastniki doma (zadruga) morda vendarle uspeli dog°v0k aj'a ^ \ ko bo z domom jutri in kako poskrbeti, da bo ta del K dobil lepši izgled. • A. Žalar GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR Tf*stilind usove predice in tkalke Beneficirano delovno dobo jSmo si res zaslužile li Vecin<> gorenjskih tkalk in predle so po poldrugem letu, odkar je bila za ta de-uv .?ak°njena beneficirana delovna doba, pravico do delovne dobe s povečanjem /'Javljali tudi v Tekstilindusu. je j/**" marca - Za leto delovne dobe se namesto 12 mesecev stepo^' j *r Je predicam in tkalkam, ki se zgarajo še pred iztekom vne dobe, skrajšalo pot v pokoj. V Tekstilindusu se je bi-Nii' ^a zara^i gospodarskih težav ne bo dovolj denarja za pričakujejo tam ob dejstvu, da je ugodnosti deležno kar 11.000 Tekstilindusovih delavcev, nam je povedal Vinko Šimnovec, direktor kranjske enote SPIZ: !l«r bati _l v 0 'e Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, to-^n!9 marca se je stvar kljub vsemu dobro iztekla. Na eni \a.^.tev'me nekdanje in delavce pred pokojem, na drugi za to-ijnj 1 *' >>na kot mnoge v stiski preveč zaposlenih. Tokrat nas je a,a prva plat. delavke sem z veseljem sprejela. Pa saj smo si jo tekstilke tudi zaslužile: na tri izmene sem delala v tkalnici in stregla 24 "pajkeljnom". Težko delo je bilo, zato je prav, da je delovna doba malo skrajšana. Za nas, ki smo že upokojeni, to ne pride več v poštev, pač pa se bo poznalo pri pokojnini, ki bo na novo odmerjena gotovo kaj večja.« Zalka Štremfelj iz Šenčurja: »Od leta 1945 pa do 1964 sem bila v Intexu, nato pa sem se zaposlila na letališču. Leta 1977 sem šla invalidsko v pokoj. Pokojnina ni velika, invalidnine pa ni, ker mi je priznana le 20-odstotna invalidnost. Pravijo, da bo s priznanjem be-nefikacije pokojnina malo višja, česar bom pri svojih 4.400 dinarjih na mesec zelo vesela.« :T8letHUraU s Mokrice: »Vseh °^Wn-°Vne dobe sem Prebil 1s« Dr«! ndusu> potem pa sem ri%0|jj! istimi leti predčasno °%di Za tri ali štirileta,kar i* iiv-jij e|al kot tkalec, bom zdaj 1 dobj j beneficirano delovno ^PraviPam' da mi bo t0 kaJ Dr i* P0^^"'00' ki je za--Joj 2g d^asnega odhoda v popi] Ha T nekaj odstotkov okrnje- 0|j d° ?' bo priš,° prav' še k JTa °' mi benefikacija pri- ^EJV pred leti' da bi mi delovno dobo.« o]J^raPež iz Kranja: »V po-^^ak od 'anskega junija, aia Pa sem ga v Iskri Ki- kojninsko skupnost, da mi na novo odmerijo pokojnino.« Draga Jenko iz Kranja: »V Tekstilindusu sem delala 16 let, potem pa sem se zaradi zdravstvenih razlogov zaposlila v Iskri in tam po 18 letih dočakala predčasni pokoj. Novico o beneficirani dobi za tekstilne letin vr. .. &a * Se"kl- Ni bilo dovolj dela, let ie Predčasno upokojila. 1 t,,^e 0Vne dobe imam, od !U(u net l«t t^^;v.~a„ pet let v Tekstilindu-%t fnici- Ze lani' ko sem se %a Za PokoJ. sem se zani" takrat »a Denefikacijo, vendar \ru •C ni bil° rešeno- S Potr" 12 tovarne pojdem na po- Prvo pot, namreč po potrdilo o benefikaciji v tovarno, so nekdanji Tekstilindusovi delavci že opravili. Zdaj se bodo obračali tudi na Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tistim, ki bodisi zaradi predčasne ali invalidske upokojitve doslej niso prejemali polne pokojnine, bodo to na novo odmerili. Kakšen naval is. socialni stiski otroci ostajajo v vrtcih ils|^.a' 22. marca - V kolikšni meri m i ka||lln-star*' zar»di pomanjkanja d« »h^ie ko je s plačevanjem tega mesecu 3*stj Us'anove v precepu, ko jim starši ----— Oi °jski paraplegiki zborovali SI^sednTt" ?arca ■ Na občnem zboru, ki se mu je pridružil tU-V(CClani h eze paraplegikov Slovenije Ivan Peršak, so se k n Jenih ok r,uStva Paraplegikov Gorenjske. V društvo je ta čas \jSv0 1 60 paraplegikov, v njem pa v veliki meri skrbijo ?ož!j0 tudi ? eaciJ°> dobro počutje, ohranjanje zdravja, kolikor ^v^.'sali tUriSOcialno stabilnost. To bodo počeli tudi naprej, kar » 1 odbor V letni Program. Imenovali so tudi nov 11-članski Ki . ln Za novega predsednika izbrali Marjana Trdino. tv Stično % njjtv aprii"pokoJencev Kranj vabi na zanimiv izlet, ki bo v če-|Qa'i se b' f odn°dom ob 7. uri izpred kina Center v Kranju. St v grad dV Slično< kJer si bodo ogledali samostan, ustavili HB.Sp'sa| in B°genšperk, kjer je na ogled tiskarna, kjer je Val-'liif>, sreA1)!1811'1 Slavo vojvodine Kranjske. Ogledali si bodo %\ J.er je i . Slovenije, v Moravčah pa se bodo ustavili v go-a '*let jeIVa,. Fran Detela. Pričakujejo čimprejšnje prijave, JC vehko zanimanje. Vodil ga bo Rado Kokalj. ski proračun naklonjen, saj nam je zagotovil celo nekaj denarja za investicijsko vzdrževanje.« Kako se socialne razmere v škofjeloški občini odražajo v vrtcih? »V vrtce je vključenih tisoč otrok, z malo šolo, potujočimi vrtci in drugimi dejavnostmi vred celo 1500. Res je število otrok v primerjavi z desetletjem poprej upadlo, vendar trdimo, da zaradi zmanjšanega priliva ljudi iz drugih republik, ne pa zaradi tega, ker bi se staršem zdelo v vrtcih predrago. To potrjuje tudi dejstvo, da otroci delavcev iz ži-rovskega rudnika, ki so že leto dni doma, ostajajo v vrtcih. Pri plačevanju oskrbnine pa je glede na gmotne razmere prebivalstva še dokajšnja disciplina. Za preteklo leto (brez decembra) imamo denimo 22 dolžnikov. Neplačni-ke pismeno opominjamo, če ne zaleže, pa dosežemo administrativno prepoved v podjetju, kjer so starši zaposleni. O slednjem se starši sporazumemo že tedaj, ko vpišejo otroka v vrtec, ko tudi podpišejo ustrezno izjavo. Zamudnikom ne zaračunavamo obresti, razen v skrajnem primeru, pri administrativni prepovedi. Pa tudi tem ne, če v osebnem pogovoru ocenimo, da je za ne-plačništvo kriva huda socialna stiska. V veliko primerih svetujemo tudi centru za socialno delo, da takim pomagajo. Navadno so to družine, ki že prejemajo socialne pomoči, ob hudi stiski pa prosijo še za dodatne. Zmanjšanje oskrbnine v vrtcih je sicer vezano na družinski dohodek v preteklem letu, toda ustrežemo tudi vsaki družini, ki hoče preračun na novejše obdobje. Starši torej otrok zaradi socialne »Med delavci iz Tekstilindu-sa, ki jim zakon priznava beneficirano delovno dobo, imamo opravka s tremi kategorijami ljudi. Prvi so tik pred upokojitvijo, bodisi v Tekstilindusu ali so se kasneje zposlili kje drugje, pa jim bo ta pravica pospešila odhod v pokoj. Drugi so vsi aktivni delavci, ki jim bomo delovno dobo evidentirali, da se jim bo štela s povečanjem. Tretji pa so že upokojeni in del teh ne prejema polne pokojnine, zaradi česar bodo pri nas uveljavljali novo odmero. Zahtevki že prihajajo in po prvem tednu, kar v Tekstilindusu izstavljajo ustrezna potrdila, je soditi, da bo naval kar precejšen. Zato naj tudi mi poprosimo, naj najprej pridejo pravico k nam uveljavljat tisti, ki se jim bo to poznalo pri pokojnini. Na svojih pokojninskih odločbah naj pogledajo, ali jim je odmerjena 85-odstotna pokojnina. Ce jim je, lahko še počakajo, saj jim benefikacija za zdaj ne prinaša ničesar. Utegne pa jim kasneje, če se bo pokojninski sistem kaj spreminjal. Vsi ostali pa bodo kajpada želeli čimprejšnjo rešitev. Težko je reči, kako hitro jim bomo lahko ustregli, saj je pritisk na upokojitve velik. Negotovo gospodarsko stanje in strah pred spremembami pokojninske zakonodaje pa še bolj silita ljudi v pokoj. Januarja lani so bili vloženi 203 zahtevki za upokojitev, letošnjega januarja 210, februarja lani 228, letos 85, marca lani 250 in letos do srede marca že 195.« • D. Z. Žle-bir, Foto: J. Cigler stiske ne jemljejo iz vrtcev? »Ne. Najbrž tudi zato, ker bi doma predšolskega otroka ne prehranili za 68 dinarjev na dan (otroka v jaslih pa za 100 dinarjev), kolikor nas stane otrok v vrtcu. Po drugi plati pa se bržkone zavedajo tudi vzgojne vrednosti vrtca. Najbrž jim ta ne pomeni le varnega varstva za otroka. Škoda bi bilo, ko bi v prihodnje prevladala razmišljanja o vrtcih kot zgolj varstvenih ustanovah: to bi namreč pomenilo korak nazaj, k "azilom", ki bi se jih posluževali zgolj socialno ogroženi.« • D. Z. Zlebir DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA Presežki delavcev pri obrtnikih Vprašanje: Obrtnik, pri katerem sem bil zaposlen 5 let, mi je pred kratkim odpovedal delovno razmerje z obrazložitvijo, da se mu je zmanjšal obseg dela. Ko sem se z zaključeno delovno knjižico oglasil na zavodu za zaposlovanje, so mi povedali, da bom denarno nadomestilo za brezposelnost lahko dobil šele čez šest mesecev. V čem je problem in kdo mi bo zagotovljal socialno varnost v teh šestih mesecih? Odgovor: Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih (Ur. list RS 5/91) prinaša bistvene novosti tudi glede statusa in pravic presežnih delavcev pri zasebnih delodajalcih. Novela zakona namreč določa, da se črta dosedanja določba prve alinee prvega odstavka 125. člena, po kateri je lahko zasebni delodajalec delavcu odpovedal delovno razmerje, če se je za šest mesecev ali več zmanjšal obseg dela oziroma poslovanja ali če so prenehali objektivni pogoji, zaradi katerih je bilo sklenjeno delovno razmerje. Črtanje te določbe pa v praksi pomeni, da je status presežnih delavcev pri zasebnih delodajalcih po novem popolnoma izenačen s statusom presežnih delavcev v podjetjih. Zasebni delodajalec torej presežnega delavca po izteku običajnega odpovednega roka ne more več enostavno napotiti na zavod za zaposlovanje zaradi uresničevanja socialnih in drugih pravic za primer brezposelnosti, pač pa mu mora prej sam zagotoviti eno izmed zakonsko določenih pravic presežnih delavcev. To pomeni, da mu mora ponuditi zaposlitev v drugi organizaciji oz. pri delodajalcu, zagotoviti pomoč za začetek samostojne dejavnosti, dokupiti zavarovalno dobo zaradi upokojitve ipd., v najslabšem primeru pa priznati nadomestilo OD po kolektivni pogodbi za čas 6 mesecev in ustrezno odpravnino. Po določbi 36. e člena novele zakona namreč delavcu, ki mu ni mogoče trajno zagotoviti dela, preneha delovno razmerje in je bil pri njem zaposlen najmanj dve leti, dolžan izplačati odpravnino v višini najmanj polovice njegovega povprečnega mesečnega OD v zadnjih treh mesecih za vsako leto delovne dobe pri delodajalcu. Zakonske pravice, ki vam gredo kot presežnemu delavcu, boste torej morali s pomočjo inšpekcije za delo ali preko sodišča združenega dela izterjati od svojega delodajalca. Vodja pravne službe pri Svetu kranjskih sindikatov: Mato Gostiša, dipl. iur. Vabilo družinam z veliko otroki Kranj, 26. marca - Ob 8. marcu smo bralcem predstavili druži-no'Balohovih, ki današnjim težkim časom navkljub vzrejajo in vzgajajo šest otrok. Na Gorenjskem je nedvomno še več družin z veliko otroki. Radi bi jih izbezali iz anonimnosti, predstavili našim bralcem in odstrli način življenja, ki je večini povprečnih družin (z 1,5 otroka na družino) neznan. Družine, ki imate več kot šest otrok (Balohovo družino smo vzeli za nekakšno merilo), oglasite se torej na naš naslov: Gorenjski glas, Moša Pijadeja 1, 64000 Kranj s pripisom DRUŽINA! Oglasili se bomo pri vas doma, objavili naš klepet v časopisu, tri »rekordne« družine pa bomo popeljali tudi na izlet. • D. Z. Krvodajalske akcije z izgubo Škofja Loka, 25. marca - Občinski izvršni svet je podprl pobudo škofjeloške organizacije Rdečega križa, da bi večji delež od plačane krvi, ki ga zdaj pobira krovna slovenska organizacija, ostal v Škofji Loki oziroma, da bi v republiško blagajno odvajali samo "davek" do republiškega povprečja krvodajalcev (5,75 odstotka prebivalcev občine), nad tem povprečjem pa bi ves denar ostal škofjeloškemu Rdečemu križu. V Škofji Loki se namreč dogaja absurd, da Rdeči križ organizira krvodajalske akcije z izgubo. Lani je darovalo kri 4072 ljudi ali kar 10,56 odstotka vseh občanov škofjeloške občine, kar je slovenski rekord, plačilo za darovano kri pa ni pokrilo stroškov akcij. V Škofji Loki namreč še vedno organizirajo krvodajalske akcije na več odvzemnih mestih v občini, namesto da bi krvodajalce, kot drugje, vozili na odvzem krvi v Ljubljano. Na ta način sicer privabijo več krvodajalcev, vendar so za "pridnost" kaznovani; izgubo mora že tako reven občinski Rdeči križ pokrivati z drugimi dejavnostmi. Pobudo za poštenejšo delitev plačila krvi bodo naslovili na slovenski Rdeči križ. • H. J. Planinski izlet na Ožbolt Sekcija za planinske izlete pri društvu upokojencev v Kranju vabi ljubitelje narave in planin na izlet na Ožbolt. Odpravili se bodo 4. aprila ob 8.40 z avtobusne postaje v Kranju, kjer je 8.30 zbor. Peljali se bodo do Škofje Loke in nato po lepi gozdni poti krenili na vrh Ožbolta. Oprema naj bo lahka, planinska. Hodili bodo okoli dve uri in pol. Vračali se bodo z rednim avtobusom iz Škofje Loke. NASTRO LJUBLJANA, Gerbičeva 101 NUDI UGODEN NAKUP lesnoobdelovalnih strojev v omenjenih količinah Popust 25 % obročno odplačevanje, dodatni popust pri polnih vplačilih, takojšnja dobava za naslednje stroje: • visokoturni nadmizni in mizni rezkarjl (s frekvenčnim pretvornikom ali brez) • kombinirani mizarski stroj • mizarski obdelovalni center Vse informacije in naročila po tel. 061/261-870, telefax: 061/264-170 ODMEVI Zaradi čedalje večjega zanimanja bralcev za sodelovanje v rubriki Odmevi in Prejeli smo, priporočamo, da prispevki niso daljši od dveh tipkanih strati (60 vrstic). Le tako lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem. Uredništvo si pridržuje pravico, da predolge prispevke ustrezno skrajša tako, da ni bistveno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo biti podpisani s polnim imenom in naslovom. Uredništvo Odgovor na članek Janeza Jeraja Struževo 52, objavljen v Glasu, dne 15. 3. 1991 Ko človek prebere vaš članek, si najprej misli: nima smisla. Revanšist. Ko pa se dobro zave vsebine sporočila in poziva na obračun z drugače mislečimi, se pač mora zamisliti in odgovoriti. S pismom na pismo, če se le da, preden boste vi in vaši somišljeniki z mečem... Brez krinke odkrivate naravo druge strani, tako da človek začne verjeti tudi takim razlagam, kot so: če ne bi mi njih, bi pa oni nas. Obračun torej! Ne sprava, ne demokracija na vaših izhodiščih nista možni. Vi ju niti nočete. Napadate komuniste. Koga torej? Da ne bi bilo pomote. ZKS - SDP je na kongresu sprejela deklaracijo o preteklosti. Preimenovala se je v Stranko demokratične prenove in danes predstavlja na novih podlagah in novem programu novo gibanje. Kdor je sprejel taka izhodišča, je ostal naš somišljenik, član. Odpovedali smo se revolucionarnemu nasilju, razrednemu boju, diktaturi proletariata. Pa za nekatere to še ni dovolj. Obračunati z njimi - to je tisto! To je tlelo v zavesti in podzavesti vas in vaših somišljenikov. No, tu pa se naša izhodišča povsem razlikujejo. Prav naša generacija Stranke demokratične prenove se je zavedela, da demokracija ni brez pluralizma interesov, pogledov, programov, konkurence. Vi bi pa kar po nas, ali bolje po komunistih in njihovih somišljenikih. Križanje torej! Če pogledamo stvari od blizu, vam ni za nič drugega kot za obračun -najmanj do petih odstotkov (od 20, kolikor smo jih dobili v Kranju). No, nam pa je za razliko od vas, za socialno pravično druž- bo, za človeka vredno življenje, za parlamentarno demokracijo, za trg, za demilitarizirano Slovenijo in še za veliko humanih vrednot, ki jih črpamo iz socialdemokratskega programa. In kdor je z nami, je danes z nami zato, kar smo ustvarili in kar še bomo in za nič drugega. Vse ostalo delajo drugi in v svojem imenu. Vi boste rekli temu krinka, sprenevedanje. Jaz pa pravim : prednost demokracije je, da krinke niso več potrebne. Tudi vaša je padla in vaše sporočilo je povsem nedvoumno. Čigavi somišljeniki bodo, se bodo ljudje odločili sami. Sekretarka SDP Kranj Alenka Kovšca Čas izsiljevanja? Na zadnji seji kranjske skupščine smo ob obravnavi osnutka proračuna občine Kranj slišali neobičajen ultimat. Nekatere stranke so namreč proračunsko razpravo izkoristile za odkrit politični (še bolj politikantski) napad in ob proračunu napovedale padec vlade in celo skupščinsko krizo. Strinjamo se, da je naloga opozicije, da kakorkoli, vsekakor pa čimprej pride do oblasti. Ne priznavamo pa pravice do poti, ki jo je kranjska SDP za dosego tega cilja izbrala. Preveč razvidna je namreč strategija, ko je na osnutek proračuna dano nešteto pripomb, ki so ena drugi nasprotne. Domneva, da stranka SDP ne razume problematike, je vsekakor neosnovana, saj je njeno stališče predstavil nekdanji sestavljalec proračuna. Tudi Slovenska demokratična zveza je do predlaganega kranjskega proračuna kritična in bo svoja stališča uveljavljala v nadaljevanju postopka. Sprejemamo pa ob tem nekatera dejstva: - proračun ni spisek želja, pač pa delitev denarja, ki je pičlo odmerjen. Vprašljivo je celo, ali bodo vsi prihodki tudi realizirani. Tega denarja ne odmerja nihče v Kranju, pač pa republiški izvršni svet. - Minil je čas, ko smo skušali deliti vsakomur po njegovih potrebah. Ta čas je žal trajal predolgo in nas pripeljal predaleč. - Predvolilni program SDZ je bil: ko bo težko, bo težko za vse enako. To je in bo naše vodilo pri proračunski delitvi. Zaradi tega smo pripravljeni proračun spreminjati, vendar ga ob koncu razprave tudi sprejeti. Nesprejeti proračun pomeni, da s 1. aprilom 1991 ostanejo brez denarja šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, kultura, šport in krajevne skupnosti, da denarja za socialne namene ne bo, da intervencij v gospodarstvu ne bo. Pomeni morda tudi menjavo na oblasti in to je (morda!) edini pravi cilj manipulacij v zvezi s proračunom. Ta oblast pa bi bila kupljena za, po našem mnenju, predrago ceno. Tako ceno lahko vkalkulira le tisti, ki mu ni mar življenja kranjske občine oziroma tisti, ki vse in vsakogar postavlja kot drobiž v igri za oblast. Naj končamo v »Kučanovem« stilu: je čas za izsiljevanje in je čas za tehtno ukrepanje. Kateri čas je sedaj, naj presodi vsakdo sam. Poslanski klub SDZ - - Slovenske demokratične zveze Izjava za javnost Demos Kranj v svoji izjavi za javnost objavljeni v Gorenjskem glasu v petek, 22. marca 1991, trdi: 1. Da nas je večina poslancev LDS s svojim odhodom s 7. skupne seje zborov SO Kranj (in ne skupnega zasedanja, kot trdi Demos Kranj) povzročila vrzel v poslanskih klopeh in s tem nesklepčnost le-te. 2. Da smo poslanci LDS zapustili sejo zatem, ko sem spodaj podpisani dodobra razgrel ozračje. 3. Da spodaj podpisanemu (nastopil sem kot vodja poslanskega kluba LDS - 10 delegatov od 45 delegatov v DPZ-ju) ni nihče odvzel besede. 4. Da smo liberalni demokrati zapustili skupno sejo po vnaprej dogovorjenem receptu z namenom stalne in popolne blokade dela kranjske skupščine. Zato prilagam javnosti v dopolnitev sledeče informacije: 1. Dnevni red 7. skupne seje zborov SO Kranj - ugotovitev sklepčnosti zborov - sprejem in potrditev zapisnika 6. skupne seje z dne 19. 12. 1990 ter poročila o izvršitvi sklepov te seje - statut občine Kranj - sklep skupščine občine Kranj o izstopu iz sveta gorenjskih občin 2. Magnetogram mojega nastopa na 7. skupni seji zborov SO Kranj (to je bil edini nastop delegatov LDS na tej seji) SEJNI ZAPISKI 7. skupne seje zborov 3. STATUT OBČINE KRANJ -osnutek Rastko Tepina, LDS: Osnutek statuta SO Kranj je po mnenju LDS pripravljen tako pomanjkljivo, da se nam ne zdi smiselno tvorno spreminjanje takega osnutka. Smatramo, da naj se pri- SPOŠTOVANI KUPCI! Prodajalno DROGERIJA Kranj smo začasno preselili na PREŠERNOVO ULICO 14 (E-moda) CJcttc^J Hvala za razumevanje! MESARIJA KALAN vam nudi za E= I—I KO rvlOOM F=>F=»>=><^rsl IKE : domače šunke 4 - 5 kg 100 din/kg suhi vrat b. k. 125 din/kg ter vse vrste suhega mesa in mesnih izdelkov od 10 do 15 % ceneje. Vesele velikonočne praznike vam želi Mesarij* | FRANC KALAN, Gasilska 3, Kranj - Stražišče Telefon: 064/11-520 pravi nov osnutek, ki bo dobra osnova za pripravo vsestransko zadovoljivega in profesionalno korektnega statuta SO Kranj. Poleg tega bi rad povedal še en sklep našega delegatskega kluba, da zaradi javnih napadov g. Mlakarja v Gorenjskem glasu na delo te skupščine, od katerih se ni ogradila nobena od strank vladajoče koalicije, niti nihče od neodvisnih delegatov v tej skupščini. (nemir v dvorani) Darko Jarc: Bi lahko Rastko Tepina: Prosim. Darko Jarc: Mir v dvorani, prosim. Mir v dvorani. Tepina, če bi lahko to pod točko razno, prosim. Rastko Tepina: ne. Darko Jarc: Bi se držal dnevnega reda, prosim. Rastko Tepina: Hvala lepa. 3. Nadaljevanje teksta, ki mi ga v skupščini ni bilo dovoljeno prebrati v vednost skupščinskim kolegicam in kolegom. ... da zaradi javnih napadov g. Mlakarja v Gorenjskem glasu na delo te skupščine, od katerih se ni ogradila nobena od strank vladajoče koalicije, niti nihče od neodvisnih delegatov v tej skupščini je poslanski klub Liberal-no-demokratske stranke v zaščito demokracije sklenil, da se na današnji skupni seji vzdrži tvornega sodelovanja - pač pa bomo PRODAJA RABLJENIH AVTOMOBILOV • posredovanje pri prodaji in nakup" avtomobilov • ocenitev avtomobilov del. čas: od 8.-13. ure in 15.30 -19. ure. 064/631 51' tel.: sobota: od 8. do 12. ure z molkom opozarjali na enoumno delovanje koordinirane vladajoče koalicije Demos. Ta moj članek štejem kot prispevek k bolj tvornemu, poštenemu in učinkovitemu sodelovanju med vsemi kranjskimi političnimi strankami z enim samim ciljem. To pa je, razvoj mesta in boljše življenje občanov. Stražišče. 25. 3. 1991 Rastko Tepina vodja poslanskega kluba LDS Kranj P. S. . teli\{ Glede podtikanja neobsto)1'A poslanskega kluba SDZ*°)A kolegu Ankerstu, da v predstavniki davkoplač^ skupščini še nismo sprejel1- hi 1 Alojzij Žibert 24 Pod Marijinim varstvom Spomini Slovenca - nemškega vojaka - na drugo svetovno vojno v letih 1941 - 1945. niku star uničen tank. Skril sem se pod njega v dobri veri, &?^$\ debelo železo obvarovalo pred letalskimi izstrelki in 1°%!*"' \i & mi, s katerimi so rusi napadali. Toda groza. Rusi so verjet . $$ jega zornega kota iz avionov videli in mislili, da *m?i0,?sireWa\ nemški oklopnik. Šli so v boj. Val za valom so se spuščali- ^ja\f\ tank in odmetavali bombe. Hitro sem spoznal, da nisem [ ^iti^l vega kritja. Čakal sem ugodni trenutek, da bi vsaj za dek'^ ^ vsaj *u "--s\e rm odleteli. Ko se je to zgodilo, sem tekel proč, kar so me n ^ ^ Takoj za tem so zopet priletele jeklene ptice in obmetavali pff zažigalnimi bombami. Samo nekaj minut naj bi še ostal zgorel kakor prižgana vžigalica. Naslednjega dne je v večernih urah prišel ukaz, da zgodaj zjutraj napademo in zavzamemo železniško postajo, ker ima izreden strateški pomen. S pomočjo aviacije in ob močni podpori topništva smo jurišali. Bilo nas je nekaj sto. Tudi jaz sem bil v enoti, kije jurišala v smeri glavnega železniškega skladišča. Ko smo pritekli preko tirov v bližino postajnih poslopij, smo imeli kaj videti. Takoj se nam je razvozljala uganka, od kod toliko dima in tako strahoten smrad. Mesto je imelo veliko mrtvih in težkih ranjencev. Da bi rdečear-mejci rešili problem, so mrtve in neozdravljivo težke ranjence naložili v velike skladovnice, podnje postavili sode nafte in vse skupaj zažgali. Bil je strahoten prizor. Ogenj je objemal ogromno množico trupel, iz plamenov pa se je sem in tja slišalo pritajeno vzdihovanje težkih ranjencev, ki so bili morda poprej še nezavestni in so jih »po-grebci« imeli za mrtve. Izpod ognja je po tleh tekla prava človeška mast. Šlo je na bruhanje in na jok. Prenekateri so preklinjali Ruse, vojsko, komandante in celo lastno mater, kijih je rodila za tolikšno trpljenje. Klicali so: »Mutter, mutter... warum hast du mich gebor-ren...« Novi cilj - Kamenec Podolskij Naš umik je potekal preko kraja Goloskovo in drugih vasi do Jarmolincy. Tu so nam nekaj tovornjakov uničili, zato smo morali potlej peš preko krajev Gorodok in Gusjatin v smer Dunaevcy. Gostoljubje nam je nudila na poti četa aviatičarjev, pri kateri smo se vsaj malo odpočili, dobili hrano in municijo. V moji skupini na tem umiku so bili nekateri dobri tovariši, s katerimi smo se že marsikje skupaj bojevali. To so bili podoficir Kolcman, prijatelj Konrad, Manfred Heide in drugi. V mestu Dunaevcy je bila prava zmešnjava, saj so se že pripravljali na frontne boje. Poleg sabotaže je diverzantskih akcij so bili pogosti tudi napadi iz zraka, prevladovala pa so osebna obračunavanja, ki so zahtevala mnogo žrtev med civilisti, pa tudi med posameznimi, do kraja izčrpanimi, nervoznimi in boja sitimi vojaki. Čedalje bolj je prihajalo do izraza sovraštvo med pripadniki redne vojske in enotami SS, saj so le-ti na račun redne vojske hoteli žeti uspehe in ščititi svoja življenja. 0 Hud sovražnik vseh je bil mraz. Motorji niso hoteli vžigati in videli smo na zasilnem letališču, kako stoje številna, v led uklenjena letala, ki ne morejo vzleteti. Mehaniki so mrzlično delali v rokavicah, toda precizne dele so morali prijemati z golimi rokami ter so se jim prsti kar lepili na kovino. Ko smo hodili med njivami v posameznih manjših skupinah, nas je napadla skupina ruskih zrakoplovov. Nekateri kolegi so stekli in se poskrili v večje ali manjše kotanje, jaz pa sem ugledal na trav- ki P1' Na umiku so nas stalno zasledovali sovražni oklop^.^jt^ žali smo se neki protitankovski enoti. V skromnem zaklon* pel oficir in mirno čakal, da sproži past. Na nikogaršnjem ^ je dal postaviti 75 milimetrski protitankovski top. Ko je P ^\ M (tank) prilezel, je narednik z rdečim svetlobnim signa\lojn^#/% menje za ogenj. Njegov top je zagrmel. Granata je prebila ^ ^ eksplodirala. Iz tanka sta se opotekala dva Rusa in )a jnM^\i nazaj. Oficir ju je imel na muhi, imel je namreč puško * -■ )•> "■ \erJit tir mislil: Moj Bog, če sta že imela takšno srečo, da sta ušla dom. Pomeril je, potem pa je povesil puško in ju pustil mislil: Moj Bog, če st ali ju boš sedaj ubil? Zdaj pa so prilezli še drugi tanki. Protitankovski top ^ , ^ kali. Nekaj tako hudega se le redko vidi in sliši. Videl se ' kije eksplodirala na tanku. Kupolo je privzdignilo in P° ■fnstni Topi 'niso muzeji ponekod v razvili do tiste stopnje, več le stavbni spomeni-Prostor za muzejske ek-'e> ampak živa naselja, v ,nh za obiskovalce prikazu-„,{>avila, običaje, način ži-\f SV0Jih prednikov. Pri sj( 1,10 žal še daleč od te stopaj razen tu in tam doslej jtL v'jenih posameznih ob-^v (tem začetnim posku-CeveQa ne gre oporekati ;t(j na) nimamo kaj pokazati. (0 0 so take ali drugačne W . Preprečile uresniči-/arnisli ali celo že zastavlje-|°jekte. prizadevanja za Pri 'trid muzejev na prostem nas namreč segajo na-, deseta leta tega stoletja, ^Poskušal etnografski mu-sLjPridobiti samostojno po-%KZ VečJim parkom, v kate-\ 1 Postavili posamične obojni * 0Dmo^Ja Slovenije. Po ty^Q nastali že konkretnejši tpit, 2a muzej na prostem, V°n iščin Pa Je prePrečil ki|Q,° uresničitev. Tedaj je \ e niočno uveljavljeno na- ^, arovanja spomenikov "in ibi|'J)a. mestu samem, tako da Lesena in s slamo krita sitarska hiša, ki so jo pred trinajstimi leti prestavili s prvotne lokacije v Stražišču pri Kranju na posestvo Brdo. Če bo tam dobil prostor bodoči regionalni muzej na prostem, se bosta temu objektu kmali pridružila še gospodarsko poslopje in kašča. (foto: B. Jesenko) pPstop prestavitve objek-W 1?Drano lokacijo s tem v C°!Ju- V petdesetih letih ^oT proJekti niso dobili * irt tUdl Zat0' ker Je bil° kfoSno ohranjenih še do-Klačnih stavb- v šestdese-P* jih je precej že zače-l* kpadati in takrat je nasta-«luJetlna zametkov lokalnih i £v na prostem ob muze-'HoV ^ultnrnih spomenikih i1 ip \ ?nan primer prestavili ,b'la Škofarjeva hiša v |i ki)- Izdelan je bil tudi SCm tipičnih objektov, ki p°trebovali za tako pred- stavitev. Medtem ko so obstajale celo ideje o postavitvi vse-jugoslovanskega skansena pri Sarajevu za čas olimpijskih iger, se je v Sloveniji razmišljalo tudi o centralnem muzeju na prostem. Pred desetimi leti so se zavodi za varstvo naravne in kulturne dediščine kadrovsko okrepili z etnologi konservator-ji, ki so postali glavni pobudniki za postavitev muzejev na prostem. Doslej je bilo po Sloveniji prenesenih okrog trideset objektov (na Gorenjskem v Škofji Loki, Stražišču in Brdu pri Kranju ter Janšev čebelnjak), v zadnjem desetletju pa se uspešno razvijata le lokaciji v Rogatcu in v Sečovljah. Sredi osemdesetih let je kranjski zavod dal pobudo za postavitev centralnega muzeja na prostem pri gradu Krumperk v bližini Kamnika, kamor bi prestavili objekte, ki so jih takrat že sistematično rušili. Ker se za to območje zdaj iščejo možnosti za ureditev visokega turizma, je kot muzejski prostor postalo vprašljivo. Ob dejstvu, da je za ta projekt že obstajalo tudi finančno zagotovilo, za uresničitev muzeja na prostem tako zdaj še vedno ostaja prvi in glavni problem pridobitev ustreznega prostora. Kot najprimernejše v ta namen se strokovnjakom kaže posestvo Brdo, ki ima kar precej prednosti pred drugimi lokacijami: državno lastništvo, ustrezna velikost, lepo naravno okolje gora, že ograjen razgiban teren z vodo in gozdovi, dobra dostopnost in hkrati umaknjenost ter nena- seljena soseščina, ustrezna infrastruktura, možnost vključitve v turistično ponudbo ter navzočnost delovne organizacije za trženje, saj mora tovrsten objekt biti tudi ekonomsko upravičen. Muzej na Brdu bi lahko rešil ta problem hkrati za vse na Gorenjskem obstoječe tovrstne objekte, če bi jih postavili skupaj. Neučinkovitosti teh zametkov muzeja zaradi razpršenosti bi tudi ne bilo več. Projekt muzeja na prostem sedaj čaka na vladno odločitev o prihodnjih programih na Brdu. Po odobritvi lokacije bi vse potrebne priprave lahko hitro stekle in že v enem letu bi lahko postavili in muzejsko usposobili prvih nekaj stavb. (Izvirni objekti za prenos bodo zaradi propadanja na voljo le še deset do petnajst let.) O možnih lokacijah so se slovenski strokovnjaki prejšnji teden spet pogovarjali na posvetovanju, ki je bilo smiselno nadaljevanje septembrskega posveta evropskega združenja muzejev na prostem na Češkem, ki smo se ga udeležili spet po dolgem času. Na posvetu v Kranju so predstavniki pokrajinskih in lokalnih muzejev prisluhnili avstrijskima strokovnjakoma za skansen dr. Kurtu Konradu iz Salzburga ter prof. dr. Oskarju Moserju iz Gradca, ki je osnoval muzej na prostem na Gosposvetskem polju in je tudi velik poznavalec slovenske arhitekture. Spregovorila sta o teoretičnih vprašanjih postavitve teh muzejev in dodala precej lastnih praktičnih izkušenj, za njima pa je o odprtih vprašanjih varovanja stavbne dediščine pri nas razmišljal akademik dr. Tone Cevc. Strokovnjaki republiškega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine so govorili o splošnih strokovnih izhodiščih za postavitev muzeja na prostem, predstavili so nekaj možnih lokacij, ogledali pa so si tudi Brdo. • T. Jurjevec Uprizoritev na odru GTČ Jesenice: Lov na podgane NE VSAKDANJOST NE RITUAL Ir*6" na na Poa8ane (ki Je igra za dvojico) se odpravita delat r5(jQ'JjaSn nekakšno smetišče (pokopališče avtov, kar pa iz scene ni "jt ^"^og? Hna ro^u ve'emesta. Kjer se kotijo podgane, ki bi jih On te '^sarrL ne'cai postrelil. V njem pa se kažejo tudi močne tež-h^a: ?v /az8a'jevanju, ki bi bilo lahko odkrivanje svojega prave-'491'Zrieh - J° toreJ v '8ro- v kateri se drugemu zaupaš in se s tem strjpt- navlake, ki te duši in pohablja - skratka v nekakšen to-ije, n ' ^ tem ljubezenskem eksperimentu doživita nekakšno . a kar položi nanju roko usoda v osebi manjaka, ki se mu nema" *ar Doložl nanju roko usoda v osebi manjaka, ki se mu e> *ade,ra Šnus' tako, kot se njima gnusijo podgane, kot podgane Svn>alce°d,s,trelov- hi ePosr (\ plakatska zamisel pa je izpeljana SiS'av'; np nač'n- Zdaj že ne govorim več o na nepričakovano besedilu, pač pa o eda vJj m: kolikšen je pri tem delež režije in izvajalcev. Pou- ^a)( ine^0' kdo je skrivnostna Asta (na gled. listu označena kot Vj *aPis- Je Prince (avtor glasbe, na katero se v tej igri ple-c,ek te n"n°< čigiiva je koreografija - morda najbolj profesionalni \ v°ia J°»sfavitve. Kalano , Vetja bi na kratko opisal takole: navidezna (?) slogo-^ihiWemn a se konec koncev izkaže kot smiselna, prav skoznjo se l\."UjlVr "° dO ---- , .... •_ /-------.„ o, je u celovitega doživetja - umevanja. Da postane to ra-D J samenUjri0 Povedati, kaj se na odru (in v dvorani) dogaja. ^iinSjn?a Je zelo malo; bistvo zamisli je v tem, da je posnet c 'al0g - "rano predvajan, igralca ga spremljata z gesto in mirni- \re Porov - verisličen " mladi avtomehanik in predmestna V V iaresni Jala natar|ko tako, kot bi se po našem občutku pogo-S,'kaH,eJ prist 0serj.'- Igralca ga izrekata naravno, torej prav nič odr-\ i3 rse v sti g°vorice, ki je nemara ni tako lahko doseči, zla-jN • b'' On ^kdanjosti vpleta izpoved o smislu in nesmislu biva-!'Wn Človek ksander Jakopič) v celoti bolj umirjen, bolj pre-Soi na tren pristen od Nje; pri Njej (Nataši Berden) je bila trenu«i. ■ — * -j—. i— ■ j-j \------- — —' j - "ue manj dodelana, ponekod bolj pristno naravna, c 0r>alpna. !ugo Je bil ples: kot sta »izvajala pantomimo na dialog«. P°snem • P- sa'a na g'asr,o- Tisto prvo je bilo blizu veri- Po druo lnju ^'vljenja, to drugo pa po eni plati poganskemu :t«; jn ' sPet. varietejski točki. Tu bom morda napak razum-aka igra zbuja vtis, da je izpeljanka iz varieteja - kar S'Nsnic, {^n^Se Pred 'n-1^' ^ 'n ne brez g'or,lJe utemeljenosti. »Varietejska afiri prera!ilrn' očm' " 0o'Je rečeno, v naši podzavesti - na ču-°ai v obredni ples ljubezni, življenja in smrti. Prota- gonista v njem hkrati izražata svoje rotizem in svojo osebnostno tragiko, katere bistvo je neizpolnjenost odnosa med Jaz in Ti. V erotični odnos se neopazno vtihotapi kategorija bližnjika iz Nove zaveze. Tudi v tej (plesni) prvini se mi je zdel On bolj perfekten, bolj tehnično izdelan in bolj ekstatičen v kretnjah - vendar mi je šel Njen ples - vsaj v kritičnih trenutkih zapeljevanja bolj do živega. Povedal bom, zakaj. Mlada igralka (t. j. plesalka) je ob režiserkinem sodelovanju verjetno več čutila, kot vedela: s tem, koje predstavljala predmestno punco, je hkrati igrala tudi boginjo plodnosti; od tod prevzemajoča resnobnost, ki bi se jo le razumsko dalo razložiti s strahom, ki prevzema dekle, ko se spušča v tako igro. V resnici v takih trenutkih tudi dekle, ki jo naj bi predstavljala, nastopa v nekakšni obredni vlogi, pa najsi ji to seže do zavesti ali ne. Brechtovski odtujitveni momenti niso bili potrebni. Prav tako ni bilo potrebno, da bi z odra zaudarjalo po podganah ali po starem že-lezju; časi pravega verističnega teatra so na vsem lepem prešli. Marko Hudnik USPEH GOJENCEV GLASBENE _ŠOLE_ Kranj - Na letošnjem XX. tekmovanju učencev glasbenih šol Slovenije na Vrhniki in v Ljubljani so tekmovali tudi učenci iz oddelkov za pihala, harmoniko in solopetje. Tudi tokrat je sodelovala Glasbena šola Kranj in to s petimi flavtistkami, ki so bile vse nagrajene: Elena Hribernik in Irena Sonc sta pridobili prvo nagrado, Katja Stare drugo, Petra Marčun (vse iz razr. prof. Marije Grassel-li) in Saša Jeraj (iz razr. prof. Bogomile Mrdjenovič) pa tretjo nagrado. Lep uspeh je dosegla tudi Spela Knoll, ki je že lani prispevala k velikemu uspehu naših komornih skupin kljunastih flavt na republiškem in zveznem tekmovanju, letos pa je na tekmovanju oboistov dosegla za »barve« ljubljanske glasbene šole drugo nagrado. Vsi prvonagrajeni učenci bodo sodelovali na zveznem tekmovanju prihodnji mesec v Hercegnovem. Peter Škrjanec KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V prostorih Gorenjskega muzeja, Tavčarjeva 43, so-odprte razstave: Gorenjski kraji in ljudje v I. in II. svetovni vojni, Po sili vojak in keramika umetnic Sonje Rauter - Zelenko in Mne Zelenko. V Prešernovi hiši je odprta razstava ilustracij za knjigo Enci benci na kamenci akad. slikarja Zvonka Čoha. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava Nove pridobitve etnološkega oddelka Gorenjskega muzeja 1988-1990. V Galeriji Bevisa razstavlja akad. slikar Jože Ciuha. V Galeriji Lipa bodo danes ob 19. uri odprli razstavo akad. slikarke Suzane Cotič. V Prešernovem gledališču bo v četrtek, 28. marca, ob 19.30 uri predstava Kdor skak, tisti hlap za Emono Merkur in izven. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled grazstava ročno izdelanih tkanin in unikatne keramike umetnic Nede Bevk in Janje Smole Cvelbar. V razstavnem salonu Dolik razstavljajo barvne in črnobele fotografije člani Foto kluba Tržič. RADOVLJICA - V galeriji Ekos, Trubarjeva 5 razstavlja Janko Korošec, član slikarske skupine 6+ 4.\ Šivčevi hiši je na ogled razstava banderskih slik iz zbirk Gorenjskega muzeja v Kranju. V avli Občine Radovljica razstavlja slikar Branko Čušin. V knjižnici A. T. Linharta bo nocoj ob 19.30 uri večer poezije češkega pesnika Jana Skacla. V četrtek, 28. marca, bo ob 17. uri program za otroke Naučimo se novo pesmico. BEGUNJE - V Galeriji Avsenik z razstavo slik priznanih jugoslovanskih slikarjev gostuje galerija LM iz Maribora. LESCE - V galeriji Flamingo razstavlja likovna dela Bernarda Šmid. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji je na ogled razstava del slikarke Mirne Pavlovec. V galeriji Fara je odprta razstav slik petih članov škofjeloškega likovno umetniškega društva. V galeriji ZKO Knjižnica je odprta slikarska razstava Rada Da-garina Poslikani strop. V Knjižnici Ivana Tavčarja bo danes ob 17. uri ura pravljic. V kapeli Puštalskega gradu bo jutri, v sredo, ob 19. uri predstavitev 11. številke gorenjske literarne revije Sejalec. Glasbeni program bodo izvedle flavtistke škofjeloške glasbene šole. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava slik Vinka Hleb-ša. V Kurnikovi hiši je odprta razstava fotografij Sandija Čufar-M KAMNIK - V Kavarni Veronika razstavlja slikar Tomaž Gostin-čar. V Mesnerjevi hiši na Maistrovi 11 bo v četrtek, 28. marca, ob 19. uri literarni večer in srečanje s pisateljico Berto Golob. Nastopila bo recitatorska skupina Pod mostom kamniške Srednje ekonomsko - naravoslovne šole in citrarka Tanja Zaje. V Gauloises Blondes klubu v Hotelu Creina bo v nocojšnjem Jazz Clubu nastop Black Baloon. Dragoceno darilo Gorenjskemu muzeju -kabinetu Slovenske fotografije FOTOGRAFSKA DEDIŠČINA Milka Marčan darovala zbirko del mojstra fotografije Toneta Marčana. S Tonetom Marčanom, mojstrom fotografije in nosilcem mednarodnega fotografskega častnega naziva EFIAP, je Gorenjska izgubila enega najpomembnejših oblikovalcev na področju umetniške fotografije. Tone Marčan je bil eden tistih fotografov, ki se je pri svojem delu loteval najrazličnejših oblikovalnih tem. Gojil je portret, krajino, žanr in se navduševal nad pestrostjo vsakovrstnih oblikovnih struktur, s katerimi se je srečeval na svojih fotografskih poteh. Na vseh področjih udejstvovanja, v krajini, portretih, žanrskih scenah, kot v oblikovanju struktur je bil Tone Marčan pravi mojster fotografske tehnike. Pri sebi in pri drugih je zavračal vse, kar se mu je zdelo slabo ali površno izdelano. S svojo doslednostjo, zavzetostjo in izredno delavnostjo je kot mentor in organzator bistveno prispeval k ugledu kranjskega Foto-kluba. S pripravljenostjo za vsakršno sodelovanje, pa tudi kot član Kabineta Slovenske fotografije je segel daleč preko meja klubskega delovanja. Gorenjska se mu je skušala vsaj v majhni meri oddolžiti s podelitvijo Prešernove nagrade, iz rok različnih republiških in zveznih organizacij pa je bil deležen vrste priznanj in nagrad. Kabinet slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju v Kranju se je januarja oddolžil spominu Toneta Marčana z retrospektivno razstavo njegovih del v Galeriji Prešernove hiše. Razstava je v polni meri prikazala pomen njegovega opusa ne samo za razvoj fotografije na Gorenjskem, temveč tudi v ostali Sloveniji. Zavest o širokem pomenu Marčanove dediščine in potreba po njeni javni predstavitvi je navdihovala tudi soprogo Toneta Marčana gospo Milko Marčan, ki je zbirko tridesetih najbolj značilnih pokojnikovih del podarila Gorenjskemu muzeju oz. Kabinetu slovenske fotografije. S tem darilom se je bistveno obogatila obstoječa zbirka najpomembnejših del slovenskih fotografov, ki jo hrani kabinet. Javnosti dostopna fotografska dela pa bodo morda najlepši spomenik Tonetu Marjanu. Cene Avguštin Galerija Flamingo OGNJENI DOTIK BERNARDE ŠMID Te dni se v prodajni in likovni galeriji FLAMINGO v Lescah v družbi vitražev in terakot predstavlja s svojimi deli slikarka BERNARDA ŠMID z zaokroženim ciklom sedemnajstih mešanih tehnik. Zbirka nosi pomenljiv naslov "Ognjeni dotik". Slikarkino sporočilo se navezuje na krepko gradnjo v kli-nopisno razumljenih črtah, ki predstavljajo ogrodje povedi. Agresivnost njihovega gibanja se ustavlja na umetnem, naknadno določenem koloritnem segmentu, ki ustvarja vtis "slike v sliki". Razpon od čadasto temnih do beige umazanih namazov daje skrivnostno vzdušje. Prežarevajo ga enako kot črte agresivni ognjenordeči toni in kot stigmatizirana znamenja pomenijo navzočnost slikarke same. V dobljeno mrežo linij vpe-nja sgrafitna sporočila, ravno toliko brezbrižna in skicozno (hoteno!) naivno vulgarna, da postanejo preobrnjene podobe civilizacijskih vrednot. Bernarda Šmid govori o svojem pogledu na mesto človeka v družbi. Zanjo je vanj ujet, je zavrt ter želi iz kletke lažne ute-čenosti udobja v neznano, a vendar tako zaželeno polno osebno svobodo. Janez Šter ^ GLAS 8. STRAN GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Torek, 26. marca CA o moderni interieri trgovsko podjetje s pohišvom in stanovanjsko opremo p.o. Ljubljana, Parmova 53 objavlja prosto delovno mesto DIREKTORJA PRODAJNEGA SALONA KRANJ Pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba (VI. ali V. stopnje) komercialne, ekonomske ali tehnične smeri, 3 oz 4 leta delovnih izkušenj Za objavljeno delovno mesto bo delavec sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidate vabimo, da pošljejo svoje ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Mi Moderni interieri, Kadrovsko splošni sektor, Parmova 53, 61000 Ljubljana, v 8 dneh po objavi. Dodatne informacije dobite po telefonu: 061/317-844,int. 449. O zbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po sklepu pristojnega organa. 064/28-323 SLENDER YOU NEGUJE VAŠE TELO! Javno podjetje KOMUNALA RADOVLJICA p. o. Ljubljanska c. 27, Radovljica Objavlja prosta dela in naloge za: 1. VODENJE TEHNIČNEGA SEKTORJA 2. VODENJE DE RADOVLJICA 3. VODENJE DE BLED 4. VODENJE DE BOHINJSKA BISTRICA Delo se sklene za nedoločen čas pod sledečimi pogoji: pod L: - visoka izobrazba gradbene smeri (specializacija hidrotehnika) in 5 let delovnih izkušenj pod 2., 3. in 4.: - srednja ali višja izobrazba gradbene ali strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj. Prijave oddajte v roku 15 dni od datuma objave na gornji naslov s pripisom »Razpisna komisija«. Izbor kandidatov bo opravljen 30 dni po izdaji objave. ZVEZNA CARINSKA UPRAVA CARINARNICA JESENICE Cesta maršala Tita 37 razpisuje prosta dela in naloge: 1. CARINIK - VIŠJI SODELAVEC - VODJA IZMENE - 10 delavcev 2. CARINIK - SODELAVEC - 25 delavcev 3. CARINIK - SODELAVEC - PRIPRAVNIK - 20 delavcev Poleg pogojev predvidenih z zakonom, (da so državljani SFRJ, polnoletni, zdravstveno sposobni in da niso v kazenskem postopku), morajo kandidati izpolnjevati še sledeče pogoje, ki so predvideni s Pravilnikom o sistemizaciji nalog in del v Zvezni carinski upravi: Pod 1. — višja šolska izobrazba (VI. stopnja) ekonomske, pravne, elektrotehniške, strojne ali tehnološke smeri, opravljen strokovni izpit, 2 leti delovnih izkušenj in znanje enega svetovnega jezika. Pod 2. in 3. — štiriletna srednješolska izobrazba (V. stopnja) ekonomske, tehniške, splošne ali administrativno -upravne smeri, opravljen strokovni izpit, znanje enega sevtovnega jezika. Delovno razmerje pod 1. in 2. se sklene za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. S pripravniki pod 3. se delovno razmerje sklene za določen čas, po uspešno opravljenem pripravništvu in strokovnem izpitu pa se bo delovno razmerje sklenilo za nedoločen čas. Kandidati naj prošnjam z življenjepisom priložijo še sledeče dokumente: — diplomo o dokončani šoli (fotokopijo) — spričevalo zadnjega letnika oz. indeks (fotokopijo) — dokazilo o delovnem stažu za dela in naloge pod 1. in 2. — dokazilo o znanju enega svetovnega jezika (kopija indeksa oz. spričevalo, iz katerega bo razvidno, katerega jezika seje kandidat učil in ga uspešno opravil) — potrdilo o državljanstvu Kandidatom s V. stopnjo izobrazbe, ki so prošnje s prilogami poslali že na razpis, ki gaje objavila Carinarnica Jesenice v Gorenjskem glasu dne 26. 10. 1990, prilog ni potrebno pošiljati. Pošljejo naj samo nove prošnje, tako da bomo vedeli, ali so še zainteresirani za razpisana dela in naloge, ker jih drugače ne bomo upoštevali. Prošnje z zahtevanimi prilogami sprejema Carinarnica Jesenice, Cesta maršala Tita 37, 64270 Jesenice, 15 dni po objavi tega oglasa. Pred odločitvijo o izbiri bomo kandidate, ki izpolnjujejo pogoje testirali. O kraju in času testiranja bomo kandidate naknadno obvestili. Stroške potovanja na testiranje plačajo sami. Prijav kandidatov, ki se ne bodo udeležili testiranja, ne bomo obravnavali in obveščali o izidu razpisa. Sprejeti kandidati bodo razporejeni v organizacijske enote Carinarnice Jesenice, kot tudi v druge carinarnice na ozemlju SFRJ. Gospodarska zbornica Slovenije mora biti zoper svojo voljo večni nasprotnik, ne pa partner slovenski vladi Gospodarstvo ni več kos proračunski požrešnosti Ker slovenska vlada že lani ni uspela brzdati javne porabe in je storila enako napako kot Markovićeva na ravni federacije, Gospodarska zbornica Slovenije v imenu gospodarstva predlaga skupščini, da predlog letošnjega proračuna zavrne in naloži vladi izdelavo novega, ki bi bil manjši od 65 milijard dinarjev, kar je zahteval zbor združenega dela, hkrati pa vladi naloži izdelavo racionalizacije družbene nadgradnje, ki prihodnje leto ne bi smela vzeti več kot 40 odstotkov družbenega proizvoda. tovil na petkovi novifl konferenci predsednik slO"r ske zbornice Tomaž KJ" Nov predlog republiškega PJ računa je res zmanjšan za i odstotka (s 73,9 milijardi* 69,6 milijarde dinarjev), ve^ je to le na račun ukinjen davka na plačilno listo, J*^ v pravo smer, ne ot^^ rak v pravo smer, ne ornog pa preobrata, da gospoc začne okrevati. Instrumentali manjše obdavčitve gosp°il stva in manjša javna Pf. A Davek na osebne dohod*™ veljal, država je pobrala of .;B sedaj pa se ukinja, ostanejo |Vj druge visoke socialne dajatv« Gospodarska zbornica Ljubljana, 22. marca - To je v bistvu kompromisni predlog, saj je zbornica že predlagala vladi za 20 odstotkov nižji proračun, kar bi pomenilo 48 in ne 60 odstotkov družbenega proizvoda, skupščina pa je lani decembra terjala od vlade, da javno porabo zniža na 37 odstotkov družbenega proizvoda. Ker vlada ni storila ne prvega, ne drugega in sedaj tega, kar je v tričetrt leta zamudila, ne more storiti prek noči, predlaga zbornica tak kompromis. Na vprašanje, kaj bo, če vlada zbornice oziroma gospodarstva spet ne bo poslušala, je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tomaž Košir odgovoril, da bo gospodarstvo doživelo popolno katastrofo, kar bo slabo za novo slovensko državo. Očitno se nadaljuje praksa v smislu pregovora "psi lajajo, karavana gre dalje", saj zahteve po manjšem proračunu oziroma javni porabi niso od včeraj, ampak jih gospodarstvo dnevno postavlja od sredine osemdesetih let dalje, od "razc- veta sisomanije". Očitno tudi sedanja oblast nima posluha za gospodarstvo. Če se bo to nadaljevalo, se bo postavilo vprašanje odgovornosti vlade za nastali položaj. Zbornica na to opozarja, vendar predlogi rešitev niso v njeni moči. Vlada mora biti strokovno kompetentna za te stvari. Slabo je, če predsednik vlade Lojze Peterle reče, da je proračun samo odgovornost skupščine. Trditev, da bo letos vzel proračun samo 37 odstotkov družbenega proizvoda, je zavajanje javnosti. Povedati je treba vsoto celotne javne porabe, to pa ni samo republiški proračun, ki bo vzel 69,6 milijarde dinarjev, ampak je treba k temu prišteti izvirne prihodke občin v višini 9,9 milijarde dinarjev in prispevke za skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v višini 25,9 milijarde dinarjev. Za javno porabo naj bi letos dali 105,4 milijarde dinarjev ali 55,8 odstotka družbenega proizvoda, ki je ocenjen na 188,9 milijarde dinarjev. Dejansko pa bo družbeni proizvod padel in to ne samo za 2 odstotka, ampak za 10 (v prvih venije po besedah Tomaža i širja vidi možnosti za z«1*^ p, nje proračuna pri obramb' IL intervencijah v gospodarski p kjer bi morali pri odklapljaj s od federacije več prihran';. Lani smo dali na federalnoj: ■ ven 20 milijard dinarjev, ti»> e smo dobili petino, in smo P, r( spevali dejansko 16 milijafd ft narjev. Letos bomo dali fej>«, [s ciji 4 milijarde, 12 "feder#" s milijard pa bomo očitno pj1 i šili sami in tu je rezerva. * cionalizacijo upravnega ap3 niti začeli še nismo. "lS S »kat«n ta pripravljeni krčiti ne pravic, nad tri milijarde ° dali za kritje izgub v gosp° ski infrastrukturi, čepravt morali tudi te dejavnosti postaviti na prepih trga, ; pa je treba nekaterim *g| manj, da jih to sili k raci°» J, Ponavljanje Markovičevih napak Tomaž Košir: "Zbornica je za integralni proračun. Ni nujno, da se denar vedno usmerja tja, kjer je bil zbran, ker to samo spodbuja proračunsko miselnost in apetite po delitvi. Vendar bremena v tej družbi niso enakomerno porazdeljena. Gospodarstvo je na robu propada, na drugi strani pa negospodarstvo še nima problemov z nezaposlenostjo, z zajamčenimi osebnimi dohodki oziroma čakanjem in strahom, ali in kdaj jih bodo sploh dobili. Soglašamo s prizadevanji vlade za nov gospodarski sistem. Davčni sistem je v osnovi dober, le stopnje obdavčitve so previsoke. Pomembna je privatizacija, da se bodo procesi prestrukturiranja sploh začeli. Slabša pa je tekoča gospodarska politika vlade, ki sama dela enake napake, kot jih očita Markovičevi vladi. Javne porabe ni bistveno zmanjšala, plače je maksimirala, tečaja pa ni prilagajala tako, kot bi ga lahko. Ko smo začeli zadrževati prometne davke, smo terjali, da gre ta denar za izvozne stimulacije. Vlada tega ni naredila. Šele februarja je začela izplačevati zastarele zvezne izvozne stimulacije. Denar je šel očitno za druge namene. V kakšni krizi smo, pove podatek, da ima Slovenija ta čas 120 milijonov dolarjev zunanjetrgovinskega primanjkljaja, pol leta pa je že zgubljenega." dveh mesecih je industrijska proizvodnja manjša za 12 od- zaciji, če drugi ukrepi vuv,^n ( stotkov), kar znese zbirno 170 do. Ne soglašamo s tezo, * r milijard družbenega proizvoda, vsi ljudje v gospodarstvu Zj, |, odstotek javne porabe pa bo v infrastrukturi pa so vsi o ( skočil na 62 odstotkov, kar ni- je dejal Košir. Lasje se nam f ma nobena razvita država v Ev- jezijo, ko vidimo, koliko ,£, r ropi. Švedska da za javno pora- nikov je v izgubah, če pa ^ $' bo okrog 60 odstotkov družbenega proizvoda, pa ima velike razvojne težave. Letošnji proračun kaže, da se nismo pripravljeni resno so- vnaprej obsojena očiti s požrešno državo, je ugo- • J. Košnjek mo na svetovni trg, moraj _™, obdavčitve na spodnji J ji prav tako pa tudi javna p° sicer je naša izvozna teKIV-ad! ^ na pr°p3 h Za javno porabo 40 odstotkov ^ Razvite države, članice OECD, porabijo letno za javno /^JJp povprečno 40 odstotkov družbenega proizvoda. Izjema je ^ .p z nad 60 odstotki, vendar ima ta država velike težave v rC Precej visoko so še Nizozemska, Italija in Francija, os}a^0jt jfl oraboi' pa so porabo bistveno znižale, ker takega tempa zaradi raz*0)11 so zdržale. Tudi če bi letos v Sloveniji znižali javno porw~ ^ odstotkov, bi ta še vedno dosegla 48 odstotkov družbenega P n voda. Razvite države imajo javno porabo za zelo pomemf Jf blaži revščino in zagotavlja socialni mir, obenem pa od teg u tor ja terjajo večjo učinkovitost. 10-odstotna večja uči^0^0 „\ M nega sektorja prinaša rast družbenega proizvoda za poldf * stotek. j V Ljubljani se je začel sejem Alpe Adria Sodelovanje dežel Alpe - Jadran Ljubljana, 25. marca - Z današnjo otvoritvijo 30. jubilejnega mednarodnega sejma Alpe Adria, je Gospodarsko razstavišče za nekaj dni postalo središče dežel območja Alpe - Jadrana. Prvi del sejma, ki poteka pod naslovom "Svoboda gibanja", bo trajal do 30. marca, drugi del sejma pod naslovom "Svoboda bivanja" pa se bo odprl 9. aprila. Sejem Alpe Adria, ki je najbolje obiskan sejem v Sloveniji, tudi letos prikazuje sodelovanje dežel območja Alpe-Ja-drana, prikazuje nam njihove dosežke in življenje. Tako lahko v hali A vidimo, kaj je novega na področju navtike in nav-tične opreme, v prvem nadstropju hale A je na ogled razstava izdelkov za prosti čas, marsikaj pa je moč tudi kupiti (po sejmskih cenah). V hali A2 je razstava prehrane, hala B pa je posvečena predvsem turizmu, športu in rekreaciji. V pritličju hale B2 je zanimiva razstava alpskih mest, v isti hali pa bo od torka, 26. marca, do četrtka, 28. marca, organiziran tako imenovani "Turistični forum" za vse, ki želite zvedeti kaj novega o trženju v turizmu. Prvi dan je posvečen temi trženja turistične države in dežele na primeru Avstrije. Predavali bodo prof. Norbert Burda, namestnik direktorja Osterreich VVerbung, ki bo predstavil Projekt Marketing 2000, Franc Ko-bentar, marketing manager za slovanske in romanske dežele bo predstavil koncept marketinga do leta 2000 v trženju Salzburške dežele, dr. Helmut Ellesohn, direktor Koroškega turističnega podjetja pa bo govoril o trženju dežele Koroške. Tema drugega dneva "Turističnega foruma" bo trženje turističnega kraja in podjetja, na njej pa bodo predavali dr. Kurt Genser, direktor turističnega urada Karnijska regija, ki bo govoril o trženju kraja Smohor, Peter Muhlbacher, predsednik združenja za gostinstvo in hotelirstvo Štajerske, ki bo predstavil trženje hotela, Miran Za-goda, direktor Zdravilišča Rogaška Slatina, ki bo spregovoril o trženju kraja, in Matjaž Za-vršnik, vodja prodaje G&P Hoteli Bled, ki bo predstavil organizacijo trženja kraja. Tretja tema "Turističnega foruma" bo na vrsti v četrtek, namenjena pa bo organizaciji trženja turistične dežele. O organizaciji trženja bo predaval Mladen Ši-munić, pomočnik zveznega ministra za turizem. Rudi Tavčar, Na sejmu "Svoboda gibanja" sodeluje 438 razstavljal-cev. Največ, 268, jih je iz Jugoslavije, 54 iz Avstrije, 34 iz Italije, 20 iz Nemčije, 14 iz Francije in 12 iz ZDA. Poleg teh se predstavlja še nekaj razstavljalcev iz vseh delov sveta. Sejem je danes odprl dr. Dimitrij Rupel, za obiskovalce pa bo odprt vsak dan od 10. do 19. ure. Cena redne vstopnice je 90 dinarjev, dijaki in študentje pa imajo popuste. direktor Centra za turistično in ekonomsko propagando pri GZS, bo govoril o organizaciji trženja Slovenije kot turistične dežele, Janez Repanšek, direktor oddelka za prekomorske dežele pri Kompasu, pa bo predstavil organizacijo trženja turistične dežele na prime ristične agencije. Adria'' Med sejmom Alpe A ^ je vezan na gospodarsko lovanje med Avstrijo, pf Madžarsko in Jugoslaviju teka vrsta srečanj m r'*L^ rov na politični in gosp®yM ravni, predvsem pa je za : i predstavitev Avstrije, d razstavnem prostoru Zv strijske zbornice sodeluj qi avstrijskih razstavljaj d spremljajočega pr°SfO i ma, ki je zanimiv Pxt obiskovalce, naj predstavitve z degus^l/ Droge, Medeksa, Tova«* ^ iz Slovenske Bistrice, ^'JjM Mercator, ^ PredSife - ga sistema čnih agencij, ki svoje letošnje v--Mohorjeve družbe »? ^ stracije najrazličnejši'' yr< in predstavitve šp0?/ ditev. • V. Stanoval* MLADI VOZNIK AVTO ŠOLA RENT-A-CA" NON STOP tel: 213'6^ cim se (ne) spopadajo graditelji? Oprostitev davka le na podlagi gradbenega dovoljenja val?0 ^anovar»Jske zadruge dobile pravo vlogo v gradbenem prostoru - Če z novim zakonom o komunalnih storitev ne D° več skladov stavbnih zemljišč, bodo vrata prostega trga resnično odprta - Je prav, da je za gradbeno par-0 v ^eriutku, ko zasadiš lopato, treba odšteti že .toliko denarja, kot stane gradnja do tretje gradbene faze? Zaradi adaptacije poslovnih prostorov v Stanovanjski zadrugi Kranj, Mladinska ulica 2, in zaradi inštalacijskih del so bile telefonske zveze z zadrugo v zadnjih 14 dneh večkrat precej motene. Vodstvo zadruge se za to članom opravičuje. Poslej bodo uradne ure v Stanovanjski zadrugi Kranj v Kranju vsak dan od 7. do 13. ure, ob sredah pa od 14. do 17. ure. Naročilnice bodo v Kranju zadružniki lahko dobili ob ponedeljkih, sredah in petkih v času uradnih ur. V Tržiču bodo uradne ure ob torkih od 7. do 10. in ob četrtkih od 10. do 14. ure. Naročilnice pa v času uradnih ur v Tržiču. Gotovinska plačila pri blagajni so vsak dan od 7. do 9. ure v Kranju na Mladinski 2, plačila s čeki pa so vsak dan v času uradnih ur. Telefoni Stanovanjske zadruge Kranj so: Kranj (n.c.) 084/21-338, 25-563, 21-324 (upravnik), 25-507 (fax); Tržič 52-366 Plačilo00 ° 2ačasnih ukrepih za Pr°i2voder0mfetne9a davka za |ri storitve, po kate- ri 0 v 6. členu 7. točke S'anoS nedvoumno rečeno, da |Ha2?ke zadrLJ9e nabavljanih SQ „iamo Pri veleproda maloprodajalci" vse- ^Su! delno Prila3°diti- Pri so »i,' Kem ministru za finance |a» /Poslovali", da "maloproda- slanovaSrei lahk0 poslu'e s vendar 1 mi zadrugami. Pa lati i 16 zakon, ki je začet ve-tem Dniebruaria letos, tudi na iiCinek r lu dose9el določen "a rač'u v maloprodaji so Padi6 t ,,2nižanin marž precej ^do« - pa 'e bil nanazad-ie sevod26n tudi tisti namen, ki *ranSLV ln,eresu graditeljev. "* Pa p* stanovanjska zadru- ne 9lede na to sklenila »bed dr Do9odb z dobavitelji in čn0 n!u?lm uveliavila tudi obro- be. TaS?*evanle za svoje čla-k° blaon °iani zadruge zdaj lah-Dr°' ki ga nabavijo ob pla-Detih nI693. °broka, plačajo v na na gradnjo 300 kvadratnih metrov velikega objekta in s tem tudi na zelo drago kasnejše vzdrževanje. Prostor naj bi po tem resnično dobil tisto pravo dragocenost. Ne gre za to, da bi v vaseh oziroma na zazidalnih površinah gradili stanovanjske bloke, vendar pa vseeno na manjšem prostoru malo večje hiše z več, recimo štirimi stanovanji. In še en problem bo treba postopoma razrešiti, ugotavlja Franci Teran. "Danes se dogaja, da je parcela po končanem postopku spremembe namembnosti, načrtih, poravnanih stroških komunalne ureditve v trenutku, ko graditelj lahko zasadi prvo lopato, vredna že toliko, kot ge potem stane gradnja do tretje gradbene faze. Mislim, da ni prav, da mora graditelj vse stroške komunalne ureditve (soglasja) plačati takoj. Zakaj ne bi bilo to moč plačevati obročno? Včasih smo bili priča "nezakonitosti" ob pavšalni opredelitvi 3 odstotkov za zaklonišča. Zdaj pa je to povečana cena stavbnega zemljišča. Ob tem ko zdaj občina pobere tudi ves tisti denar, ki je bil v krajevni skupnosti recimo že vložen s prispevki in prostovoljnim delom v tovrstno infrastrukturo, pa se potem dogaja tudi to, da spremembo namembnosti graditelj plača za celotno parcelo, ne pa recimo samo za objekt z dvoriščem; pa čeprav bo potem na ostalem delu pridelal tudi nekaj hrane (vrt, sadovnjak...). Mislim, da smo na poti, ki je znana že iz preteklosti, ko je vsak lastnik stanovanjske hiše imel pravzaprav dve parceli in sicer za objekt z dvoriščem In drugo za funkcionalno zemljišče..." °°rokih, Za zadrugo je to Vrsta •---- a 1 % rja 16 Priznanje in zaupati Potrdi/ad,teli-em ni treba iska-iah Ve'' v delovnih organizaci- ^ruraa »L-Pa 'e hkrati morala vila jot!ludl delno poostriti pra- B0|lpr! sv°i'h članih. \ 6 jiJ pa ie zakon v 6. toč-9raditj nn\ko pravi' da je moč Ve u° stanovanjske za-S le z izdanim veljavnim tacije " m dovoljenjem (adap-S na Pn9|asitve odpadejo); ^entLP-odla9' lokacijske do-9r*Jbf»n2,|e' lQkacijskega in Ccr9Tad0V0'enla-0vanisJ an> upravnik Stanje 11 zadruge Kranj oce-!*emL. . IQ to določilo po- kaj? mbno tud 1 za graditelje. Za- 30kl6rradb?no dovoljenje velja "torih, £ 0b|ekt zgrajen. V pri-Pa zadružnik zgradi v objektu recimo 50 kvadratnih metrov stanovanjske površine in potem zaprosi za uporabno dovojenje, usahne tako imenovano gradbeno dovoljenje in s tem zdaj tudi pravica do nadaljevanja zadružne gradnje pri dokončanju celotnega objekta. Tu po mnenju upravnika Stanovanjske zadruge Kranj prihaja do napake. Upravni organ bi moral uveljaviti prakso, da je moč uporabno dovoljenje izdati le za del objekta (podobno, kot je to prr poslovnih prostorih že praksa) in na ta način omogočiti veljavnost gradbenega dovoljenja za preostali, še ne zgrajeni del objekta. Sicer pa bodo slej ko prej stanovanjske zadruge dobile novo in drugačno vlogo v urejanju gradbenga prostora. Leto dni od volitev na primer v krani- l"QOwjn cesta t-^is star>ovanjsko opremo ans™ gostilne Blažim) NAJCENEJE ZA UDOBEN IN PRIJETEN DOM Star'h c/rJlC^ska ProdaJa razstavljenega pohištva po tt)A SpoPustom. JJJCEi DNEVNE SOBE t ffiSJJE SOBE t OBLAZINJENO ,y«ISTV0 t GARDEROBNE OMARE •k^i^dba keramike ■ L5'?0 din/nS c doma£iri in italijanskih proizva|alcev od arrie knrs«-. AKTI 'talijanskih proizvajalcev 23^ DODAJA UVOŽENIH MINI ffJgH KOMPRESORJEV S.8- -12 ilil?1 9- ■12- in od 15. - 20. ure, sobota Te|efJ2iu»-e °01 (212-001) OBIŠČITE NAS! ski občini sklad stavbnih zemljišč Stanovanjski zadrugi Kranj ni oddal nobene gradbene parcele, v tržiški občini pa le 2 do 3. Tako je zdaj zadruga prisiljena sama pridobivati zemljišča, vendar pa imata pri tem sklada v obeh občinah še vedno (lahko) monopol. Čeprav zadruga opravi pretežno večino vseh postopkov in poslov, mora nazadnje zemljišče ponuditi občini, od sklada pa je potem odvisno, ali bo zemljišče zadruga dobila ali pa tudi ne. Novi zakon o komunalnih storitvah naj bi to vprašanje uredil in razčistil, ker skladov stavbnih zemljišč najbrž ne bo več. Takrat pa bodo vrata na prostem trgu odprta. Zadruge bodo tiste, ki bodo lahko neposredno kupovale zemljišče in po plačilu prometnega davka tudi poskrbele za zazidalne načrte, ki bodo bolj usklajeni in prilagojeni željam in potrebam graditeljev. Ne bo se dogajalo, kot se je na primer v Drulovki, da je bila tričlanska družina zadolže- GPGRADING d.o.o. Sedež: Kranj, Gregoričeva 19 tel. 34-583 (324-583) TRGOVINA: ŠENČUR, Kranjska 33 tel.41-208 GRADITELJI! V naši trgovini vam nudimo vse vrste gradbenega materiala, barve za zaščito in dekoracijo lesa, zidov, kovinskih elementov, lesenih podov. Pri nas lahko dobite tudi ves material za izdelavo izolacijskih fasad (sistem Jubizol, Demit, kombi plošče...) Cene so zelo konkurenčne, večje količine posameznih materialov (cement nad 5 t, modularni blok nad 1.540 kosov, kombi plošče nad 150 m2...) pa vam brezplačno dostavimo tudi na gradbišče. Po želji vam vse materiale tudi hitro in kvalitetno vgradimo! Obiščite nas ali nas pokličite po tel. 41 -208 in poskusili vam bomo ustreči! DELOVNI ČAS: od 7. -18. ure OB SOBOTAH: do 7.-13. ure 014 d.o.o. trgovine na veliko In malo Lancovo 7c, 64240 Radovljica p. p 46 Telefon: 75-781, fax 74-277 Registrirani smo za maloprodajo in veleprodajo tako, da lahko kupujete pri nas z naročilnico z izjavo o oprostitvi prometnega davka. Stalno imamo na zalogi ves gradbeni material, vodovodni material, material za centralno ogrevanje, izolacijski material, armaturne mreže, parket, dimnike, strešno kritino, keramične ploščice itd. Menimo, da so naše cene konkurenčne, izbira blaga pa je velika, postrežba pa hitra In kvalitetna. Organiziramo tudi hitro In poceni dostavo I Glede na količino nabavljenega blaga, se lahko dogovorimo o roku plačila in dodatnih popustih! Odprto imamo od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. Oglasite se in prepričani smo, da bo naše sodelovanje v obojestransko zadovoljstvo!!! JESENICE. LJUBLJANA LESCE—- RAI zois -jj- KROPA RADOVLJICA SAVA ELEKTRO podjetje MULEJ d.o.o. Pot na Lisico 7, BLED TEL. 064/77-133 Na zalogi imamo: kompletni elektroinštalacijski material svetlobna telesa radijske in telefonske aparate pribor za instalacijo centralnih kurjav obtočne črpalke SPECK pralne stroje priznane italijanske firme INDESIT: VVN 460 SJ 9.610,00 din, VVN 450 SJ 9.254,00 din satelitske antene MASPRO, ECHO STAR dobite že za 14.990,00 din z všteto montažo IZ LASTNE PROIZVODNJE VAM NUDIMO: električne razdelilnike vseh velikosti - izdelamo jih tudi po vaših merah kompletni strelovodni material Prevzamemo kompletno napeljavo elektroinštalacij. NOVO! Našo ponudbo smo obogatili z veliko izbiro kovinskih vijakov in matic, podložk in brusilnim priborom! Obiščite nas! žOIMiJMgSSIGLAS 10. STRAN gradbeništvo _ proizvodnja lenart inženiring' \SOCClVTROVOD 62230 Lenart, Kraigherjeva 19a, p.p. 56 Tel.: 062/721 221; Telex: 33449 GPI LE YU; Fax: 062/721 123 SUHE MALTE za izvedbo notranjih ometov in fasad - približajte gradnjo naravi z mineralnimi plemenitimi ometi CENTROVODA Sodobne, kakovostne, zanesljive industrijsko pripravljene suhe malte za izvedbo vseh vrst notranjih ometov in fasad, ki se jim na gradbišču dodaja samo voda. "Zgledovanje po naravi" je vodilo, ki mu je prilagojena proizvodnja plemenitih mineralnih malt iz programa CENTROVODA. Malte so mineralne in zato gradbeno biološko priporočljive, odbijajo vodo in prepuščajo vodno paro, so izdatni in gotovi izdelki, preprosti za uporabo. V PROIZVODNEM PROGRAMU CENTROVODA so: TERMOFIX- suha malta za izvedbo vseh vrst notranjih ometov (sten in stropov) v objektih z različnim namenom, denimo, stanovanjske zgradbe, bolnišnice, vrtci, hoteli, proizvodne hale itd. Sestavljena je iz apna, mavca, kamene moke in veziv. CEMENTNA MALTA C-83 - suha malta za izvedbo notranjih ometov na stenah in stropih, posebno v vlažnih prostorih in kleteh. Sestavljena je iz apna, cementa, kamene moke, perlita -P2 in veziv. CEMENTNI OBRIZG CO-85- je dokončno zmešan cementni obrizg za obrizgavanje vseh notranjih in zunanjih zidov pred ometavanjem. Sestavljen je iz apna, cementa, separiranega peska in veziv. TER M O IZOFlX 85 suho pripravljena termoizolacijska malta za izdelavo zunanjih ometov (fasad) na vse vrste podlag. Daje izjemno kakovostne termoizolacijske rezultate, preprečuje vlaženje zidov in ustvarja ugodne klimatske pogoje v prostorih. Sestavljena je iz apna, cementa, kal-citnega peska, kamene moke, perlita P2, mletega stiropora in veziv. BAVARSKA B-85 - je suha malta za zaključne sloje fasad in dekoracijo notranjih prostorov, hkrati pa daje videz vlečene fasade. Sestavljena je iz apna, belega cementa, kremenčevega peska in veziv. Ekipo za ometavanje s TERMOFIX sestavljajo 3 delavci. Ekipa naredi pri normalnih okoliščinah 100 do 150 m2 ometa v 8 urah, seveda pa je odvisno tudi od debeline nanašanja, velikosti prostora in letnega časa. Nanašanje in končno obdelavo zaključnega sloja fasade lahko opravimo ročno ali strojno. Videz pa je enak vlečni bavarski fasadi. NEKAJ PREDNOSTI SUHIH MALT: - so trdne na vsaki podlagi - se ne krčijo, zato ni razpok - so porozne, zato močno dihajo - notranje malte se nanašajo v enem sloju in se dokončno finalizirajo kot fini omet - odpade grobi omet in izravnalni pasovi (faze) - notranje malte so odlična podlaga za soboslikarska dela (barve, tapete) - ugodna cena za m2 - uvrščajo se v eno izmed najbolj kakovostnih znamk. f STROJNO VGRAJEVANJE SUHIH MALT CENTROVOD-a Materiale iz programa suhih malt centrovod-a vgrajujemo strojno. Material se s strojem CENTROtZOMAT tip 860 transportira do mesta vgraditve in brizga na zidove pod pritiskom. Stroj avtomatsko uravnava razmerje voda - suha mešanica in zagotavlja kakovosten nanos po vsej površini. Tovrstno nanašanje preprečuje izgubo materiala, skrajša čas dela in poceni omete in fasade. Vsi proizvodi so pod stalnim nadzorom ZRMK Ljubljana. NAŠA PONUDBA: dobava m vgrajevanje materialov iz programa CENTROVOD-a z garancijo. Za izvedbo nam zagotovite le vodo in priključek električne energije. INFORMACIJE: CENTROVOD, Kraigherjeva 19a, p.p. 56, 62230 LENART telefon: 062/721-221, Fax: 062/721-123 CENTROVOD gradbeništvo, proizvodnja, inženiring Pošljite mi informacije o strojnem vgrajevanju materialov ♦ notranji program ometov ♦ fasadni program ometov PRIIMEK IN IME: POKLIC:_ NASLOV:__ Kupon pošljite na naslov: CENTROVOD GPI LENART, Kraigherjeva 19 a NAŠ PROIZVODNI PROGRAM: Industrijsko pripravljenih suhih mešanic malt - notranji ometi termofix - cementna malta C-83 - cementni OBRIZG CO-85 - fasadni ometi termoizofk 85 - zaključni sloj B-85 - klasična malta VŽ Torek, 26. marca Mercator - Izbira Kranj Trgovsko podjetje, d.o.o., Kranj 64001 KRANJ, Maistrov trg 7, Znani daleč naokroj po nizkih cenah V H rastju pretežno gradbeni materiali, v Stražišču (v $ ših Opekarnah) pa inštalacijski material - Če bi ta trenute] zakopali za gradnjo hiše, v Hrastju dobite že okrog 80 * stotkov vseh potrebnih materialov. Sektor Gradbeništvo v Trgovskem podjetju Mercator-lz-bira Kranj ima sedež Veleprodaje v Hrastju (pri Agromehaniki), kjer je tudi eno prodajno skladišče gradbenega materiala. Drugo prodajno skladišče pa je v Stražišču v prostorih bivše Opekarne. Sicer pa je prodajno skladišče v Hrastju znano predvsem po nizkih cenah daleč naokrog že vrsto let; vse tja do Domžal na primer. Skladišče v Stražišču pa deluje tri leta. Medtem ko je v Hrastju poudarek na gradbenem materialu, je v Stražišču malo večja usmerjenost v inštalacijske materiale. Sicer pa je program skupen in bistvenih razlik med obema skladiščema ni. "V Hrastju nameravamo v bližnji prihodnosti začeti s prodajo ostankov blaga in opuščenih programov po bistveno nižjih cenah kot v normalni prodaji. Gre na primer za opuščene programe stavbnega pohištva, kritin ali pa za ostanke, ki se pojavljajo v skladišču po dobavi in prodaji izdelkov... Nizke cene pa bodo v prihodnje sploh ena glavnih stalnic obeh skladišč," pravi vodja gradbenega sektorja Mer-cator-lzbira Kranj Jožko Colnik. Posebnost prodajnega programa v Hrastju pa je tudi sicer stavbno pohištvo, s čimer se na primer poslovalnica v Stražišču ne ukvarja. Druga takšna posebnost pa je, da imajo svojo dostavo na dom ali na gradbišče. Njihova vozila imajo avtodvi-gala, kar je za graditelja oziroma naročnika pri razkladanju materialov velika prednost. Za nakupe v gotovini nad 2.000 dinarjev in za plačila na predračun dajejo blago s 5-od-stotnim popustom in članom Stanovanjske zadruge Kranj tudi na trimesečno obročno odplačevanje. Tovrstne ugodnosti in storitve nameravajo v prihodnje ponuditi tudi ostalim stanovanjskim zadrugam. Sicer pa že dlje časa zelo dobro in uspešno sodelujejo s Stanovanjsko zadrugo Kranj, ki je v njihovih prodajnih skladiščih že dlje časa največji kupec. Trenutno imajo v skladiščih ugodno ceno betonskega bloka 30 in sicer po 12,65 dinarja (brez prometnega davka). Vse cene v prodajnih skia" Mercator-lzbira Kranj so prometnega davka, ker 9r prodajna skladišča. V °be «1 dajnih skladiščih (H^M Stražišče) imajo več kot ■! ■ kvadratnih metrov pokri^y štorov. Nekaj pokritih pr°s $ pa tudi oddajajo različnim resentom. m V celovitejšo pred«1'^ pa sodi tudi informacija, Prodajno skladišče gra«°d i ga materiala v Hrastju 0 ^ aprila naprej odprto °a • 7 18. ure, ob sobotah pa ^ do 12. V Stražišču pa bo" J dišče med tednom odpr' ( 7. do 16. ure in ob »°J prav tako od 7. do 12. »"»• In še telefonske Veleprodaja: (064) 33-496, 33-016; Prodajno dišče gradbenega mat 35> Hrastjef (064) 36-453, 36-jJ v poslovodja 35-508. Tele'0. Ji Stražišču pa sta (064) in 11-298. 12- T0VARNIŠKA PRODAJALNA DETELJICA ROČNO ORODJE ZA GRADBENIŠTVO IN OBRTNE STORITVE ORODJE ZA VRTIČKARJE bogata izbira - ugodne cone POSEBNA PONUDBA APARATOV 2A REZANJE KERAMIKE IN KUNKERJA Kmetijska zadruga SLOGA Kranj Trgovina, Cesta 1. maja 65, Kranj (Planina) Sprejemamo vplačila za traktorje ZETOR različnih tipov Dobava konec marca in začetek aprila Nudimo vam stroje za osnovno obdelavo zemlje, gnojenje, setev in sajenje UGODNO pnevmatska sejalnica za koruzo AEROMAT 4 stroje za košnjo in spravilo sena, puhalnike, traktorske kiper prikolice, škropilnice, stroje za drobljenje žit, mol stroje, hladilne bazene - rezervne dele in kardane! Vrtne kosilnice in motorne žage •lonsered Obiščite nas ali nas pokličite po tel. 35-032, 35-750, oziroma 325 325-750 od 1. aprila naprej!!! ,032in marca 1991 11. STRAN GLAS sALON POHIŠTVA VIZMARJE Z LASTNIM SKLADIŠČEM PLEMLJEVA 86, VIŽMARJE Območna ^™ K£« enota Kranj n VELIKA IZBIRA POHIŠTVA NAJBOJ ZNANIH DOMAČIH PROIZVAJALCEV IN IZ UVOZA dnevne sobe • sedežne garniture • spalnice • predsobe • kuhinje • bela tehnika POSEBNA PONUDBA: otroške sobe iz uvoza vrtne garniture UGODNI KREDITNI POGOJI! LASTNI PARKIRNI PROSTOR! Del ovni čas: 7. - 19., sobota 7. - 13.. tel. 061/51-951, 51-566 S TEM OGLASOM IMATE 1 0 % POPUSTA PRI NAKUPU POHIŠTVA, 'godnost velja do 20. 4. 91 v salonu v Vižmarjih. OBIŠČITE NAS! q O h D' 5KOFJA LOKA BLAZEVA ULICA 3 Tel.: (064) 60 381, 60 178 Brcojav: OBRTNIK, Skofja Loka 64220 t MIZARSTVO • ZAKLJUČNA DELA • KERAMIČARSTVO, PEČARSTVO • POLAGANJE PODOV • PARKETARSTVO, STEKLARSTVO PPL h- i >i i ^uubAVO IN POSTAVITVIJO KRUŠNIH PhU SKRBIMO ZA OHRANJANJE TRADICIJE NA GORENJSKEM iS svetuje O) '*/nic* Razmišljajte o gradnji, ne o neprijetnosti! Ob še tako skrbnem in strokovnem ravnanju se lahko zgo di nesreča. Zato ne bi bilo napak, vam svetuje Zavarovalnica Triglav d. d. Ljubljana, Območna enota Kranj, da se še dodatno posebej zavarujete proti morebitnim neprijetnim presenečenjem. če gradite ali obnavljate hišo, stanovanje, gospodarsko poslopje..., imate prav gotovo na trenutke čez glavo skrbi in dela, da bi delo tako organizirali in denar tako "obrnili", da bi vse skupaj čimveč zaleglo. Zato si, vsaj kar zadeva morebitne neprijetnosti, nesreče... zagotovite mirno spanje. Če imate napri-mer gradbeno barako in v njej gradbeni material, stroje in orodje, je bolje, da plačate malenkostno premijo in se na ta način obvarujete pred nevšečnostmi zaradi nepričakovanih vlomov, tatvin ali drugih nesreč. Zelo prav vam lahko pride, da sebe in vse, ki vam pomagajo pri gradnji, zavarujete pri Zavarovalnici Triglav d. d. Ljubljana -Območni enoti Kranj. Tako imenovano gradbeno zavarovanje se od ostalih, klasičnih vrst zavarovanja nekoliko razlikuje. Poleg znanih požarnih škod gradbeno zavarovanje vključuje tudi gradbene nezgode, vlom in tatvine. Do nezgode med gradnjo lahko hitro pride. Zgodi se lahko vam, ali pa sosedu, ki vam je priskočil na pomoč. Tudi vlomi in tatvine so znane nevšečnosti, s katerimi se srečujejo graditelji. Poleg materiala in orodja, ki ga imate recimo v zaklenjeni gradbeni baraki, lahko zavarujete tudi ves že vgrajen gradbeni material. Pri tovrstnem zavarovanju pa je tudi vključena neke vrste solidarnost, ki se kaže na ta način, da je premija tisto leto, ko nabavite in vgradite več gradbenega materiala, nekoliko večja, kot takrat, ko nabavite in vgradite manj materiala. Vendar pa je jamstvo vedno enako, preneha pa mesec dni potem, ko se vselite v zgrajeno hišo oziroma v stanovanje. Pri tovrstnem zavarovanju je še več drugih posebnosti, ki vam jih bodo radi razložili zastopniki Zavarovalnice Triglav d. d. Ljubljana, Območne enote Kranj. Največja posebnost, če tako rečemo, pa je nedvomno ta, da je to zavarovanje sorazmerno poceni. Ker vložene stroške med letom za gradnjo, adaptacijo in podobne gradbene dejavnosti po novem lahko uveljavljate tudi pri davčnih olajšavah, smo v Zavarovalnici Triglav d. d. Ljubljana, Območni enoti Kranj povprašali, kako je s tem v zvezi z zavarovalno premijo. Povedali so nam, da je po "njihovi razlagi tovrstno zavarovanje sestavni del vlaganja v stanovanjsko hišo. Vendar pa se o tem se pogovarjajo in dogovarjajo z republiško upravo za družbene prihodke." Resno pa v zava rovalnici tudi razmišljajo, da bi tistim graditeljem oziroma last nikom stanovanj in stanovanj skih objektov, ki bodo med gradnjo vgrajevali protivlomnt oziroma alarmne naprave, v prihodnje priznali nižjo premijo pri kasnejšem zavarovanju objekta. Res je, da je vgradnja in inštalacija takšne naprave dodaten strošek, vendar pa se lar\o kasneje včasih hitro povrne. Pa še na nekaj nikar ne pozabite tako med gradnjo kot sicer, ko razmišljate In se odločate za zavarovanje. Proti plazovom in poplavam se je treba dodatno zavarovati. Marsikje do lanskih poplav niso razmišljali, da bi jim recimo voda ali nenaden plaz lahko ogrozila premoženje in povzročila škodo. Pa jih potem ni bilo ravno malo, ki se jim je potem to zgodilo. Zato se je treba tudi nad lanskim "neprijetnim spominom" zamisliti... SUKOPLESKARSTVO ŠKOFJA LOKA TAVČARJEVA UL 21, tel. 632-700 PODJETJE S 35-LETNO TRADICIJO V SK0FJI LOKI IZKUŠENI PLESKARJI VAM LAHKO: • izdelajo fasado po sistemu JUBIZ0L (naravni material) • obnovijo in prepleskajo fasado - novo, staro, gladko in teranovo z apnom ali acrvlcolorjem • prepleskajo stavbno pohištvo - novo ali staro • prepleskajo nove ali stare izdelke iz lesa ali kovine • izravnajo in preslikajo nove ali stare stene v vašem stanovanju z apnom, disperzijskimi barvami (jupol), valit ometom, mozaikom ali ostalimi materiali po vaši izbiri • protipožarno zaščitijo les ali kovino VSE NAŠE STORITVE SO BREZ DAVKA IN JIH LAHKO NAROČATE BREZ NAROČILNICE. Z NAROČILNICO STANOVANJSKE ZADRUGE PA LAHKO KUPITE PRI NAS VSE VRSTE MATERIALOV IN SE DELA LOTITE SAMI: • gašeno apno za beljenje • vseh vrst notranjih barv • vseh vrst barv in zaščite za les in kovino • stvropor vseh dimenzij • lepila za parket in tapete • vseh vrst polnil: kningips, mavec, stvronol, jubolin kit, polifix kit, fugirna masa. PREPRIČAJTE SE V KONKURENČNOST NAŠIH CEN mm 51 TEf industrija termičnih izolacij škofja loka p. o. 64220 škofja loka, trata 32 telefoni: n. c. (064) 631-151, 631-908 telefax: (064) 632-957 telex: 34673 YU TERMO Cena toplotne energije skokovito narašča, zato si vsakdo po svoje vedno bolj prizadeva zmanjšati toplotne izgube, oziroma želi prihraniti kar največ in kar najhitreje čim več kuriva. Kar lahko celo sami naredimo takoj in razmeroma poceni, je toplotna izolacija stropa proti podstrešju, za kar potrebujemo le nekaj spretnosti in orodja, ki ga imamo ponavadi že doma. Izvedba toplotno-izolacijskih del na nepohodnem podstrešju Izolacijo podstrešja izvedemo tako, da položimo izolacijo iz mineralne volne na obstoječi strop. Če imamo na podstrešju dimnična vratica, je potrebno od vstopa na podstrešje do njih zavarovati izolacijo. Najenostavneje je od vhoda do dimnika položiti deske debeline 2,2 cm. Z MANJŠO PORABO ENERGIJE UUBEZNIVEJŠI DO NARAVE IZOLIRAJTE S TERMO TERVOLOM. 1. strešna konstrukcija 2. TERVOL PTP ali TERVOL ALK 3. PE folija 4. lesena obloga Prikaz položaja konstrukcije ® v zgradbi. lip /& bled lesna in< industrija NA SEJMU GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA V KRANJU, OD 12. -19. aprila 1991 V NOVI HALI • VRATA VSEH VRST • OKNA • OBLOGE • POHIŠTVO • OPAZNI SISTEMI ZA BETONIRANJE • 5 % SEJEMSKI POPUST • 10 % POPUST ZA GOTOVINSKA PLAČILA • PRI NAKUPU NAD 20.000 BREZPLAČEN PREVOZ DO 50 KM • UGODNI 6-MESEČNI KREDITI 1&£ 00 TRGOVINA LIP BLED NA BLEDU tel. 064/77-161 Ko smo se oglasili pri vodji prodajalne GRADBINKA v Ža-novi 3 na Primskovem pri Kranju, Janezu Globočniku, je bil zadovoljen, da smo se odločili za predstavitev te prodajalne zdaj, ko se začenja gradbena sezona. Ta Merkurjeva prodajalna (kot pove že ime) je namreč založena predvsem z gradbenimi materiali in izdelki, ki jih graditelji potrebujejo v različnih fazah gradnje. "Trenutno smo z blagom zelo dobro založeni In lahko rečem, da ni izdelka, ki ga ne bi mogli preskrbeti našemu kupcu," je pojasnil Janez Globo-čnlk. "Sicer pa naj naštejem nekaj glavnih blagovnih skupin v naši prodajalni: - v prvi skupini so gradbeni materiali od vseh vrst opečnih izdelkov, betonske galanterije, toplotne in hldro izolacije, cement, lepila, mivka, apno Itd. - v drugi skupini so vodoin-štalacije, kamor recimo sodijo materiali za vodovod in centralno ogrevanje, ploščine in sanitarna keramika... - tretjo skupino sestavljajo različni elektromaterlall, kot so na primer kabli, stikala, elektro motorji, svetila In orodja... • v četrti skupini pa so črna in barvna metalurgija s tako imenovanimi železnimi profili, nosilci, cevmi, pločevino... Že nekaj časa je Merkur znan po različnih ugodnostih za kupce in predvsem po tako imenovanih akcijskih prodajah z različnim popusti za posamezne vrste blaga. Ta mesec pa vse do 20. aprila poteka v Merkurju takšna akcijska prodaja z 20-od-stotnim popustom za izdelke za vodovod in centralno kurjavo,); PVC kanalizacijske cevi in 15-odstotni popust za elektro-material proizvajalcev Elektroe-lement Izlake in Elektromaterial Lendava. Posebej naj Vas opozorimo tudi na zelo ugoden nakup vseh vrst armaturnih mrež, modelar-nih blokov in armatur (pip) iz t Ki! Graditelji! Ni izdelka ali materiala, ki Vam ga ne bi preskrbeli Kranjski Merkur je za graditelje do 20. aprila pripravil posebno ponudbo - Pred začetkom glavne gradbene sezone so z izdelki in materiali dobro založeni. vodja prodajalne Janez čnlk uvoza (proizvajalec Hansa). Armaturna mreža R 524 10/6 stane na primer 1.189,80 dinarja, modularni blok BH6 dobite za 12,60 dinarja kos. "Vse cene, po katerih nas sprašujejo kupci pogosto tudi po telefonu, objavljamo oziroma naštevamo kot končne oziroma maloprodajne cene; torej z vsemi davki. Morda je to za kupce pomembno, saj se marsikje dogaja, da kupci dobivajo Informacije o cenah brez prometnega davka, pa so potem kasneje presenečeni nad dvojnostjo cen. Kar pa zadeva oprostitev davka, so kupci v naši prodajalni upravičeni do takšnega nakupa le, če imajo izjavo o oprostitvi davka. Že nekaj časa imajo pri Merkurju prodajo blaga izdelkov tudi na potrošniško posojilo oziroma obročno nje od enega do šest pn cev. Za obročno pla^'V se lahko odločijo tu^r8fl). Stanovanjske zadruge r* kMfl* Merkur vam kuplje"0 ( n' oziroma material do ^icer P" dom ali na gradbišče. &' ri# Je najbolje, da se o m«» Jjj jih Izdelkih, ki vas zanimajo- ^ „ boste potrebovali P" ^binHv oglasite kar sami v G'*°mt &<>' V*' ^fli- Žanovi 3 v Kranju, kjer postregli lfl do strokovno r— - 9 seznanili z vsem, kar ma. Če pa ste glede » „cr 06f ali materiala v dvomu. --^\ do tudi strokovno »* 0tf Prodajalna Gradblnka i ur#. ta vsak dan od 8. do ^ 1J ob sobotah pa od »• 0^o ure. Pokličete pa jih Jj* po telefonu na it*""1 27-594 in 23-948. IEHMMK SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE ŠKOFJA LOKA • V Frankovem naselju v Škofji Loki gradimo stanovanja in Poslovne prostore za prosti trg. • Hitro, kvalitetno in po konkurenčnih cenah gradimo vse vrste objektov visokih in nizkih gradenj. J Z visoko strokovnimi skupinami gradimo in adaptiramo individualne hiše. •Nudimo kvalitetne storitve kleparjev, stavbnih j^jučavničarjev, in vodoinstalater j ev z vašim ali našim materialom, ki ni obdavčen. • Smo izjemno konkurenčni pri opravljanju storitev s težko Vadbeno mehanizacijo. • Dostavljamo in vgrajujemo beton pri individualnih gradnjah Po dogovoru. Garancija betonskih znamk in vgradnje. OBIŠČITE NAS V TRGOVINI, KJER BOSTE LAHKO KUPILI VES GRADBENI MATERIAL DO III. GRADBENE FAZE. NUDIMO VAM TUDI STROKOVNO SVETOVANJE. PREPRIČAJTE SE O UGODNIH CENAH! ZAUPAJTE NAM, NE BO VAM ŽAL! Tel. komerciala 620-371 trgovina 620-658 ^MU ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KrBB KRANJ p. 0. KOROŠKA c. 53c p.p. 108 GRADITELJI POZOR! nasj DO smo prisluhnili željam graditeljev, ki jim nudimo ves material za izvedbo Vs'nsta'acije, po želji vam izdelamo elektroomarico z opremo, nudimo vam tudi p Potrebno strokovno pomoč in nasvete. orlrf6 to: v mesecu aprilu in maju nudimo vsem individualnim graditeljem 10 % Popust pri izvajanju del. bi b!iPr'nas ^e Pnce,° ve'Jati 9esl°- >>v#se za vse na enem mestu«. Trudimo se, da Ul" Popolni! Prepričajte se sami! Pod' stn0 e|£|e '6 bil° ustanovljeno leta 1947 kot Me-n°st ie b [otennicno podjetje Kranj. Osnovna dejav-Sp0tjinistv servisiranie električnih aparatov za go-nike jn vse 'n flriomenaniko- S hitrim razvojem teh-PO(lročia »i Povpraševanjem po storitvah s tr°'nštaiate ?troinštalacij, smo razvili močno elek-kov s Podrn* deiavnost in servisiranje vseh izdel-bavr)e elektronii(eeektroener9etike' elektronike in za" ^EKtidIu9^"1" so naslednie storitve: raiuWniških * vseh instalacii i8^3 in sibke9a toka. procesnim vmi ■ ' ozvočenia in industrijske avtomatike s INSTAUCLie6m (sistemi PPS 311 računalnikom PC); Strok°vn0 u«ivT !^ke9a in §ibke9a l°ka v vseh izvedbah s tnžnih fazdelli? DELAVNICA za izdelavo vseh vrst elek- n,h ^rav h JSlft8"in šibke9a ,oka'VN naPrav>stikal' Raciji; mgin ,2delk°v po vaših načrtih ali naši doku- V0 *SSKfS INDUS™SKE ELEKTRONIKE z izdela-^ razvoj- vezii P° no™ ali P° načrtu z mož- 5°". a5o5!i2? SERVIS' serv'siranje TV in radio sprejem-Sktr°nike *Si£§™' skupinske antene, SATV ter ostale UD| ČAJEVEC Ein?' SerVlS 23 GRUNDIG' ISKRA, RIZ, ^edb°elektrQS?^RŽEyANJE nudi servis, popravila, 11 na klic ali nn JJ mon,ažo vseh vrst električnih inšta-*' P° pogodbi; MERITVE na električnih inštalacijah ali strojih z izdajo atestov po veljavni zakonodaji (zahteve varstva pri delu); SERVIS ELEKTRIČNIH ROTACUSKIH STROJEV nudi popravila, servis, previjanje vseh vrst elektromotorjev, transformatorjev, električnega orodja, varilnih aparatov, elektro-agre-gatov itd., pooblaščeni servis ISKRA, SEVER Subotica; TRGOVINA nudi ves elektroinštalacijski material, svetila, kontaktorje, releje ter ves ostali material in opremo po dnevnih in konkurenčnih cenah. Naši referenčni objekti so v vsej državi, bili smo navzoči tudi v tujini, trenutno pa lahko naše strokovnjake najdete na vseh večjih gradbiščih v Sloveniji. Posebno ponosni smo na izdelavo mikroprocesorsko vodene linije za polnjenje steklenic v Radencih. Opremljamo HE Vrhovo, ki je tik pred zaključkom del, veliko naših monterjev pa je na gradbišču Karavanškega predora, kjer izvajamo dela na zahtevnih objektih, Cestninske postaje, Duty Free trgovin, vzdrževalne baze in ostalih spremljajočih objektih. V upanju, da smo vam vsaj delno predstavili našo dejavnost, vas prosimo, da nas za nadaljnje informacije pokličete v komercialo, kjer boste dobili želene podatke vsak dan od 7. do 15. ure, razen sobot, ali po tel. 064/26-161, direktno pa po tel. 064/22-197. številka našega telefaksa pa je 064/26-194. Vabimo vas, da se oglasite na sedežu podjetja na Koroški cesti v Kranju, prijazno vas bomo sprejeli! PROJEKTIRA # IZDELUJE 9INSTALIRA 0 SERVISIRA # PRODAJA # SVETUJE AuuD moderni interieri NUDIMO: • OTROŠKE IN MLADINSKE SOBE IZ UVOZA • PO IZREDNO UGODNIH CENAH POHIŠTVO ZA OPREMO DNEVNIH SOB SPALNIC, KUHINJ • VRTNE GARNITURE do 10.000 din PRIHRANITE, ČE KUPUJETE PRI o A\i\u moderni interieri • MIRKA VADNOVA 7, KRANJ, 24-546 • TITOV TRG 5, KRANJ 21-485 • SKLADIŠČNA 5, JESENICE, 81-179 ►SALON POHIŠTVA DETELJICA-« GRESTE S ČASOM NAPREJ?? Ml TUDI!!! Združena lesna industrija Tržič, salon pohištva Deteljica vam predstavlja novost v proizvodnji pohištva "BIO POHIŠTVO CLASSIC" IN SEDEŽNE GARNITURE "TRENTA" Pohištvo si lahko ogledate in kupite samo v salonu pohištva Deteljica! Poleg tega vam nudimo pohištvene izdelke iz redne lastne proizvodnje ter izdelke ostalih pohištvenih proizvajalcev. Nudimo: nove tipe kuhinj Gorenje in Brest pohištvo za dnevne sobe, otroške sobe in predsobe Pričakujemo vaš obisk! LESNA INDUSTRIJA IN OBJEKTI, p. o. Kidričeva 56, 64220 Škofja Loka Telefon: 064/632-181: Telefax: 064 631 114 PRIMARNA PREDELAVA LESA LESNO STAVBARSTVO MIZARSTVO NAŠ NASVET ZA DANES Leseni objekti in ostrešja - Klasična in v tehnologiji, ki omogoča razpone do 30 m, garaže, skladišča, gospodinjska poslopja... Okrasni stropniki, rustikalne obloge, okrasne letve, ograjne deske, cvetlična korita impregnirane deske za podlogo pri kritini TEGOLA in drugih bitumenskih kritinah panoramske stene s kasetnim steklom L! HOBI TRGOVINA Na Trati v Škofji Loki odprto od 8.-12, ure ob sobotah od 8. do 12. ure tel. 632-181 Nasvete in nakupe v naši trgovini posreduje ing. Anton Oman in Ivan Hafner. Popust 10 % - do konca meseca aprila za gotovinska plačila pri nakupu okrasnih desk KMEČKE PECI IN KAMINI KLASIČNE IN MODERNE OBLIKE Peči in kamine ročno izdelamo, po vaših željah. Pričarajte si udobje in domačnost stanovanja ob prihranku denarja in energije STANISLAV FUJAN POLJE 3 81217 VODICE TEL: (061)843-049 I ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d. d. LJUBLJANA Območna enota KRANJ | Obveščamo občane in zavarovance z območja Bleda, da pre-klicujemo pooblastilo našemu delavcu Branetu Bertonclju za sklepanje, obnovo in inkasiranje premij v imenu ZAVAROVALNICE TRIGLAV, d. d. LJUBLJANA, Območna enota KRANJ. Preklic pooblastila velja od te objave dalje. Vsa zavarovanja, • ki bi jih Brane Bertoncelj sklenil po tej objavi, so nična. ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d. d. LJUBLJANA" Območna enota KRANJ Vzdrževanje, trgovina, storitve Zasavska c. 16, 64000 Kranj tel. 27-255 (217-255) vam ponuja: • transmisijski izračun po novem "DIN" • najnovejši sistem vod. in centr. inštalacije • sistem talnega gretja, pri katerem vam na podlagi pravilnega transmisijskega izračuna omogočamo ugodno in zdravo počutje ter prihranek energije do 30 %, dajemo garancijo • ob sredah zvečer strokovni nasveti za varčevanje z energijo •Gibu ■Vabi k sodelovanju strokovnjaka, dipl. ekonomista: pet let delovnih izkušenj, ki bo lahko pokazal svoje sposobnosti na področju izvajanja zavarovanj. » Poskusno delo traja 6 mesecev. Delo je strokovno zahtevno in zanimivo. Od vas pričakujemo profesionalnost, samoiniciativnost in prodornost. Nudimo vam možnost za oseben razvoj in strokovno izobraževanje. Ponudbe naj kandidati pošljejo na naslov: ZAVAROVALNICA TRIGLAV d. d. LJUBLJANA, Kadrovska služba, _Oldhamska 2, KRANJ, v 15 dneh po tej objavi. PTT PODJETJE KRANJ p. o. KRANJ, Mirka Vadnova 13 PTT podjetje Kranj obvešča vse uporabnike telefonskih storitev, da bodo začele veljati v nedeljo, 31.3.1991, na območju Kranja nove šestmestne telefonske številke. Vse nove telefonske številke so objavljene v novem telefonskem imeniku republike Slovenije. Nov telefonski imenik bo v prodaji od 27. 3. 1991 dalje na vseh PTT enotah na Gorenjskem. Zaradi velikega števila sprememb in novih telefonskih številk prosimo uporabnike telefonskih storitev, da se poslužujejo novega telefonskega imenika. mm <;oiti:*;<: SPLOŠNO GRAOBINO PODJIUr RADOVLJICA LJUBLJANSKA ČISLA || • Izvajamo vse vrste visokih in nizkih gradenj ter slikopleskarskih del • Nudimo prevoze in storitve gradbene mehanizacije • Prodajamo lastne proizvode, to je gramoze, betone, bet. armaturo in rezan les Se priporočamo! --_-tel.: 78-804 TRGOVSKO ODJETJE TTC BLED Ljubljanska 4 SE VEDNO VAM NUDIMO VELIKO IZBIRO UVOŽENIH PLOŠČIC GIRARDI po izredno ugodni ceni od 150,00 do 300,00 din/m2 - Ponudba je obogatena s ploščicami domačih proizvajalcev PRODAJNI PROGRAM TRGOVINE ČIP OBSEGA: - kompletni vodovodni material s cevmi - material za centralno ogrevanje s cevmi - barve in laki - akustika enoročne pipe - elektroinštalacijski material - svetila -mali gospodinjski aparati - bela tehnika - električno orodje Obiščite nas-presenečeni boste nad bogato ponudbo. SALON POHIŠTVA IZ NAŠEGA PROGRAMA POHIŠTVA VAM PO ZELO UGODNIH CENAH NUDIMO SPALNICE OTROŠKE SOBE DNEVNE SOBE JEDILNICE IN PREDSOBE Kupljeno pohištvo vam brezplačno dostavimo na dom, ter ga hkrati sestavimo! Salon ARK v Idriji-telefon 065/71-855 VAM NUDIMO VSE TO IN ŠE VEČ! Eden od ciljev je tudi konkurenčnost D«rektor inž. gradb. Dario Muznik: "Morda nas ljudje še Halo poznajo. Prej smo izvajali v glavnem manjša dela za komunalo. Zdaj pa smo pravo podjetje..." 2 ,0r9anizacijo. So^cilnosti novega podjetja Pod°radbeno in kamnoseško Prveiel,e GradnJe' k' ima sedež v Kqpp nadstropju bivšega ga !fp Kranj, je nastalo iz bivše-I °zda Gradnje in z izločitvijo k Djvsega KOGP Kranj v začet- novianskega leta- Danes so v siCp podletiu 104 zaposleni in ostal V kamn°seštvu jih je 14, rativi rS delai° v gradbeni ope-Posn i za P°dietie. v katerem nisko-00 uva'ai° novo zaseb" us. da so zaposleni v njem vrst bl'eni za izvaianie vseh je :"lzk|h gradenj, za adaptaci-Pod man)še visoke gradnje. I<0) [pije nudi različne storitve, qrarft? na Drimer prevozi, izkopi DespJenih jam- Prodajajo tudi ne m beton in dru9e gradbe-°brataleriale- Pod.iet)e ima sv°i 'zdel V 9ramoznici v Struževem. okenci6'0 in vgrajujejo tudi in h Police, tlake, stopnice ^u9e izdelke iz različnih vrst lmoria m granita, in, *8dnJem času smo se ob U«rn . an,u '"vesticij začeli ču" 2atl "k ^»»ebnemu tržlš-PrsJi . v Prlh°dku podjetja že Pa ri ]a 30 odstotkov. SIcer hu-jV10 Poslovno sodelujemo s 2vb"H'' kot so Merkur, Kokra, Vidr* Tri9lav konfekcija In v ohxeiVan'e družbenih objektov ^odr. 'majamo tudi dela za ov°d in za Javno podjetje Komunala predvsem kanalizacijo," razlaga direktor Dario Muznik. Zaradi težkih razmer, v katerih se je znašlo tudi gradbeništvo, so v podjetju že zelo zmanjšali število režijskih delavcev in jih na primer v računovodstvu nadomestili z računalniško opremo in obdelavo podatkov. Na ta način pa so si v primerjavi s sorodnim zasebnim sektorjem na tem področju že pridobili precejšnjo konkurenčnost, ki pa bo v prihodnje eden glavnih ciljev podjetja. Ob skrbi za domače strokovne, šolane kadre pa bodo njihovi glavni razvojni cilji v prihodnje usmerjeni predvsem v kamnoseštvo. "Ocenjujemo, da je v kamno-seštvu možnost prodora na trg zelo velika, saj so v Sloveniji le tri podjetja za predelavo kamna oziroma marmorja; to so Hota-vlje, Mineral In Kraški Zidar. Odločili pa smo se tudi za ko-operacijsko pogodbo z zasebnim kamnosekom Borisom Udovcem iz Naklega, ki je bil pripravljen vložiti v strojno opremo. In tako bomo Imeli v Struževem proizvodnjo, ki nam bo omogočala proces od bloka, ki ga bomo dobili iz kamnoloma, do končnega Izdelka..." Lani je skupina delavcev v podjetju ustanovila tudi Stanom vanjsko zadrugo STIK, ki ima s podjetjem sklenjeno poslovno tehnično sodelovanje. Podjetje za zadrugo nudi svetovanje, projektiranje, nadzor, nabavo materialov brez davka, izvedbo objektov in 5-odstotni popust na ponudbe iz programa podjetja Gradnje. Zadružniki, ki so vključeni v zadrugo STIK, tako dobijo na enem mestu vse nasvete in storitve. Skupščini zadruge pa zdaj predlagajo tudi znižanje manipulativnih stroškov s 5 na 3 odstotke. Pa še eno posebnost podjetja kaže omeniti, ki je povezana s sedežem oziroma prostorsko ureditvijo. Podjetje je polovico nadstropja v ulici Mirka Vadno-va 1 oddalo v najem zasebnim in družbenim podjetjem, med katerimi so projektanti, arhitekti, nadzorniki (Projekt Nova Gorica), odvetniki... Tako tudi po tej plati podjetje Gradnje že zdaj predstavlja širši in celovit servis. Delovni čas v podjetju Gradnje je vsak dan od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Pokličete pa jih lahko tudi po telefonu (064) 24-751 (Uprava), (064) 21-962 (enota Kamnoseštvo Struževo) In (064) 27-287 (Trgovina z gradbenim materialom). SERVISNO PODJETJE KRANJ p.o. Podjetje za izvajanje zaključnih obrtnih, servisnih in instalacijskih del v gradbeništvu komerciala: (064) 24-750 računovodstvo: (064) 23-544 ŽR 51500-601-10563 64000 KRANJ, Tavčarjeva 45 p.p. 29 tel.: n.c. (064) 21-282 Nudi investitorjem, ki so se odločili za novogradnje, adaptacije ali popravila kompleksno ponudbo storitev. Kvalitetno in v dogovorenih rokih izvajamo in izdelujemo • ključavničarska dela od tega zlasti nadstrešnice, vrata po posebnih zahtevah, predpražne mreže, pokrove jaškov, sidrne ploščice za fiksiranje ograjnih stojk, skladiščne regale, ograie, kovinske stopnice ipd. • slikopleskarska dela polaganje oblog in finalnih tlakov v materialih po izbiri ter polaganje klasičnega in lamelnega parketa • mizarska dela od tega zlasti stavbno pohištvo, lesene stene, lesene pode, stenske in stropne obloge ter druge izdelke iz masivnega lesa • stavbno kleparska dela z vsemi izdelki ter krovska dela • vsa zidarska dela, polaganje keramičnih oblog, postavljanje gradbenih odrov ' napeljavo vodovodne instalacije m vzdrževanje • električno inštalacijska dela in vzdrževanje ter • montiranje centralno ogrevalnih naprav, razvodnih inštalacij in ogrevalnih elementov ter vzdrževale m predelave GRADIMO, PREUREJAMO IN VZDRŽUJMO Z ROKO V ROKI! Oglasite se in pripravili vam bomo konkurenčno ponudbo! informaciie po tel.: 21-282 ali 24-750 projektivni biro škofja loka IZDELUJEMO PROJEKTE TER VODIMO INŽENIRING ZA GRADNJO: - STANOVANJSKIH, GOSPODARSKIH, POSLOVNIH IN INDUSTRIJSKIH OBJEKTOV - DELAVNIC ZA OBRTNO DEJAVNOST - OBJEKTOV ZA GOSTINSKO IN STORITVENO DEJAVNOST - OBJEKTOV ZA KMEČKI TURIZEM NUDIMO VAM VELIKO IZBIRO TIPSKIH PROJEKTOV STANOVANJSKIH iN GOSPODARSKIH OBJEKTOV STARA CESTA 2, ŠKOFJA LOKA, TEL. 064/620-463 VSAK DAN OD 7. DO 15. URE. HITRO IN POCENI DO NOVEGA PROSTORA [Naredi sam .'1 Okvir elementov-pokonenik Stična letev Okvir elementa-pokončnik • predelne stene v stanovanju so postavljene neodvisno od nosilne konstrukcije in statike hiše, to pa pomeni, da je več možnosti za snovanje načrta stanovanja ter vse bodoče spremembe v tem načrtu; • montažne predelne stene različnih širin se spajajo med seboj na pero in utor; pokončniki in prečniki okvira elementov so namreč utorjeni in v ta utor se vloži pero oziroma nalaga lesen venec, s čimer dosežemo dober spoj elementov; • vgrajevanje je "čisto" torej s suho montažo, brez umazanih zidarskih del: • za vgrajevanje elektro inštalacij v montažnih stenah prav tako lahko izberete ustrezne inštalacijske elemente z vgrajenimi cevmi in dozami; • dobra toplotna izolacija JELOVICA Lesna industrija Škofja Loka 64220, Kidričeva 58, tel. (064)631-241, telex: 37327 yu lijel, telefax: (064)632-261 mmmmm3SLAS 16. STRAN Torek, 26. marca 1991 CESTNO PODJETJE KRANJ p. o. KRANJ, JEZERSKA C 20 • TEL. 26861, TELEX 37720 CP KRN YU Asfalt je najcenejša prometna površina Cestno podjetje Kranj je s svojo dejavnostjo preraslo v moderno podjetje. Usposobljeni smo za vzdrževanje vseh regionalnih, magistralnih in lokalnih cest na Gorenjskem, saj že skoraj 30 let vzdržujemo, posodabljamo in gradimo ceste, parkirne površine, ureiamo prometno signalizacijo in proizvajamo asfaltne zmesi ter kamene agregate. S sodobno gradbeno mehanizacijo, usposobljeno za zimsko in letno vzdrževanje cest, parkirnih prostorov in prometnih objektov, vam zagotavljamo redno in kvalitetno vzdrževanje. V mehanični delavnici lahko koristite storitve za popravilo cestno motornih vozil, gradbene mehanizacije, lahko pa koristite tudi ključavničarske storitve. Pri proizvodnji kamenih agregatov v kamnolomu Kamna Gorica se proizvajajo različne debeline apnenčevih drobljencev in loml|enega kamna, ki se kot glavni agregat uporablja pri proizvodnji asfaltov za nosilne in obrabne plasti. Glede na dobro odpornost in trdnost pa se ti agregati uspešno uporabljajo tudi za izdelavo tamponskih plasti vozišč, parkirnih prostorov ter za izboljšanje vseh vrst cestnih površin. Kot stranski proizvod nastaja tudi odpadni material uporaben za vse vrste nasipov in vzdrževanje makadamskih cest. Proizvodnja asfaltnih zmesi poteka v moderni tovarni. S sodobno tehnologijo smo sposobni proizvesti vse vrste asfaltov, ki jih dnevno kontroliramo v lastnem laboratoriju. Nudimo vam kvalitetne mešanice asfaltov, dnevno večje količine, ki smo jih sposobni vgraditi z modernimi stroji v kateremkoli kraju na Gorenjskem.Naši strokovnjaki v projektivl vam po vaši želji izdelajo projekt za katerokoli cesto, predlagajo vam ureditev okolja ob cesti, parkirišču ali športnem igrišču. V naši pripravi dela vam pripravijo celotno ponudbo v najboljši izvedbi za rekonstrukcijo ceste, novogradnjo, parkirišče v industrijski coni, ob šoli, trgovini ali kateremkoli drugem večnamenskem objektu, individualni hiši itd. Seveda pa pri vseh gradbenih delih sodelujemo z našo gradbeno operativo, ki je sposobna izdelati najbolj zahtevne projekte. Delavci s področja gradenj opravljajo vsa dela nizkih gradenj, predvsem pa dela na rekonstrukcijah, modernizacijah in gradnjah cest ter ostalih prometnih objektih. V gorenjskem prostoru smo doslej gradili in rekonstruirali magistralne, regionalne, lokalne in krajevne ceste, pri katerih pa vedno svetujemo kvalitetno položitev asfalta in ne le protiprašno počr-nitev vozišča, ki v kratkem obdobju zahteva že večje popravilo. Poleg naštetih del smo sodelovali tudi pri gradnji cestnih površin ob največjih naših podjetjih v gorenjskem prostoru in sicer Iskra Kranj, Sava Kranj, Gorenjski tisk Kranj, Merkur Naklo, Lip Bled, parkirišče v Radovljici, Elan Begunje in še mnoga druga. Naše storitve, ki preraščajo dejavnost posebnega družbenega pomena, so na trgu vedno konkurenčne, saj s konkurenčnimi cenami, kvalitetno in moderno tehnologijo lahko zadovoljimo najbolj zahtevnega naročnika. Graditelji hiš, naselij, poslovnih In športnih objektov veste, da |e asfalt še vedno najcenejša prometna površina, ki dolgo traja in ne potrebuje vzdrževanja, če je strokovno izdelan. Naši strokovnjaki vam svetujejo ali po želji tudi zgradijo najprimernejšo podlago za asfalt z zagotovljenim odvodom padavinskih voda, zagotovljenim obstojem tudi v gorenjskih klimatskih pogojih in položijo kvalitetne asfalte, ki ustrezajo gorenjskim razmeram. Ne bomo vam prodali cenenih asfaltov za samo lep izgled in kratko življenjsko dobo. Krajevne skupnosti, skupine graditeljev In drugI zavedajte se, da morajo krajevne ceste in poti za vložen denar in vaše dobro počutje zagotavljati dobre vozne razmere čimveč let. Kako to doseči, vam znamo povedati in narediti na Gorenjskem samo v Cestnem podjetju Kranj. ^ Vse podrobne informacije lahko dobite v Kranju na Jezerski cesti 20, kjer vas bodo naši delavci v pripravi dela radi seznanili z vsemi podrobnostmi, ki vas zanimajo. Dobite nas lahko tudi po telefonu 064/26-860, telexu 37720 ali telefaxu 064/26-180. delovni čas: od 8. - 12. in od 13. - 17. ure sobota: od 8.-12. uro BARVE LAKI LEPILA KOMPLETNE FASADE — (TIM Laško, JUB, Samoborka) IZOLACIJSKI MATERIALI PO NAROČILU (TIM Laško, TERMO Škofja Loka, KRKA) Program: "Sam svoj mojster" (les, orodje,...) Posebno ugodni pogoji za zasebnike in podjetja ob nakupu z naročilnico: - 5 % popust - 15-dnevni odlog plačila (zavarovanje plačila z akceptnim nalogom) - brezplačna dostava kupljenega blaga, če vrednost kupljenega blaga presega 15.000,00, najkasneje v treh delovnih dneh - še dodatni 5 % popust pri nakupih nad 15.000,00 din in naročilu vnaprej - pri nakupih nad 70.000,00 din je možen dogovor o še dodatnih ugodnostih AVTOLAKI (mešalni Colomix sistem) COLORINVEST d.o.o. Ljubljana, Tržaška 116, tel.: 061/267-477 Nudimo vam: 1. Pomoč pri pridobivanju dokumentacije za gradnjo stanovanjskih, javnih in industrijskih objektov 2. Svetovalni, investicijski in finančni inženiring 3. Novogradnja in adaptacija objektov 4. Inženiring za ostale infrastrukturne objekte (komunalni, ekološki, transportni) 5. Nadzor 6. Prodajno nabavni servis gradbenega materiala in opreme PODJETJI Z* SVETOVALNI INŽENIRING, 64220 ŠKOFJA LOKA, Titov trg 3a/IV i^fT064/621-781 FAX: 064/621-977 Interesentom za nakup stanovanj ali poslovnih prostorov v ŠKOFJI LOKI nudimo ugodno možnost uresničitve njihovih namer in v kratkem tudi možnost kreditnih pogojev KAJ SMO? u Smo družbeno podjetje za svetovanje, vodenje, strokovni nadzor v investicijskem proces skratka podjetje za svetovalni inženiring. KDO SMO? j Smo specializirano podjetje, ki ima za sabo uspešno 25-letno strokovno delovanje s številni ^ dobrimi referencami, potrjenimi v dolgoletni praksi. Od drugih podobnih podjetij se razlikuje^ po tem, da imamo lastne poslovne prostore, kapital, smo brez hipotek, dolgov ali kreditov,* izraža ugoden likvidnostni položaj firme. S triindvajsetimi zaposlenimi, z visoko, višjo in srearU strokovno izobrazbo, smo dinamično, fleksibilno in profesionalno orientirano podjetje, ki ga v di Peter ROZMAN, dipl. ing., s svojimi ožjimi sodelavci. NAŠA DEJAVNOST: • svetovalni inženiring, • strokovno vodstvo pri gradnji objektov, • izdelava načrtov gradbenih konstrukcij, visokih in nizkih gradenj, betona, jekla, montaže, • izdelava načrtov komunalnih in zunanjih ureditev, • promet z nepremičninami s sodnoizvedenskimi cenitvami posredovanje prodaje poslovnih prostorov in stanovanj, gospodarjenje s poslovnimi prostori, trgovina na drobno in debelo, zastopanje domačih in tujih podjetij izdelava programov in izvajanje ekoloških sanacij na področju uporabe naftnih derivatov, varovanje okolja z zmanjšanjem porabe goriv, izdelava študij in ekoloških sanacij s področja uporabe vode hi. Naš namen predstavitve je, da vas seznanimo z našo dejavnostjo in storitvami, da vas sp0^. mo k razmišljanju, da svoje namere na področju investicijskih vlaganj zaupate firmi, ki se s kovno - profesionalno ukvarja z dejavnostmi in svetovanjem v investicijskem procesu, ki so najbolj potrebne kot: programiranje, načrtovanje, izvedba, obratovanje. « Z veseljem vam bomo ustregli z dodatnimi informacijami, podrobnejšo predstav vijo ali konkretnimi predlogi in nasveti. Naš slogan je: konkurenčnost, kvaliteta storitev, korektno zastopanje - prizadel nje biti boljši od konkurence. _____---* KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Petnajst lastnikov zemljišč se še vedno pritožuje J,0žba in ponovna razdelitev zemljišč od Primskovega do Tupalič je zasejala veli-*° sovraštva po vaseh. Nezadovoljnih naj bi bilo še več, kot kažejo podatki o števi-'u tistih, ki se še vedno pritožujejo. Krani» 22. marca - Sestanek, ki ga je na pobudo Slovenske kmečke J8* - Ljudske stranke sklical sekretariat za gospodarstvo občine 7,anJi je bil na trenutke podoben mitingu, na katerem bi povablje-""kmoti« s___i___• = -t----j—- -«-*»-- !------------J I« .^etje in nekmetje, ki niso zadovoljni z zložbo in ponovno razdeli! -zeni|j'šč na območju Luž, Tupalič, Visokega, Primskovega in Post 1 naJraie "na '1CU mesta", mimo normalnega skupščinskega Cen *' razres''' komisijo za izvedbo komasacijskega postopka. nas8* S° na/adnje le sprejeli pojasnilo, da tega ne morejo storiti ne|(estan'tu m da to lahko stori le občinska skupščina, pa je sesta-pov '}()^azaL kako veliko prepirov in medsebojnega sovraštva so li0ir°^''| komasacijski postopki. Kmetje so povedali, da pobudniki „0v.asacije in "domači" člani komasacijske komisije ne upajo po- stvo m prehrano, in Zvonko Ivanušič, poslanec kmečke ^ v republiški skupščini. si je l{ Jože Osterc je dejal, da ka 2al?Venska kmetijska politi-lja. a«av,ia predvsem dva .„ ,°hraniti" odstc ci- nekaj več kot otno stopnjo samooskr- Danost ali še izboljšati kmetijske zemlje. n'ti v nK,OS,eg!i' bo treba °hra- °bdel0vai elavi vs« dosedanje Hšati ti P°všine, še iz- 0sleituHii VOSt in bo,J kot UU1 Paziti na prideloval- ne stroške. Ker so možnosti za pridelovanje pri nas slabše kot marsikje drugod v državi in v svetu, je treba domače kmetijstvo z ustreznimi zaščitnimi, ukrepi zavarovati pred uvozom prepoceni izdelkov, je dejal dr. Osterc in poudaril, da bodo presežki mleka pri nas stalni problem. Nekateri pravijo, da tega problema ne bomo občutili, ker se bo povečala tudi poraba mleka in mlečnih izdelkov. Ciril Meglic, predsednik podružnice SKZ-LS Naklo, je dejal, da podružnica šteje okrog 300 članov in da bi razmere v kmetijstvu terjale večjo zavzetost članstva. Janez Eržen, ki vodi podružnico Sorsko polje, je povedal, da so za pomoč poplavljenim območjem zbrali 116 tisoč dinarjev in da so denar sami odnesli v Raduhovo vas. Ivan Blaž, predsednik podružnice Cerklje, se je zavzel za to, da bi kmetom, ki so morali dati zemljišče za letališče Brnik in za farmo Cerklje, čimprej popravili krivice. Igor Muri, predsednik jezerske podružnice, je povedal, da se v njihove nekdanje gozdove ni toliko vlagalo, kot se je sekalo, in da bi morali sprejeti tak lovski zakon, ki bo ščitil lastnike zemljišč pred divjadjo, ki na Jezerskem povzroča precejšnjo škodo. Ciril Zaplotnik, ki vodi kranjski odbor SKZ-LS, je med drugim predlagal, da bi v kranjskem proračunu zaradi težkega položaja gospodarstva zmanjšali delež za delo političnih strank. Vj^LlK SadiarskAZHA^IMANJA ZA SADJARSTVO - Sadovnjak Resje in Prik uštvo Slovenije sta minulo soboto pripravila tradicio-Iranc Lomh obrezovanja sadnega drevja. O tem je predaval tudi ^ iz R •rgar iz mariborskega kmetijskega zavoda, Tine Bene-?anJ zanimJa Pa *e sPreg°voril o integralnem varstvu sadja. Nič • nca Kot 8"Ja-ni bUo med števi|nimi obiskovalci za predavanje S[U °skrbeli »JVZ Sevnice ° pridelovanju jagod. Mnogi so se v Re-in> orodi •' S sadikami jagod in odpornih vrst jablan, sadjarjem m strokovno literaturo. Foto: S. Saje vendar pa bodo po mnenju ministra presežki tudi potlej, ker se bo hkrati povečala tudi pri nas precej skromna povprečna mlečnost na kravo. Kako nastopati na trgu? Posamično ali organizirano? Dr. Osterc je dejal, da celo tam, kjer imajo večje kmetije od naših, ne nastopajo posamično, ampak organizirano, in da je prihodnost slovenskega kmeta v zadružni organiziranosti. Ker zadružniki že težko čakajo na nov zakon, so v republiškem sekretariatu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že razmišljali, da bi zakon razdelili na dva dela, na del, ki bi določal organiziranost, in del, ki bi opredelil vračanje zadružnega premoženja, vendar so proučili, da to ne bi bilo umno in da bi zadruge brez premoženja le težko obstojale. Kot smo slišali, naj bi zakon o zadrugah sprejeli ob koncu aprila ali v začetku maja. Dr. Osterc je pojasnil tudi najbolj sporne točke iz osnutkov zakona o denacionalizaciji in zakona o gozdovih. Dejal je, da sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano politično ne nasprotuje temu, da bi vsem nekdanjim lastnikom vr- Na vprašanje, kakšna je prihodnost družbenih posestev, je dr. Osterc odgovoril, da je odvisno predvsem od tega, kako so ta posestva nastala. Ce so nastala na zemlji, ki jo bodo nekdanji lastniki zahtevali nazaj, ne bodo mogla obstati, sicer pa ni nobenega razloga, da se ne bi obdržala, če bodo le dobro delala. nili vse v naravi, nasprotuje pa iz strokovnih razlogov in iz bojazni, da bi v času menjave lastnikov prišlo do zmanjšanja kmetijske pridelave. "Prepričan sem, da bi na nekaterih zemljiščih minilo precej časa, preden bi zagotovili normalno obdelovanje," je dejal dr. Osterc in se zavzel za to, da z vračanjem kmetijskih zemljišč ne bi krnili obdelovalnih kosov in še povečevali že tako precejšnjo razdrobljenost zemlje. Kar zadeva gozdarski zakon, je minister povedal, da obseg javne gozdarske službe še ni določen in da se bodo o tem, koliko strokovnjakov bo zaposlovala, še dogovarjali. •C. Zaplotnik Komasacije med Tupaličami in Primskovim povzročile tudi veliko nezadovolj stva Za cilj si postavljamo Evropo, od nje pa bežimo Republiški izvršni svet je na četrtkovi seji zavrnil predlog sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za regresiranje pogonskega goriva ("kmečke nafte"), ki se uporablja v kmetijstvu in gozdarstvu. Vlada je še obljubila, da bo o predlogu ponovno razpravljala na sredini leta, če se bo izkazalo, da je odločitev izzvala probleme in zaostrila razmere v kmetijstvu. Čeprav se ni bati, da bi kmetije in kmetijske organizacije samo zaradi tega, ker jim vlada ne bo regresirala nakupa nafte, prišle na boben ali v izgubo, pa je vlada tudi ob tako "obrobni zadevi", kot je regres, pokazala, da si Evropo samo zastavlja za cilj, ne stori pa vsega, da bi se z Evropo lahko tudi primerjali. V Avstriji že vrsto let regresirajo nakup "kmečke nafte", prav tako tudi v Italiji. Avstrija prizna regres (približno 30 odstotkov maloprodajne cene goriva) v obliki povračila davkov, medtem ko morajo v Italiji kmetje nabavljati regresirano pogonsko gorivo na posebnih črpalkah oz. v skladiščih. V obeh državah izračunavajo višino regresa na podlagi površine obdelovalnih zemljišč, števila nekaterih vrst kmetijskih strojev ter normativov porabe goriva. Kaj pa pri nas? Zakon o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev, ki je začel veljati 1. februarja letos, je za kmetijske organizacije in za kmete, ki sodelujejo s kmetijskimi organizacijami, odpravil davčne olajšave pri nakupu dieselskega goriva D-2 in s tem izenačil ceno "kmečke nafte" s cenami, ki veljajo za vse druge porabnike. Slovenski kmetje si ob ukinitvi zvezne olajšave niso posebej belili las, ker so bili prepričani, da jo bo ponovno uvedla suverena Slovenija. Kot je pokazala četrtkova razprava na seji izvršnega sveta, so se očitno zmotili. Vlada ni podprla predloga kmetijsko-gozdarskega ministrstva, češ da za to ni namenskih proračunskih virov, da so tudi sredstva kmetijstva preskromna, da je kmetijstvo oproščeno že plačevanja registrskih taks za traktorje, da se traktorji vozijo po cestah več kot petino delovnih ur... Naj bo tako ali drugače! V vsakem primeru gre za krivico, ki so jo v Italiji in Avstriji priznali, pri nas pa jo očitno nočejo. Če je sporen izračun, koliko delovnih ur se traktorji vozijo po cestah in koliko po poljskih in gozdnih poteh, po njivah, travnikih in gozdovih, pa je težko dokazati tudi nasprotno - da se kmetje (in kmetijske organizacije) s svojimi traktorji in drugimi kmetijskimi stroji vozijo samo po cestah in da so zato primorani plačati celotni prispevek za ceste, ki ob sedanji ceni pogonskega goriva D-2 9,80 dinarja za liter znaša 3.70 dinarja ali domala 38 odstotkov maloprodajne cene. Povedano preprosteje: kmetje morajo pri nakupu nafte plačati polni prispevek za ceste (kot bi se vozili samo po cestah), čeprav stroje (in nafto) uporabljajo predvsem za delo na poljih, travnikih, gozdovih... Nekateri nasprotujejo regresiranju "kmečke nafte" tudi zato. ker naj bi bila poraba na traktor pri nas še enkrat večja kot. denimo, v sosednji Italiji. Čeprav ni zanesljivih podatkov, na podlagi katerih bi lahko sklepali tako ali drugače, pa je razumljivo, da je poraba pri nas večja. Zemljiška posest je namreč v Sloveniji veliko bolj razdrobljena, kot je v Italiji in Avstriji (pa še marsikje drugod v Evropi). In nenazadnje: ko govorimo o tem, zakaj je hrana pri nas draga in dražja kot v številnih evropskih državah, je treba upoštevati tudi take "nepomembne malenkosti", kot je regres za nafto. Slovenski kmetje morajo v cene kmetijskih pridelkov vračunati tudi celotni prispevek za ceste, avstrijski in italijanski ga lahko le približno petino. • C. Zaplotnik MEŠETAR Po koliko je kaj v Metalki? Cene, ki jih navajamo, so brez triodstotnega prometnega davka. vrsta stroja cena (v din) rotacijska kosilnica IMT, 4 diski, meh. dvig 26.000,00 vitel EGV-3, Tajfun 8.590,00 škropilnica AG-200 s 6-metrsko napravo 13.305,00 škropilnica AG-340 z 8-metrsko napravo 16.292,00 prikolica FAK, 3,8 tone 36.890,00 trosilec hlevskega gnoja S1KO TG-25 V (hribovski) 50.735,00 irosilec hlevskega gnoja Tajfun THG 2300 H 39.900.00 puhalnik z noži SI KO z elektromotorjem 17.512,00 puhalnik z noži SIKO. kardanski 13.546.00 trosilnik gnoja Ferti 300 5.424,00 obračalnik SIKO UTO-2050 14.669,00 traktorske vile za seno 6.910,00 obračalni plug TPO 2/12 H 24.426,00 plug B. Dubica, enobrazdni 14« 6.162,00 plug B. Dubica, tribrazdni 12« 16.887,00 Drevesnica in cvetličarna PINO Stražišče Križnarjeva SADIKE IN STROKOVNE STORITVE Si želite več urejenega zelenja in cvetja! Smo specializirano podjetje, ki se ukvarja S: - projektiranjem zunanje ureditve, - dekoriranjem notranjih prostorov, - vzgojo in prodajo grmovnic, drevja in cvetočih enoletnic. Naše cene so konkurenčne. Kvaliteta je zajamčena. Preberite - odločite se - pokličite nas. '3©mJlS5MJ©IEi:GLAS 18. STRAN SPRAŠUJEMO, SVETUJEMO UREJA: VILMA STANOVNIK Torek, 26. marca 1991 Prvo množično srečanje lastnikov vozil znamke Hvundai Hyundai klub v akciji Člani lanskega decembra ustanovljenega kluba Hvundai so se prvič sestali v večjem številu. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki uvoznika teh vozil Slovenijalesa, dva tovarniška tehnična strokovnjaka iz Koreje ter pooblaščeni domači mehaniki in serviserji Hvundaievih vozil. Kranj, 20. marca - Sestanek voznikov pri nas že precej razširjenega južnokorejskega avtomobila je v praksi uresničil vsaj štiri naloge iz klubovega programa dela: informiranje in zaščita kupca, vzdrževanje stikov s proizvajalcem in prodajalcem ter medsebojno spoznavanje članov "družine Hvundai". Vozniki so prvič dobili priložnost dobiti odgovore Hyundaievih tehničnih strokovnjakov na številna vprašanja v zvezi s tehničnim stanjem svojih vozil. V uvodnem predavanju je tehnični direktor programa Hvundai pri Slovenijalesu Ludvik Svoljšek spregovoril o tehničnih lastnostih teh vozil in najpogostejših težavah, s katerimi so se doslej srečali njihovi vozniki. Povedal je tudi, da so že organizirali ustrezno servisno mrežo, ki jo tvori 11 delavnic po Jugoslaviji, od tega 6 v Sloveniji. Nedavno ocenjevanje njihovega dela je pokazalo, da Kranju najbližji servis Kadivec (Šenčur) zelo dobro opravlja svojo nalogo, kar potrjujejo tudi kupci vozil. Kupcem je že na voljo nov center Hvundai na Samovi ulici v Ljubljani, uvoznik pa namerava uvoziti tudi posebno opremo za testiranje vozil pod simulirano obremenitvijo. Ob pomoči obeh korejskih strokovnjakov, ki sta udeležencem srečanja kot zanimivost povedala, da hvundai v korejščini pomeni nov, modem, je Ludvik Svoljšek odgovarjal tudi na številna vprašanja zbranih lastnikov vozil. Obljubil je, da bodo v Slovenijalesu z njihovo vsebino seznanili vse serviserje po Sloveniji. Na nekaj odgovorov bodo morali počakati tudi iz tovarne. Ivan Hočevar, predsednik kluba Hyundai: Zadovoljni smo z današnjo udeležbo, saj je tu'okrog 150 ljudi. Toliko vprašanj smo pričakovali, saj je vozilo na našem trgu novo in ga kupci še ne poznajo. Povedati je treba, da se napake, o katerih smo govorili, pojavljajo tudi pri drugih znamkah vozil. Današnje srečanje je dokazalo, da je bila ustanovitev kluba na mestu, pomembno pa je, da smo našli skupen jezik tudi s Slovenijale-som, ki je članom kluba zdaj pripravljen nuditi vse storitve. Tovrstna srečanja bomo pripravljali tudi v prihodnje, saj je za delo kluba pomemben neposreden stik med člani, strokovni del pa pripomore k uresničitvi našega cilja: vzoren in zado-voljnen voznik. Direktor prodaje Hvundaievih vozil pri Slovenijalesu Iztok lic je ob dosedaj na našem trgu prodanih osem tisoč vozilih (dobrih šest tisoč v Sloveniji) napovedal skorajšnji prihod dveh novih modelov (S)COUPE in (E)LANTRA na naše tržišče. Vozili iz višjega srednjega razreda, ki naj bi stali dobrih deset tisoč dolarjev, bodo začeli prodajati v prvi polovici junija. Poskušali bodo še naprej zagotoviti dinarsko prodajo in 14-dnevni dobavni rok. Jeseni bodo verjetno uvedli možnost leasinga, naslednje leto pa tudi prodajo staro za novo. Skupaj z Avtomerkurjem bodo v Ljubljani odprli nov salon, v katerem bodo predstavili razširjen Hvundaiev program: kombije, terenska vozila in male potniške avtobuse. • T. Jurjevec Lastnikom Hyundaievih vozil sta na tehnična vprašanja odgovarjala dva od štirih tovarniških strokovnjakov, ki so zadolženi za instruiranje in kontrolo serviserjev pri nas in v nekaj sosednjih državah. Na sliki sta še Ivan Hočevar, predsednik kluba Hyundai (na desni) in Djordje Sretenoski, njegov podpredsednik. Zaradi večernega mraka na film žal nismo uspeli zabeležiti atraktivnega pogleda na množico Hyundaiev, ki so v sredo zvečer preplavili ulice okrog kranjskega Doma JLA, kjer so se sestali njihovi vozniki. Koliko je vreden dinar Tečajna lista z dne 23. marca Država Devize Velja za srednji tečaj Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA 100 ATS 100 DEM 100 ITL 100 CHF 1 USD 127,6903 900,0000 1,2068 1043,5147 14,6384 Dinar CeZ mejO - Na avstrijskem Koroškem je na bankah treba za sto šilingov še vedno treba odšteti 180 dinarjev in več. Pri Šparovcu, kjer je menjava še vedno med najugodnejšimi, pa je sto šilingov vrednih 175 dinarjev. V Italiji je dinar vreden od 50 do 60 lir, najbolje pa še vedno menjajo v Tržaški kreditni banki. Crna borza - Kljub preganjanju črnoborzijancev v zadnjem času je še vedno moč dobiti trdno valuto, saj od nečesa človek pač more živeti. Tisti, ki imajo še srečo, da dobivajo vsaj solidno plačo, pa tudi želijo svoj denar čimprej pretopiti v nekaj, za kar so gotovi, da ne bo čez noč vredno precej manj kot ob plačilnem dnevu. Ker so govorice o devalvaciji potihnile, je marko spet moč dobiti ceneje kot zadnjih štirinajst dni, tako daje za sto mark spet treba odšteti od 1200 do 1280 dinarjev. Če pa najdeš "obubožanca", ki ta mesec še ni dobil plače, pa jih je moč kupiti celo za 1100 dinarjev. Tudi šilingi so spet malce cenejši in jih je na črnoborzijanskem trgu več, za 1000 šilingov pa je treba odšteti od 1.650 do 1.750 dinarjev. AvtomarkeT TRGOVINA - UVOZ - IZVOZ LJUBLJANA AVTOMOBILI cena brez davka v DIN Rabljeni avtomobili: DIN Z-128 letnik 1987 70.000,00 FIAT: Yugo 55 letnik 1989 85.000,00 Uno CS 903 V 165.710,00 Yugo 55 1988 82.000,00 Uno TREND 5 V 186.110,00 Yugo 45 1989 77.000,00 Uno60S3V 175.960,00 Yugo45 1988 72 000,00 Uno60S5V 186 250,00 Opel Ornega 1,8 1987 245.000,00 DUNA60 170.990,00 Z-128 1987 70.000,00 Tipo 1,4 DGT 234.750,00 Citroen BX 1,6 1986 167.000,00 Tipe 1.6 DGT 262.571,00 Nissan Sunny 1,6 1988 200.000,00 TEMPRA 1,6 298.830,00 Z-126 1987 45.000,00 TOVOTAl Yetta 1,6 1967 190.000,00 Corolla XLI3 V 271.920,00 Mazda 323 F 1990336.000,00 Carina II.UM. 1.6 Opei Rekord 2,0 1982 119.000.00 16 CARAT 368.130,00 Uno 45 S 1988 156.000,00 SUZUKI i Lada Niva 1989 125 000,00 Swifl 1.0GL3V 195.900,00 Samara 1,3 5 V 1991 190.000,00 Swift 1.3GS3V 225.990,00 Yugo 55 1989 85 000,00 Swift 1.3GTI3V 291.620,00 Peugeot 305 1985 140.000,00 Swift1,6GLXLIM.4WD 316.800,00 Tovota Celica ST 1987 300.000,00 PEUGEOT: Yugo 45 1985 50.000,00 P-205 LOOK 221.390,00 Honda Accord 1,6 1988 250.000,00 P-300 LOOK 258.990,00 Cene so z vkl|učemm davkom. Dobava takoj ali v roku do 14 dni. »Staro za novo«. Prodaia in ogled avtomobilov tudi na Gospodarskem razstavišču na seimu ALPE-ADRIA AOUATRON prodaja Čolnov ameriškega proizvajalca aouatron z vgrajenimi motorji volvo penta S Tziemna ponudba vseh vrst čolnov za morsko in rečno plovbo e plačilo v dinarjih S dobava čolnov do 60 dni S vsi čolni so po želji opremljeni z ustreznimi prikolicami S garancijska doba za čolne do 5 let, za motorje pa 1 leto • servis za čolne in motorje zagotovljen Ogled plovil je možen na sejmu ALPE-ADRIA od 25. 3. pa do 30. 3. 1991 Ljubljani STUDIO PUBLIKUM - UREDNIŠTVO TELETEKSTA TVS - GLAS ^T) NAGRADNA IGRA HOKEJ 91 TIP 102 102 102 1 02 1 02 102 ___ TEKMA 20.3. JUGOSLAVIJA - NORVEŠKA 29. 3. JUGOSLAVIJA - FRANCIJA 31.3. JUGOSLAVIJA - AVSTRIJA 1.4. JUGOSLAVIJA - ITALIJA 3. 4. JUGOSLAVIJA - POLJSKA 5.4. JUGOSLAVIJA - JAPONSKA 7.4. JUGOSLAVIJA - NIZOZEMSKA za neodločen izid, 2 - za zmago nas- Na kuponu pri vsaki tekmi obkrožite izbrani tip (1 - za zmago Jugoslavije, 0 protnika). Kupon nalepite na dopisnico, napišite svo| naslov in pošljite na naslov: Teletekst TV Slovenija, Mota Pijadeja 10, 61000 L|ubl|ana. V igri bodo sodelovali vsi kuponi, ki bodo prispeli do 28. 3. 1991 do 12. ure. Med tistimi, ki bodo pravilno napovedali vse tipe, bodo v uredništvu teleteksta TVS izžrebali glavne nagrade Prvo nagrado - motorno kolo JAWA 350, prispeva AVTOIMPEX Ljubljana, drugo nagrado • sedežno garnituro (trosed m dva fotelja) - pohištveni salon MAROS L|ubl|ana. tretio nagrado električni pisalni stroj - trgovsko pod|et|e KOTAR L|ubl|ana. četrto in peto nagrado kolo Esperla Gama center Brežice - L|ubl|ana Med tiste, ki bodo zaradi napačne napovedi izpadli iz igre, bo žreb po vsaki tekmi razdelil nekai tolažilnih nagrad, ki lih prispevajo Založba Mladinska knjiga (kniižna darila), Modna konfekcija Prebold (ženska krila), Kolinska (maiice) m morda še kdo. Vse inlormaci|e o igri so ob|avl|ene na teletekstu TVS na strani 299 NOVO V KRANJU ZIDK Tavčarjeva 29 poleg pivnice Evropa modne in kvalitetne tkanine otroška oblačila do 16 let Odprto: od 8. do 19. ure, sobota od 8.-13. ure tel.: 21-340 BOGATA IZBIRA KONKURENČNE CENE Glasov test: Ford fiesta 1.1 Ci Umirjena zadržanost Naš četrti avtomobilski test smo opravili s prenovljenim Fordovi"1 modelom fiesta 1.1 Ci. Kot pove že ime, gre za 1100 kubični avto z direktnim vbrizgavanjem goriva, oziroma najšibkejši model Fordovi družini. Preizkušnjo smo opravili v sodelovanju s podjetjem VIKTORIJA, ki se pripravlja na konsignacijsko prodajo avtomobilov. Nova fiesta je na prvi pogled dokaj majhen avto, čeprav iz tehničnih podatkov vidimo, da je samo dobrih dvajset centimetrov krajši od volksvvagno-vega golfa. Da gre v bistvu za zelo prostoren avto, se pokaže pri vstopu v notranjost. Tako spredaj kot zadaj je dovolj prostora tudi za tiste, ki imajo nekoliko večje telesne mere. Prednja sedeža sta v preračunano dobrem razmerju s krmilom, hkrati pa nudita dobro bočno oprijemljivost. In naj o notranjosti zapišemo tudi to, da je narejena po nemško na- tančno, kar pomeni izdatno ta-piciranost in skladne barvne odtenke. Vozniki, verjetno pa predvsem voznice, ki so navajene v avtomobilu nekoliko več nežnosti, bodo vsekakor lahko zadovoljne z delovnim prostorom. Pri fiesti moramo pohvaliti predvsem lahko vrtljivo krmilo, ki je v pomoč, kadar je potrebno voziti v ostrejše ovinke. Nekoliko manj smo bili zadovoljni s prestavno ročico. Menjalnik je sicer dovolj natančen, prestavna ročica pa bi bila lahko nekoliko bolj prilagojena voznikovim rokam. Nekoliko so se konstruktorji ušteli tudi pri komandni ročici za vklop luči in smerokazov, ki je kakšen centimeter prekratka in jo je med vožnjo težko najti. Armaturna plošča streže vozniku z vsemi najnujnejšimi podatki, kaj več pa je od tega najosnovnejšega paketa opreme tudi nesmiselno pričakovati. Od tistih delov, ki bodo dobro služili vozniku, je treba omeniti še učinkovite naprave za pranje stekel, ter dokaj dobro zračenje in ogrevanje notranjosti. Glede motorja, ki poganja fiesto, moramo tiste, ki si želijo hitrejše in ostrejše vožnje, takoj opozoriti, naj se raje odločijo za močnejši model, kajti s 1100 kubičnim motorjem ni mogoče hitro pospeševati, kar je po drugi strani razumljivo, saj je fiesta dokaj težak avto. Sicer pa motor teče mirno ter klj"b skromnim zmogljivostim J3"' kotno, tudi pri polnem pl'nU' Konstruktorjem je uspelo mO" tor prilagoditi tako, da pri v,s' jih vrtljajih ni prehrupen. Ena od napak, ki jih tovarni lah*0 zamerimo, je nekoliko slab" preračunano prestavno razrnc/' je, saj bi avto moral v drugii i" tretji prestavi vsaj nekoliko bolje pospeševati. • Lega vozila je na ravni cest podobno dobra kot pri vse ostalih fordih, nekaj težav Pa utegne nastati v ostrejših ovin* kih, ko začne vozilo "plavati • Slabšo lego lahko pripiše^ tudi neustreznim oziroma tanj' šim gumam, kot jih imajo tn°' čnejši modeli. Na kratko: fiesto bodo naj; bolj vzljubili tisti, ki jim je Pr srcu mirnejša vožnja, br^ ostrega pospeševanja in 'u° brez ostrega zaviranja. Sicer P je avto všečne oblike in g'e<3 na karakteristike dokaj dob^ Vobto vozen, tako da so po tej P.'a" konstruktorji opravili delo. Tehnični podatki: štirivalJJ' prečno ležeči motor, 1118 37 kw (50 KM). Pospešek od? do 100 km/h: 18,1 sek. Najv'SJ" hitrost: 143 km/h (naša trt* tev) Teža praznega vozila: »' kg, dovoljena obremenitev *3 kg. Poraba 4,7/ 6,5/ 6,8 I vinčenega goriva na 100 kn». *. soda za gorivo: 42 I.E • v' Gregorič, foto: Jurij Cigi*1" Pikhnijii VIKTORIJA d. o. o. Kranj, Skalica 1 tel. (064) 34-734, odprto od 9. - 13. in 15. - 18. ob sobotah od 9.-12. ure. FORD FIESTA 1.1 i C kat. FORD FIESTA 1.41 CLX kat. F0RDESC0RT1.6i CLX kat. RENAULT CU01.2I kat. RENAULT CHAMADE 1.7i kat. 92.500 ATS + 113.800 din 108.883 ATS + 131.400 din 119.980 ATS + 144.300 din 94.400 ATS + 114.400 din 123.500 ATS + 145.500 din Cene vključujejo vse stroške, carino in prometne davke- POSOJILNICA - BANK BOROVLJE - Tel. 9943-4227-3235 podružnica BRODI - tel 99434227-6227 ZAGOTOVLJENA ZAUPNOST POSLOVANJ Velikonočni jerbas Lepa navada je bila včasih Za Veliko noč, na podeželju se Je.Še obdržala, ko so ob sobotah popoldne od vsake hiše ne-sl1 "k žegnu". Gospodinja je P°skTbela, da je bil pri hiši Ved'io jerbas posebej v ta namen - večji je bil, bolj imeniten K bil. in tU(jj izvezeno pregrinjalo z velikonočnim jagnetom Js tipkami obšito. V jerbas so Sle v'se velikonočne dobrote po y»ton: kos šunke, ki se je ku-na'a šele v soboto dopoldne, ^tem ko so prinesli v hišo blagoslovljeni ogenj" (prejšnji Qan se je šunka namakala), kos ledene orehove potice, kos be-le8a kruha, kajti ta dan je mo-[al povsod biti na mizi bel *ruh-, za vsakega člana družine le, "loral biti v jerbasu po en jj1™. manjkati pa ni smel tudi Že ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJATA: DANICA DOLENC IN HELENA JELOVČAN HižoTi3113 Jedi,a so Prišla na VsaiV • za ve'ikonočni zajtrk. «ek*Je dobil simbolični koš-ven gnanega na krožnik, zra- £!,pa še seveda ostalega po Y .?° Pa imele (in še imajo) za }'ko noč gospodinje veliko e'a. Ze v petek je moralo biti ■ v°rišče zgledno pospravljeno j""rejeno, pomita okna, sploh V za nJ° ves teden čiščenja. caPttek &e Je P°tem Pekla p0ti" *• bel kruh, jedlo se je pa sa-n« Postne jedi. No, takrat je Jns|a na mizo aleluja, juha iz Jesenih repinih olupkov, o • F v svojih spominih na viso- j„ r' Je pisal zdaj že pokojni ir *• Havle Hafner iz Škofje Lo- ke stih. aU nJ°- Ta ie dodobra oči-2a , c*?vesje, da je bilo spočito sUnk doDr°te, kot so bile *e> potice, kuhana jajca. HenHPa navada Je ostala in «°renL7ub,OV-nedt!,j0.tudiJri ne .ln družinah mize, kjer od v'n'a na m'z' vsaJ katera ^^hkonočnih dobrot. Daje-/\le,v?m tudi nekaj napotkov. ^jne Pa ne bomo kuhale' Kako kuhamo gnjat Gnjat v topli vodi z mehko krtačo dobro očistimo, splak-nemo in damo kuhat v vrelo vodo. Vre naj počasi in pokrito. Če je gnjat težka 2 do 3 kg, jo kuhamo 2 do 3 ure. 5 kg težko gnjat kuhamo 5 ur. Po 3 urah gnjat preizkusimo z dolgo iglo; če jo z lahkoto prebode-mo, potem jo odstavimo, da neha vreti, a ob robu štedilnika jo pustimo stati še uro dolgo. Med kuhanjem gnjati preizkusimo tudi slanost. Močno slano juho odlijemo in gnjat zalijemo z vrelo vodo in to ponovimo po potrebi enkrat ali večkrat. Gnjat ohladimo v juhi, v kateri se je kuhala. V krušnem testu pečena gnjat Gnjat operemo in osušimo. Da bo čimbolj suha, jo zbrišemo še s suho krpo. Nato jo zavijemo v razvaljano vzhajano testo in pečemo 3 do 4 ure (odvisno od velikosti šunke) v peči ali štedilnikovi pečici. Pečena gnjat naj ostane v testu, da se popolnoma ohladi. Je zelo sočna. Velikonočna pletenica Za testo potrebujemo: 500 g moke, 40 g kvasa, skoraj 1/4 1 mlačnega mleka, 100 g sladkorja, zavitek vanilijevega sladkorja, ščep soli, 1 jajce, 100 g masla ali margarine, 150 g rozin, 50 g arancinov. Poleg tega: margarina za pekač, 5 celih praznih jajčnih lupin, maslo za premaz in 5 pirhov. Za testo stresemo moko v skledo. Na sredi naredimo jamico. Vanjo nadrobimo kvas. Dodamo mleko, nekaj sladkorja in z nekaj moke iz kupčka zmešamo kvas. Posujemo ga z moko in vse skupaj postavimo za 15 minut na toplo, da vzhaja. Nato dodamo preostali sladkor, vanilijev sladkor, sol, jajce in staljeno maslo ali margarino. Vse zgnetemo v trdo testo. Rozine operemo z vročo vodo, jih stresemo na cedilo, da se odcedijo, nato jih obrišemo v kuhinjski krpi. Arancine na drobno sesekljamo. Skupaj z rozinami jih vgnetemo v testo. Testo stepamo, da se začne mehuriti in da se loči od roba sklede. Pokrito pustimo še 30 minut vzhajati. Na pomokani deski ali delovni površini oblikujemo iz testa dve približno 5 cm debeli klobasi. Spletemo kito. Pekač namažemo z margarino. Kito položimo na pekač in konca staknemo, da dobimo venec. V odprtine med testo, iz katerega je kita spletena, vtaknemo prazne cele jajčne lupine (jajca prej izpihamo). Pokrijemo s kuhinjsko krpo in pustimo še 15 minut vzhajati. Pomažemo s staljenim maslom. Postavimo v že ogreto pečico na srednjo mrežo. Pečemo 45 minut pri 200 stopinjah C. Ko je pečena, kito vzamemo iz pečice in položimo na okrogel krožnik. Namesto praznih jajčnih lupin vtaknemo v odprtino pir-he. Takšna velikonočna pletenica bo lepo okrasila praznični pogrinjek za zajtrk ali kosilo velikonočne nedelje. Hrenova omaka s smetano Za 4 osebe potrebujemo 1 staro žemljo, pribl. 3 dl goveje juhe, 2 žlici kisle smetane, sol, 1 zvrhano žlico nastrganega hrena, žličko kisa. Žemljo namočimo v govejo juho in jo pustimo počasi kuhati 10-15 minut na šibkem ognju. Dodamo kislo smetano, solimo, kolikor je potrebno, dodamo še nastrgan hren in okisamo. Z ročnim ali električnim mešalnikom dobro raz-mešamo in ponudimo k mesu, posebno se poda h kuhani govedini. Jabolčni hren Za 4 osebe potrebujemo 2 sočni kisli jabolki, 2 žlici nastrganega hrena, pol žličke sladkorja, sol, vinski kis ali limonin sok, 2 žlici olja. Jabolka operemo, nastrgamo na hrenov strgalnik in stresemo v skledico. Primešamo nastrgan hren, sladkor, solimo, dodamo še kis ali limonin sok in še zabelimo z oljem. Dobro premešamo in postrežemo k pečenemu ali kuhanemu mesu; posebno dobro tekne h kuhani šunki. Iz babičinih bukev Pospravljanje po hiši pred prazniki "Naše gospodinje imajo lepo navado, pred glavnimi prazniki, to je pred Božičem, pred Veliko nočjo, pred Binkošti, vse stanovanje, do zadnjega kotička, dobro očistiti, izprazniti in pospraviti. V ta namen odmakni vse pohištvo od zidu in ga po-krij s prtom, preproge zvij in jih odnesi, zastore moraš sneti in jih izprašiti, podobe pokrij z ruto. Odpri okna na stežaj in začni z izpraševanjem zidu. To narediš najbolje, če privežeš na omelo ali metlo suho ruto in pobrišeš stene in strop. Najmanjša pajčevina ne sme ostati skrita tvojemu pozornemu očesu. Peč, vrata in okvire oken umij z gorko vodo in milom ter jih izbriši s suho ruto. Šipe umij z gobo ali ruto in obriši do suhega z jerhovino, s čisto ruto ali z mehkim papirjem. Šipe, ki so oškropljene z apnom, izmij s kisom, mastne madeže pa odstraniš z lugom. Šip ne umivaj, kadar sije sonce, ker postanejo "slepe". Slepe šipe umij s koprivami. Zrcala najlepše očistiš s špiritom in vodo, ki si ji pridala nekoliko zdrobljene čistilne krede. Zrcala zbrišeš nato z jerhovino ali z ruto. Medene ali bakrene kljuke najlepše očistiš s sidolom, tudi čistilna pomada ali čistilni kamen, razdrobljen v špiritu, ti dobro služi. Pomaži kljuko s čistilom in jo dobro odrgni z volneno rutico. Politirano pohištvo, ki si ga zbrisala prahu, najbolje očistiš, če ga drgneš z volneno ruto, ki si jo pomočila v petrolej. Vodne kapljice pustijo na pohištvu iz hrastovega lesa madeže. Te odstraniš, če stopiš sol v finem olju in odrgneš lise z rutico, ki si jo omočila v to tekočino. Natirano ali z oljnato barvo pobarvano pohištvo je najlepše, če ga umiješ z mrzlo vodo in milom. Tla najbolje očediš z lugom ali z milom, s krtačo in čisto vodo. Glej, da dobro izplakneš in zbrišeš s suho cunjo. Če so v tleh madeži od tinte, jih odstraniš z limonovim sokom ali z deteljno soljo, razpuščeno v vroči vodi. Na mastne madeže vlij nekoliko terpentinovega olja. Mast, ki pride na vrh, odrgni z nožem. Iz tapiciranega pohištva iztepi na hodniku ali dvorišču prah ter dobro okrtači. Če si primorana stepati zofo v sobi, položi nanjo dobro ožeto mokro rjuho in tolci po nji. Ves prah ostane v rjuhi. Mastne lise odstrani z bencinom ali terpentinovim cvetom, vse druge madeže pa s tekočino, obstoječo iz dveh delov špirita in enega dela deževnice." Predavanje o presajanju sobnih rastlin Kranj, marca - V petek, 29. marca, ob 17. uri bo v sobi 14 Skupščine občine Kranj ing. agr. Marjan Bajželj iz Kranja predaval o presajanju sobnih rastlin in pripravil tudi nazoren prikaz presajanja rož. Na predavanje, ki ga organizira Hortikulturno društvo Kranj so vabljeni vsi člani društva, pa tudi vsi ostali, ki jih predavanje zanima. Hkrati člane društva obveščamo, da so se že začela srečanja na društvenem vrtu vsak ponedeljek od 16. do 18. ure. • D. D. ska nagradna uganka ^o^'ov filma, po katerem ni UBPraj*?vali v zadnji nagrad-Nc j ' -Je Problematičen Podkoren 53 Škofja ?rjftka Lampret, 64220 »agran Loka> Vincarje 25. Za °gledaU V b0Sta lahko fikoij h katerikoli film ■esenic!V£rani (od ^"J3 d0 ln to v Podjetja Kranj, pniatehice . 02SC>- Čestitamo! fiŠkern n 0010 govorili o ame-*r*na ?uLCmer». ki je stili-!?aJstnikih a Pfavljica o ne" str, S "Prave" in "napa- kate- -, in o prepo-n "a vse možne načine n,k°ma 11 e,zni med predstav-Velik0 nn beh strani. V filmu Sn° Halo Jej.° ln Pišejo, obča-u Jokajo in se sploh ze- Bog lo dobro zabavajo ob glasbi s konca petdesetih let. Vprašanje za vas: kakšen je izvirni naslov filma? Odgovore pošljite do 4. aprila na ČP Glas Kranj, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 - Filmska nagradna uganka. a$tvo dialoga ^KRS"8 Prebrala: našla rešitev. lepša je beseda kot zlato, kajti v bese- \\ v ^esem odvr.Pa Zat0' ker sem to Precejkrat predlagala. Večkrat ^mbnejše r!^ane kavbojke (kar je trenutno moderno) zdele po-"1° 1 . 'Po„ ?Ja, nr;"!nJam se večera. Sedeli smo v krogu in se šli igro vpraša- ^3 kmetij \ šan'kateri i* re Ja kot: "k • Samo eno Pravilo: odgovori po resnici. In vpra r s ra2veseliiaajite moti na rneni in zakaj sem ti zoprna?" so mc a- Ljudje so se zbudili! Bila je tema, ni se videlo iz- nadaik' P^ern^a3^ v !v ^ar igre še ^Jl-Toda samo en večerje na obra bo]la,Je^ali se t s pa so 'Judje svojo osebnost in mišljenje ogradili in no v£°8*OVori 0 nepomembnih rečeh. Na vsako malce no vprašanje so se zadrli: "Ni tvoja stvar, brigaj se za- 0lJ os hlae jugoslovanske ekiP ; Velik uspeh so dosegli mladi hokejisti Bleda, ki so na turnirju zrnliL. li. V finalni tekmi so premagali ekipo ljubljanske Olimpije z rezu tom 11:4. Najboljši strelec turnirja je bil Aljoša Janar z Bleda. n boljši igralec pa Pirnat iz Olimpije.-S zmago na turnirju so bffJ q mlajši pionirji potrdili uspeh v mednarodni karavanški ligi. kler bili drugi. • V. S. 24. prvenstvo novinarjev v smučanju Dve zmagi našemu Gorazdu Šiniku Jahorina, 22. marca - Na 24. srečanju novinarjev smučarjev Ju^°^0i vije, ki je bilo od 16. do 23. marca na Jahorini, je tekmovalo ve tristo jugoslovanskih smučarjev novinarjev, ki so se pomerili v ^ slalomu, slalomu in teku. Tako v veleslalomu kot slalomu je b«« bi! člani najboljši naš fotoreporter Gorazd Šinik, Štefan Žargi. ki J ^ tudi tekmovalec Gorenjskega glasa, pa je bil v veleslalomu ze i ^ ber štirinajsti. Med veterani je v veleslalomu zmagal Rajko ^cXe& iz Kmečkega glasa, med superveterani pa Franc Jeras iz Elesa- v sla'0" članicami je bila v veleslalomu najhitrejša Barbara Jerman, v ^ v mu pa Marjeta Šoštarič, ki je bila najhitrejša med ženskami t smučarskih tekih in kombinaciji. Med veterankami je bila v ve ^ lomu najhitrejša Albina Podbevšek. V smučarskih tekih je bi (fe. člani najhitrejši Brane Jevrič, drugi je bil Ergin Hadžasmanovi tj i Tine Guzej, četrti pa Gorazd Šinik. Med veterani je bil v ^ najboljši Milan Jeftevič, med starejšimi veterani pa France Jera veterankah je bila najboljša Alenka Leskovic. V kombinaciji j ^ člani zmagal Brane Jevrič, pred Gorazdom Šinikom in ^lT0 LQ^e-Lalovičem. Pri veterankah je v kombinaciji zmagala Albina všek, pri veteranih Rajko Ocepek, pri superveteranih pa Franc ki je bil tudi najuspešnejši tekmovalec prvenstva novinarjev čanju. • V. S, MOUNTAIN BIKE? Odaovor vas čaka v OMNIA ŠPORT MARKETU na Cankarjevi 4 v Kranju! Pripravili smo vam pestro izbiro italijanskih gorskih in mestnih koles BENOTTO, GIRALDENGO in ZANELLA VELIKO V MALEM to je OMNIA ŠPORT MARKET od 9. -19. ure, sob. od 9. -13. ure, tel.: 24-78? f> MERKUR YU NORDIC SKI POOL KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN banjsko sodišče ima največje težave na gospodarskem oddelku Sodnike zasipa plaz stečajev ^se več sodnikov odhaja med odvetnike, kjer si obetajo dosti dela in seveda boljši zaslužek. J|r'nji 25. marca - Na tiskovni konferenci, ki so jo na kranjski eno-•iii emeUnega sodišča v Kranju sklicali pred tednom dni, so opozo- skoJ*re-**Vsem na ProDlematiićo gospodarskega oddelka, ki se mu steč • V-*° pove^uie delo, kar za polovico letno. Lani je prispelo 26 aJnih zadev, letos pa v dobrih dveh mesecih že 20 in kar 40 od- trtjt'(0V za<*ev' ki pripadajo kranjski enoti, je že gospodarskih in Če-^ a vseh na Temeljnem sodišču Kranj, ki pokriva vso Gorenjsko, j gospodarskem oddelku je šest sodnikov, dva uradno že odhaja-10^^* ^ ^° OQ,šlo se več, za normalno delo pa bi potrebovali 58 si J^^jskemu sodišču so lani n. ei"atizacijo sodnikov sicer rar *a,i s 36 "a 41, predvsem račun gospodarskega oddel- ka, vendar imajo težave s prostorsko utesnjenostjo. Problem bodo kot vse kaže rešili s preselitvijo Javnega tožilstva v bivšo 2 Poročila postaje milice Tržič Naši J*i, marca i mehke droge Mladinski kriminal narašča tudi v Tržiču; najdba si . nasadov indijske konoplje in pribora za uporabo mamil daje q.'"'.da je uživanje droge navzoče tudi med tržiško mladino. -^upn*" naj se sodelovanje med rajonskimi miličniki in krajevnimi ^d skupno 124 oseb, ki je &° 129 kriminalnih dejanj v bil *' občini v lanskem letu, je C p °trok in 23 mladoletnica i taja m"'ce Je 0 tem se" l0 j,la Center za socialno de- obn jfa?'teJe sta se deviantno tnih dve skupini mladole-red stori,cev in otrok, ki sta iz-hf^*?.. Problematični, nepo-00}J$Ijivi in drzni. T a vprašanje odbornika dr. nj°^azina, ali so v tržiški obči-konf na^u kakšne sledove nar-na h n^e' so P°vedali, da so dij.rVen mestih našli nasad in-JsKe konoplje, v Bistrici pri v0"OVni Soli pa vrečko s "tra-0st ln Priborom. Nadzor je po-mj|^n- nekaj kontrol so tržiški -- AVTO ŠOLA — organiziranje tečajev cestno-prometnih predpisov s tehniko vožnje po pedagoško-andragoških metodah — praktično poučevanje kandidatov — izposojanje knjig — organiziranje zdravniških pregledov — organizacija občinskih testov — možnost nakupa ur na 3-obroke Tečaj CPP je brezplačen. Pričetek tečaja bo 1. aprila Ob vpisu v tečaj prejmete brezplačni bon za društveni izpit. Pri nakupu ur lahko izbirate med kapico ali klobučkom. Praktične vožnje vas bodo poučevali inštruktorji z višjimi kategorijami. Vse informacije "dobite osebno na sedežu firme (med ETP in AMD) ali po tel. 23-619 vsak dan med 7. in 19. uro, ob sobotah pa med 7. in 12. uro. NON STOP UGODEN NAKUP LOKI« NAKUP V VSEH PRODAJALNAH Z ŽIVILI 25,90 Merlot 11 Brda Merlot kakovostni 0,751 Brda Merlot vrhunski 0,751 Brda Rum Istravino 11 Malinovec Presad 11 Suhi vrat kg Jajca Sir Gauda (uvoz) 27,90 37,90 50,20 33,90 136,00 2,40 68,30 LOKA KAVA - okus in aroma vaših želja VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE vam želi trgovsko podjetje LOKA = ŠKOFJA LOKA IVI Mercator Preskrba TRGOVINSKO PODJETJE TRŽlC, d.d. 20 let blagovnice v Tržiču od 25. 3. do 6. 4. 1991 • akcijska prodaja po nižjih cenah • popusti pri gotovinskem nakupu nad 500,00 din in nakupu na kredit za izdelke Gorenja • vsak dan degustacije • pri nakupih nad 500,00 din sodelujete v nagradnem žrebanju • javno žrebanje 8.4.91 pred blagovnico IZKORISTITE PRILOŽNOST UGODNIH NAKUPOV! Delovni čas: od 7.-19. ure, sobota od 7.-12. ure, telefon: 50-180 POSEBNA PONUDBA od 20. do 30. marca 1991 Pomaranče.....................kg 25,00 din Jajca.......................................2,00 din Kumarice 680 g..................34,00 din Kava Turkcaffe 100 g . zav. 13,00 din Vino Smederevka........liter 16,00 din Vino Črnina.................liter 17,00 din Sok jabolčni.................liter 16,00 din Čistilo Vitro As 1 /2 I............15,00 din Čistilna emulzija Dik 650 g .18,00 din Ženski in otroški robčki 6 kosov ... ... 96,00 din Sir Jakob.........................kg 82,00 din Zemlja za lončnice 5 I ..zav. 22,00 din Humovit 5 I.................zav. 23,00 din RTCTC! NAKUPOVALNI CENTER DRULOVKA OD 27. MARCA BO V PRODAJI TELEFONSKI IMENIK 1991/92 NA VSEH CENA ZA BROŠIRAN IZVOD 300,00 din PTT ENOTAH ZZzo«?m ,ZV0D 1^26. marca 1991 MALI OGLASI, OGLASI 23. STRAN @@®IS)M©IEEGLAS jjUl OGLASI @ 27-960 ^Cestajpi6 jfrggATI STROJI ife CEVI 300 mm, dolžlina 300 • Po'žni REDUKTOR, KALUP za Phkor kanu in torziisko OS za °B5/8Hfti« P0C8ni Prodam- * ___4185 elafe molzni STROJ Vist talija, Jko tfJ?3?.98 PASTIRJA, traktor-17 Rad LN,C0" SOrevc- sanjska Prod" bvljica, « 74-361 ' 4516 D^««n RIKOTOV čelni NAKLA-maio «kietorJi- na en P°9°n- ki Je m Jen- §Penda|- Brezje453511' us^g^^AJO, 40 kanalov, novo, z Prori« om in 6 metersko anteno, jj^g_77-176_4557 Mfo MOT°KULTIVATOR Hon-w- s frezo in odstranjvalcem &J7-725 popoldne 4565 STROJ Gorenje PS 80 41, OS* uQodno prodam. « ____ 4579 ^ravljam^tračne OBRACALNI-P'iblijp!! c ,9.8ne.ralne9a popravila 'no 5.500 din. 063/776-361 4597 SfirS prodam nov Emo CEN-^-«•» 36-057 4603 Iw3-----,____ barvni TV MONTREAL ^^TOSHIBA 631-784 SjS&beni dnJLabl'eno strežno OPEKO ^^»4^153_4138 621 06m 2GANO~ APNO .« .torek popoldan, sreda po-LlT;—:___ 4399 0pEKo prodam betonsko strešno sl8men: ?.zaklJučnimi strešniki in ?7-35l ■ ' vrste Trajanka. « ra*en J"!! 431 doPoldne, vsak dan, (j^gggte in nedelje 4549 dv<2no Prodam rabljena OKNA, z čnifi J|8LSt8klitviio in roleto, razli-°PEkn ,/£x\l ter rabljeno strešno »ODolH (SP,ĆAK). Ogled možen v P0ldanskemčasu.« 79-871 4555 betonske VOGALNIKE. _4574 ^6 'nVSvjLEdam PUNTE' BANKI" 1620-308 4584 ? BCe . KO, OBRAČALNIK Co j ° kosilnico, BCS KOSILNI-Qsebni ai:0vorno PRIKOLICO za avto, kupim.« 38-305 _4109 V^ P'anetnTMESALEC za be-**Cj^49zvečer 4520 K^JlGOVODSKI SERVIS oKnjeknJig podjetjem in "^nikom. Gasilski dom v 8lstr'ci pri Tržiču. *$Rali i ii ij*" d° sedai^kletna PROSTORA 0 Wai v^k,etna PROSI 5°obrt V,'deotoka. lahko za mir-<1W a" lokal. Valjavčeva 29, « ^aj^-- 4591 5ri°ližno4nV!8mem DELAVNICO, ^lijce • d0,rn, v okolici Ra-^*--^061/317-796 4592 J*?TORji S5mtr----■_ S650 ?unl0r1° K0L0 JAMAHA j____^Upar,.Ul.F.Brleta11 SIVINA JKRIOCK Ovalni ie za ^■500,00 din 8Skl?evlmonta^ ROBINSON Club TRŽIČ tel.: 52-266 v četrtek, 28. 3. 91, nastopa skupina ČUKI Pričetek ob 21. uri Ugodno prodam 2 leti star REGAL, za dnevno sobo. Deteljica 3, Tržič _4602 stanovanja Prodam dvo in pol sobno STANO-VAJNJE (67.5 kvad. m) na Planini II. Cena 19.000 din na kvad. m. Možnost plačila s kreditom. « 38-477, Mateja Pregrad, Juleta Ga-brovška 19, Kranj 4577 varstvo Prodam APN 6, letnik 1986. ■g 45-132_4515 Poceni prodam MOTOR ELEC-TRONIK 90. « 40-503_4552 Prodam žensko KOLO maraton lu-xus, 10 prestav. « 73-300 4560 Prodam MZ ETZ 250, letnik 1987. « 620-976, Sandi_4583 Prodam gorska KOLESA, na 18 prestav.« 41-128_4598 Prodam SENO.« 75-976 4605 obvestila Cvetoče MAČEHE in vse vrste balkonskih rož, dobite po ugodni ceni, v vrtnariji Gumzi, v Podbrezjah. Odprto tudi ob nedeljah. 4518 Preklicujem spričevalo, ki je bilo izdano v osnovni šoli Heroja Brači-ča Tržič, na ime Bizjak Breda 4573 Raznašanje reklamnik prospektov po terenu, vam po konkurenčni ceni nudi DIMS, d.o.o.« 28-955, 26-348 4586 SUPER BABI I Ste službeno zadržani, bi radi šli na večerjo, v kino ali mogoče v gledališče, pa ne morete nikomur zaupati varstva svojih otrok. Pokličite SUPER BABI. « 33-666_3897 SUPER BABI I Ste službeno zadržani, bi radi šli na večerjo, v kino ali mogoče v gledališče, pa ne morete nikomur zaupati, varstva svojih otrok. Pokličite SUPERBABI! 33-666 3981 vozila ostalo Prodam nekaj hlevskega GNOJA za vrt in motorno ŽAGO Jonsered 525, malo rabljeno. Jeprca pri cerkvi 4554 Ugodno prodam JUGO 45 Koral, letnik 1989. « 43-222_4159 R 4, letnik 1984, registriran do marca 1992, prodam. « 28-938 _4206 Prodam OPEL Kadet 1.3, letnik 1980, D izvedba (bencinar), 4 vrata, registriran do februarja 1992. Lesičnik, Pot na Jošta 49, Kranj _4309 Prodam VW 1200, letnik 1975, dobro ohranjen, k« 40-686 4385 Prodam Z 126, letnik 1985, registri-rana do konec oktobra.k Damjano-vič, Savska c. 2, Kranj, ogled po 15. uri _4521^ Prodam JUGO 45 A, letnik 1987, registriran do fegbruarja 1992. « 66-297 po 15. uri 4522 Prodam 126 P, 57-242 letnik 1978. 4523 koruza 3,60 din/kg dostava na dom pri podjetju AGROPROMET - PLEVEL CERKLJE Ul. 4. okt. 10, tel.: 42-366 0stala ponudba: semenska koruza 83,00 din krmila za nesnice 5,60 din krmila za molznice 5,00 din KONJENIŠKI KLUB KRANJ, pro-daja GNOJ po 60 din za 1 kub. m. Vsak dan od 15. ure dalje v Bobov-ku_4569 HRASTOV PARKET - klasični, velikosti 20 m, ugodno prodam. « 21-307_4578 Prodam hlevski GNOJ. Srednje Bitnenje28,« 12-292_4596 pridelki Prodam koruzo v zrnju ali šrotano. Krivic Resman, Zgoša 22, Begunje _4277 Prodam več vrst neškropljenih zimskih JABOLK« 77-054 4373 Prodam krompir '49-515 krmo. 4528 Prodam KROMPIR za krmo. Okroglo 11 4562 posesti Ugodno in po sprejemljivi ceni prodam GOZDNO PARCELO (še neizsekano), v izmeri 10.355 kvad. m, v Kamni Gorici (gozd Drnovec pri vlečnici oziroma smučišču). Interesenti se lahko javijo na « 066/51 -703 popoldne in zvečer, Jereb, Ankaran 4553 razno prodam Prodam VOZIČEK za dvojčke. «43-130__ Barvni televizor Gorenje BTV 51, klubsko mizo, enojno posteljo z zabojem za perilo, ter več stropnih svetilk, vse popolnoma nofo, pro-dam za 20% ceneje. « 64-054 4588 stan, oprema Prodam rabljene kuhinjske ELEMENTE in MIZO s 4 STOLI. Planina 23, stanovanje 3 b, Kranj 4183 REKAR d. o. o. Kranj, tel.: 33-085 MAZDA 323 MAZDA 626 DOBAVA TAKOJ! JUGO 45, letnik 1984/8 vzdrževan, zmerno vozen, prodam. « 621 -686 _4525 Prodam Z 750, letnik 1985. Vrhov-nik. Apno 11.« 42-474 4527 Prodam Z 128 Skala, letnik 1989 in drobni KROMPIR. « 42-746 4533 Prodam Z 750 L, starejši letnik, ob-novljen in dele. « 721 -530 4534 Prodam JUGO 45 E, letnik 1987. « 73-810 od 8. - 12. in od 14. - 18. ure. Ogled vsak dan, Finžgarjeva 28, Lesce_4535 Prodam Z 101, letnik 1984 in motor JAVO 350, letnik 1986. « 39-396 _4538 Ugodno prodam novo TOVORNO PRIKOLICO, za osebni avto 1500 x 1000 x 300. Jože Novak, Štrukljeva 2, Radovljica, « 75-908 4543 LADO RIVA 1500, letnik 1990, prodam. V račun vzamem tudi Jugo ta. « 22-733 int. 586 popoldan, Rajgelj_4544 Ugodno prodam LADO 1200, letnik 1986. Šestanovič, Šolska 15, Škofja Loka 4546 R 4, letnik oktober 1988, registriran, ugodno prodam.« 21-586 _4548 Prodam GOLF Diesel, letnik 1983, registriran do januarja 1992. Ro-gelj. Spodnje Duplje 108 4550 Prodam karambolirano Z 101 SC, vozno, APN 6, s čelado in CB POSTAJO, 40 kanalov.« 75-957 _ 4558 Prodam terensko vozilo JEEP -VVILLUS, z vgrajenim deisel motorjem (mercedez 190 D). « 70-301_4559 Z 101 komford, letnik 1979, registrirana do februarja 1992, prodam,« 614-163 popoldne 4563 Prodam AVDI 80 GTE, bele barve, dodatno opremljen, prva registracija oktober 1984. Sinko, Snakov-ška c. 24, Križe,« 57-511 4564 Prodam GOLF Diesel, letnik 1986, MOTOR MZ in PUCH SG 250 kub., ter pletilni STROJ - Singer. Hrast, Spodnje Gorje 125, g 77-964 4566 Prodam GOLF diesel, letnik 1989, rdeče barve, prevoženih 25.000 km. Lahko tudi zamenjava za cenejši avto. Prodam tudi novega GOLFA metalik s štirimi vrati « 28-763 od 15. do 22. ure 4568 Prodam GOLF GTD, turbo Diesel, letnik 1987. Klaidist, c. 26 julija 9, Naklo 4572 Prodam dobro ohranjen JUGO AX 45, letnik 1987. Zg. Duplje 20 Prodam JUGO Koral 45, letnik 1989, za 6.500 DEM v dinarski protivrednosti. « 52-233_4576 Prodam obnovljeno ŠKODO, le-tnik 1976, registrirana do novem-bra 1991.« 41-657_4580 Prodam Z 101 JUGO 1.1 GX, rdeče barve, letnik 1988, registrirano do aprila 1992. « 631-039 4581 Prodam JUGO 45, letnik 1989, reg. do 3/92,16.000 km. « 802-614 4585 R 18, letnik 1987, registriran do marca 1992, prodam.« 22-164 _4589 Prodam Z 750, letnk 1985. « 35-543_4590 JUGO, letnik 1982, rdeče barve, registriran do oktobra 1991, dobro ohranjen, garažiran, prodam. Ogled do 15 ure, Smolko, Grosova 25, Kranj - Kokrica 4593 AVDI 50, letnik 1976, prva registra-cija 12. maja 1977, prodam. Doli nar, Retnje 1, Križe,« 58-426 _4594 Prodam Z 750, registriana do 16. junija, letnik 1979, po zelo ugodni ceni. « 74-832 po 15. uri 4595 Prodam R 4 GTL, registriran od 1992. Cena 6.500 DEM.« 74-953 _4601 Z 101 starejši letnik, prodam. « 622 427 od 14. ure dalje 4604 Ugodno prodam VW 1200 J, letnik 1976.« 50-987_4607 Ugodno prodam R 4 GTL, letnik 1984.« 75 868 4608 zaposlitve SLAŠČIČARNA ČEBELICA iz Kra-nja ZAPOSLI dve ženski za strežbo in eno za pomoč v kuhinji. Plačilo po dogovoru. En mesec poskusno delo. « 35-545_4313 ZAPOSLIM DELAVCA, za delo v cementarski delavnici. « 47-505, 26. in 27. marca, med 19. in 21. uro _• 4517 Honorarno zaposlitev išče resna, vitalna mlajša upokojenka s srednješolsko izobrazbo. Delati grem tudi v tujino (Avstrija) ali vzamem delo na dom. Šifra: MAJ 4531 DELO dobi PRODAJALKA s prak-so. TRGOVINA FORTUNOVT, Bin- kelj 1, Škofja Loka_4540 Zaposlim KV ZIDARJA in KV TESARJA. « 41 -208 ali « 39-580 _ 4561 Mlademu dekletu nudim DELO za strežbo v Pizzeriji. « 48-624 od 14. ure dalje 4600 Zaposlim MIZARSKEGA POMOČNIKA in priučenega MIZARJA. Pohištveno mizarstvo,« 41-098 ._4606 Iščem mlajšega upokojenca za zemeljska in vrtna DELA, pri hiši in okoli nje.« 631 -457, Mlaka 4536 živali Prodam 6 tednov staro TELIČKO Simentalko. Starman, Rakovica 11, Besnica_4519 Prodam PUJSKE težke 25 do 100 kg. Globočnik, Letališka 7, Voglje Šenčur 4524 Prodam BIKE za dopitanje. Vester Franc, Spodnji otok 19, Radovljica Prodam polovico mlade KRAVE. « 70-045_4575 Prodam TELIČKO Simentalko, 10 dni staro. Suha 9, Kranj 4582 Prodam KOBILO z žrebetom in KRAVO simentalko. Zupan Drago, Zabreznica 17, Žirovnica 4587 Prodam ZAJCE Ovnače in nemški Lisec, mladiče. « 631 -409 4599 Prodam KRAVO po izbiri. « 622-490_4529 Prodam KOBILO z žrebetom, staro 4 leta, mirno in vajeno kmečkih del. černe. Koroška I. Bled 4530 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in moža FRANCA VALENTINČIČA zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo družini Dimec, pevcem, g. župniku in kolektivu Aerodroma Ljubljana. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi dragega moža, očeta in dedija FRANCA VEBRA mesarja v pokoju se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izražena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala njegovemu zdravniku dr. Bavdku in osebju UKC Ljubljana — nevrološkemu oddelku. Hvala tudi sodelavcem INCE Mengeš in KOKRE — blagovnice Tine. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen obred, govorniku ZB Naklo za lep govor, pevcem in vsem, ki so kakorkoli pomagali pri pogrebu. VSI NJEGOVI Naklo, 12. marca 1991 • V SPOMIN JOŽETU SREBRNJAKU V mislih in v srcu še vedno Ti živiš, čeprav že peto leto v tihem grobu spiš. Vedno, ko prinesem rože Ti v pozdrav, iz dna srca si zaželim, da skupaj uživala bi svet tišine. POGREŠAMO TE TVOJI: žena Albina, hči Albina s Tatjano in Ivanom Kranj, 26. marca 1991 ZAHVALA Pomlad na tvoj vrt bo prišla in sedla bo na rožna tla, čakala, da prideš ti in zajokala, ker te ni. V 77. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, pradedek in tast JANKO JUHANT iz Gmajnice pri Komendi, po domače Črdakov ata Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, za izrečena sožalja, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvalo izrekamo tudi konjeniškemu klubu Komenda, vsem gasilcem, pevcem za ganljivo zapete pesmi, kamniškim godbenikom, ZB in praporščakom za zadnji pozdrav. Posebej toplo se zahvaljujemo govornikoma Tonetu Pernetu in mag. Milanu Lovrenčiču, za izbrane besede, s katerimi sta osvetlila delo, življenje in človeške vrline našega očeta. Posebna zahvala gospodu dekanu Pavlicu za tople besede slovesa in lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste cenili njegovo prizadevnost, skromnost in delo in ga kot takega ohranjate v lepem spominu. Spoznanje, da ste našemu očetu izkazali toliko pozornosti, nam je v žalosti tolažba. ŽALUJOČI: žena Frančiška, sin Janez, hčerke Tilka, Fani in Meri z družinami. Gmajnica, Križ, marec 1991 Slovenija in svet NOVICE IN DOGODKI Čigava bo Slovenija Vodilni avstrijski strokovnjak za mednarodno pravo Felix Ermacora je na predavanju v Celovcu dejal, da bi bili Južna Tirolska in Slovenija lahko del avstrijske zvezne države, Hrvaška pa ne, ker je bila nekdaj članica ogrskega kraljestva. Sploh se zadnje čase v Avstriji veliko govori in piše o Sloveniji in Jugoslaviji. Posledice so kdaj za Avstrijo tudi neugodne. Italija, oziroma njen zunanji minister De Michelis je grajal našo severno sosedo, ker preveč podpira Slovenijo (in tudi Hrvaško) pri osamosvojitvenih težnjah, kar ni na liniji stališča Evropske gospodarske skupnosti. Avstrija želi postati članica te skupnosti, takšno stališče do Slovenije pa jih lahko škoduje pri vključevanju v EGS. Felix Ermacora, priznani in zaslužen strokovnjak, je naletel na kritike v Avstriji. Praktično so taka razmišljanja piškava, je dejal namestnik zveznega kanclerja Riegler. Jugoslavija naj svoje probleme rešuje v svoji hiši, nikakor pa ne drugače, kot na osnovi pogajanj med šestimi republikami, je dodal sekretar Evropske demokratične unije Andreas Khol. Avstrijski državni sekretar za evropske integracije Peter Jankovvitsch pa je rekel, da je treba jugoslovanskim narodom pokazati poti, ki vodijo drug k drugemu, ne pa enega od drugega. Razmišljanje Ermacore ni koristno, saj imata Avstrija in Slovenija za seboj 70 let oddvojene zgodovine in ni enostavnih točk ponovnega povezovanja. Sef koroške ljudske stranke Christof Zernatto meni, da je to nepremišljena in skrajno neprimerna izjava, sekretar Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Marjan Sturm pa je dodal, da ni odločujoče, kaj reče Ermacora, ampak se še vedno odloča v Ljubljani. Ostro je reagiral član predsedstva Republike Slovenije dr. Matjaž Kmecl z besedami, da je Slovenija življenjsko zainteresirana za sodelovanje, za Avstrijo pa je lahko zgodovina le dodatna spodbuda za tako sodelovanje. Nemogoče je hkrati govoriti tudi o Južni Tirolski, saj so etnične in zgodovinske relacije povsem drugačne. V Avstriji se tudi veliko piše o možnosti, da bi postal šiling slovenska valuta oziroma bi oblikovali denarno unijo po vzoru Beneluxa. Da postaja to vroča in aktualna tema, je prispeval tudi predsednik slovenske skupščine dr. France Bučar, da moramo nadaljevati skupno življenje, ki je bilo prekinjeno pred sedmimi desetletji. Slovenec v britanskem parlamentu Dr. Matjaž Šinkovec, predsednik komisije za mednarodne odnose slovenske skupščine, je obiskal "mater vseh parlamentov, britanski parlament". Po obisku je bil zelo zadovoljen. Pričakoval je več opozoril glede enotnosti Jugoslavije, pa tega ni bilo. Gostitelji so le izrekali željo po mirnem in demokratičnem pogovoru jugoslovanskih republik. Angleži so spraševali po možnostih preživetja samostojne Slovenije, pozitivno pa se jim zdi, da ne želimo prekiniti dosedanjih vezi, ampak smo kot samostojna država lahko pobudnik za sklenitev konfederalne pogodbe ali gospodarske skupnosti po vzoru Beneluxa. Britanski parlament želi podpreti demokratično gibanje v Jugoslaviji. Slovence imajo za narod, ki se na zakonit, demokratičen in parlamentaren način bori za suverenost in neodvisnost, je dejal v oceni obiska dr. Matjaž Šinkovec. • J. Košnjek Oman, Peterle in Rupel na Dunaju Slovenska delegacija na najvišji ravni je včeraj odšla na dvodnevni obisk na Dunaj. V delegaciji so član predsedstva Republike Slovenije Ivan Oman, predsednik vlade Lojze Peterle in minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel. Vsi trije bodo sodelovali na okrogli mizi Politične akademije avstrijske Ljudske stranke na temo Etnične manjšine, nacionalnosti in regije v novi evropski arhitekturi. Posamezne skupine bodo vodili znani politiki kot Boris Jelcin, Carlo Bernini, Erhard Busek, dr. Alois Mock in predsednik predsedstva Bosne in Hercegovine dr. Alija Izetbegović. Slovenska trojica ima za dvodnevno bivanje na Dunaju bogat program. Srečali se bodo z avstrijskim zunanjim ministrom dr. Aloisom Moc-kom, z dunajskim županom in deželnim glavarjem dr. Helmutom Zilkom ter drugimi predstavniki avstrijske politike in oblasti. SE DOBIMO OB 20. URI v dvorani DPD Svoboda na Hrušici na prireditvi PRVOAPRILSKE ŠALE IN LAŽI Zabaval vas bo ansambel OBVEZNA SMER. Šale in laži lahko pošljete tudi po pošti na naslov: DPD Svoboda Hrušica 64270 Jesenice Ne pozabite pripisati svojega naslova. Komisija bo najboljše tri šale oz. laži nagradila. Rezervacije sprejemamo po tel. 81 -565! Želite postati naročnik Gorenjskega glasa? Izpolnite naročilnico, s katero imate prost vstop na prireditev. Enega izmed novih naročnikov čaka lepa nagrada. Izžrebali ga bomo na prireditvi« NAROČILNICA ČP Glas 64000 KRANJ Podpi; poŠta Začnite mi ga pošiljati dne- kraj ulica It _naročam časopis GORENJSKI GLAS. Obvezujem se. da bom redno plačeval naročnino (obračun za trimesečje) podpis naročnika Materi Videl sem Tvoje razpokane dlani, ki delo vrezalo vanje je žulje do gorke krvi. Slišal utripati srce sem, ki je trpelo. Druge, ne sebe, le druge je v mislih imelo, zanje izmučilo mlade je svoje moči. Dekla Gospodova, sužnja ljubezni, delavka. Kdo se s poljubom bo sklonil do svetih Ti rok? Tvoje življenje - delavnik, poln truda, opravka. Tvoje plačilo - pozaba, grob skromen, ubog. N. N. (ob materinskem dnevu) Ustanovljena Nova socialdemokracija Zametek bodoče slovenske levice Nova socialdemokracija deluje kot frakcija Stranke demokratične prenove, njen cilj pa je prvenstveno dati prenovi-teljski stranki več prave socialdemokratske vsebine ter združiti slovensko levico, ki je strankarsko že preveč razbita. Ljubljana, 25. marca - Irena Mraz, Milan Balažic, Alenka Kovš-ca, Miloš Cirič in Milenko Vakanjec so na današnji novinarski konferenci sporočili, da je bila Nova socialdemokracija kot frakcija Stranke demokratične prenove uradno ustanovljena na prvi spomladanski dan. Da lahko delujemo znotraj Stranke demokratične prenove, ki je močna stranka z različnimi interesi, je znak demokratičnosti krovne stranke, ki pa po naši sodbi preveč ležerno zastopa interese dela, so dejali na novinarski konferenci. Cilj Nove socialdemokracije je socialdemokratizacija Stranke demokratične prenove, kar bodo zagovarjali tudi na bližnji konferenci stranke v Mariboru, če pa v tem ne bo uspela, utegne iti svojo pot, vendar predvsem v smislu povezovanja slovenske levice, ki je preveč razdrobljena, socialdemokratske vsebine pa je pri vsej gneči bore malo. V slovenski strankarski zgodovini smo šli vedno v levo in desno skrajnost, sredinskih organizacij pa ni bilo in to vrzel sedaj lahko napolni nova so- W ^"GRADITELJI! POZORNO PREBERITE TA OGLAS! Za vse Vas smo v prodajalnah kranjskega MERKURJA pripravili posebno ponudbo. Vodovodne inštalacije, material za centralno ogrevanje, elektromaterial in stavbno pohištvo lahko kupite po bistveno nižjih cenah. Štirje D Nova socialdemokracija je že oblikovala Odbor za vrnitev delavskega deleža družbene lastnine delavcem, ki naj prepreči ropanje tistega, kar so ljudje s svojimi rokami in možgani ustvarili. Tuji in domači kapitalisti utegnejo pograbiti vso lastnino, kar je bo od sedanjih manipulacij in kraj sploh še ostalo, je dejal Milan Balažic. Odbor bo nadstrankarski in odprt za individualne in kolektivne člane, politike, poslance, stranke, razlaščene lastnike, sindikate. Skušal bo vzpostaviti dialog z vlado. Agencijo za privatizacijo in drugimi institucijami. Štirje D so simbol tega odbora. cialdemokratska levica. Njeni zametki so znani. Razen Nove socialdemokracije so sedaj že dokaj uglašene Socialdemokratska unija, Delavska stranka in Slovenski krščanski socialisti, ki bodo kmalu tudi ustanovljeni. Njihove osnovne programske usmeritve so delavske delnice, soodločanje in soupravljanje delavcev, socialno partnerstvo, socialno pravična država in lokalna samouprava. Načela Nove socialdemokracije sicer ne gre enačiti s pogledi Vinka Hafnerja na prenovo nekdanje Zveze komunistov Slovenije, ki je bila delavska samo po uporabi delavske terminologije, vendar bo skušala zaustaviti "prosti pad" slovenskega gospodarstva po sistemu ponikalnice, če pa kaj denarja ostane, pa gre za orožje, vaje in turistična potovanja po svetu. "Socialna vojna" na Slovenskem se mora preprečiti. Na vprašanje, kaj sodi danes k slovenski levici, so predstavniki Nove socialdemokracije odgovorili, da razen njih in SDP še Delavska stranka, Krščanski socialisti. Socialistična stranka, delno Liberalni demokrati, pa del Demosa, predvsem socialdemokrati in zeleni. Med vsemi je možno programsko sodelovanje, ki pa se lahko razširi v volilno koalicijo, s skupnimi programskimi in projektnimi cilji ter možnostmi za volilno zmago. • J. Košnjek DOMUS predstavlja Spoznajmo naš kruh in pecivo Ljubljana, marca - Od 25. do 30. marca bo v razstavnih prostorih Do-musa na Kardeljevi 2 svetovalno-prodajna akcija Spoznajmo naš kruh in pecivo, pri kateri bodo sodelovali vse vidnejše slovenske pekarne in slaščičarne ter aktivi kmečkih žena iz vseh slovenskih regij. Vsak dan bodo tudi pokušine pekarskih in slaščičarskih izdelkov, med drugimi se bo vsak dan predstavil PEKS iz Škofje Loke, s svojimi izdelki pa bodo tu gostovali tudi posamezniki, kot Andrej Goljat in Petra Plestenjak iz Škofje Loke ter Andreja Krvina z Brezij. Razstava bo odprta vsak dan med 9. in 12. ter med 16. in 19. uro, v soboto pa od 9. do 12. ure. • D. D. Klic skupščini republike Slovenije V četrtek, 21. 3. 1991, smo imeli člani SDZ iz tržiške podružnice posvetovanje o pripravah na bližajoči se predčasni kongres in o trenutnih političnih razmerah v Sloveniji. Najvažnejši končni sklep zasedanja je bila zahteva, da na prvem zasedanju slovenske skupščine naša stranka predloži takojšnjo odcepitev in oklic samostojne države Republike Slovenije! Resolucija se glasi: Člani SDZ tržiške podružnice, soglasno zahtevamo, da republiška skupščina na svojem prvem zasedanju 27. marca razpravlja in glasuje o naši zahtevi po takojšnji odcepitvi in oklicu samostojne države Republike Slovenije! Obenem zahtevamo vpeljavo slovenske monete s prvim - 1. aprilom 1991! Član sveta SDZ Predsednik DO SDZ Jože Kalan Tone Kramarič i ili ! I ! 1 1 ^1——I——I-—I——l——i-—T 20% ZNIŽANJE CEN POSAMEZNIH PROIZVODOV ZA VODOVODNE INŠTALACIJE IN CENTRALNO OGREVANJE. - peči Ferrotherm (FERROMOTO), - ekspanzijske posode, - obtočne črpalke (WILO in GRUNDFOS), - radiatorski ventili (ARMAL), - kroglični ventili in pipe (KOVINA), - sanitarne in vodovodne armature (UNITAS in ARMAL), -radiatorji (JUGOTERM), - PVC odtočne cevi (KEMOPLAST) in se vrsto drugih proizvodov. ZNIŽANJE VELJA DO 20. aprila PRI NAKUPIH NAD 500,00 di* i i i i: DO 1 5 % ZNIŽANJE CEN VSEH PROIZVODOV ELEKTROMATERIALA - Elektroelement IZLAKE - Elektromaterial LENDAVA ZNIŽANJE VELJA DO 20. aprila PRI NAKUPIH NAD 300,00 d»n' i r I 1 I '-"T 1 5 % ZNIŽANJE CEN STAVBNEGA POHIŠTVA do 30. aprila i i r ZNIŽANJA CEN VELJAJO ZA TAKOJŠNJA PLAČILA m ČLANE STANOVANJSKIH ZADRUG. -i_,_I_i-L. i i i i i r KOLIČINE SO OMEJENE.