Tečaj XV List liO» narodske Izhajajo vsako pređo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl. ; za pol leta 2 fl. po pošti, sicerlfl.30kr Ljubljani v saboto 11. aprila 1857. Premišljevanje prostega vinorejca V marsikterem kraji so gorice (vinogradi) dobre, lepe, ters je lep in se lepše je grozdje, pa so tudi od pridnih in Al modrih gospodarjev tako obdelane, kakor se spodobi, žalostno je viditi se več goríc zapušenih in zanemarjenih ; niga tersja, ne kolja, se manj pa grozdja; namesto lepega mlađega, močnega in rodovitnega žlahnega tersja se redé po goricah stare kobile (staro tersje), ktere so že svojo rodovitno moč davnej zgubile; ker paše popoinoma niso vsah- zmiraj na svojem starem torisu in njih zani- slišal, da so se kmetje med seboj pogovarjali, kje so njih najboljše gorice, in kjer najbolje rodé. Eden pravi: Tam, kjer sem jaz zasadil, je nova zemlja in nov ters, tam je meni ljobše kakor vse druge gorice. Drugi pravi: Tam, kjer sem prav debelo zemlje notri navozil, tam imam naj lepši ters, in je tudi naj polniši. • V prepričan Jaz sam sem vidil in sem da posebno tam, kjer je nov, močen ters, ali pa ? tam druge kjer je nove zemlje dosti navožene, tratnice ali kake zemlje, in kjer je tudi po redu ? obděláno, tam je tudi • f nile, se stojé kerni gospodarji še se zmiraj na nje zanašajo ces j da pri dejo dobre vinske letine. Al tako zanasanje je cisto prazno. Kako moreš pričakovati žetve, ako nisi ničsejal? kako hoćeš iz lotrije kaj dobiti, ako nisi nič stavil? Tako je tudi ako tedaj tudi ne moreš dobre bratve pričakovati; ako čakaš tudi tavžent let, ne bos pri-čakal naj boljsa bratva. Svetujem tedaj, naj zemlje prav na debelo in večkrat v vinograde navozijo, kajti gnoja je žrnetno toliko vkup spraviti, da bi se vedno polja in pa vinogradi gno-jili; zato vozimo kar imamo gnoja na njivo, zemljo pa v tù. Ako nimaš pripravnih goric in pripravnega tersja se ti skuti pridno obdelovanje ? ničesa. vzel » Gorice tudi imajo nekteri namesto travnika, tudi namesto njive, in pravijo: meni lepa trava raste; drugi sadijo Wïb>'co, grah, buče, po vinogradih, drugi imajo vse polno sadnega drevja; nekteri v jeseni živino, krave, teleta in ^ svinje spušajo na pašo va-nje. Uboge gorice, kaj vse mo- strani se ne splača, da bi zemljo tako daleč v vinograde rate biti! Al ni to nespametno? Kaj si taki Ijudje nek mi- spravljal? Drugi morebiti poreče: Zemlje je tak zadosti v j slijo, ali kaj si drugi morajo misliti od njih! Ali more kdo vinogradu, zakaj bi je še več noter vozili. vinograde, da ne bo tersje zemlje stradalo; ters mora biti v zemlji, ne pa gori nad zemljo, ker iz nje dobiva svojo rast. Jaz mislim, da bo vsak to poterdil. Odkod pa naj bi se zemlja jemala? in kako naj bi se to ravnalo, posebno da bi z najmanjšimi stroški in naj- manjšim trudom se opravljalo in da ti k najvekšemu priđu služilo? Nekteri utegnejo reči na to: Odkod bom pa zemlje , da bom celi vinograd večkrat na debelo posipal? Saj so okoli in okoli same gorice, in iz grabnov ali od druge ! dvema gospodarjema služiti? Gorice morajo, i tadi joj njim pa zato r Ako hoćete ljubi prijatli, dosti in dobrega vina pride ^lovati, morate začeti drugac ravnati, slovo dati starému bi se napravile; navadno so na sepi i kopitu Al po mojem bi se dalo to tako storiti: Tam, kjer ni druge zemlje blizo, so saj tako imenovane grabiće, ktere so kakih 8. 12 ali 25 sežnjev dolge; kjer pa takih ni, naj na gornjem to je i ki je ze posvedrano. Tersje imate v svojem nogradu, koncu , po sežnji ali še višji sepi. Ti sepi naj se vzemó in gori v pervo grabico zvozijo, prav na debelo, na gornjem koncu po šolnu (čevlju), na spodnjem pa manj. To bi se moglo vsako 4., 6., 8. ali 10. leto ponoviti. Ters bo potem ' ktero so Vaši preddedje pred sto letmi vsadili, in ktero je sže davno doslužilo. Vi pa se še vedno na-nj zanašate in igrozdja od njega pričakujete! Kaj ne vidite, da bo zdaj iu izdaj vsahnelo. 0 nespamet! kaj mislite, da bo en ters na skor zadosti in tudi rahle zemlje imel, in ob tem takem ^vecno rastel in rodil? ali nesmete starega izkopati in novega rastel kakor jelšje kraj potoka ^veaditi? Pa mislite tudi, da bo novi in boljši ters sam od , je vse drugači ! — Kadar novo tersje f tudi rodil da bi bilo kaj. ne řeebe zrastel? Ne, ^zasadimo in dobro, ga tudi ob pravem času in prav obde in se onih napak, ktere tersju škodijo, skerbno va ? ïlojmo x.rujmo. Naj omenim tù še posebno eno : Kadar je dosti kopa« éčev vkup v eni gorici, so včasih tako na gosto in na tesno éda se eden memo druzega komaj giblje; eden bolj hiti ko ftdnui. Na tersje i . W , za kterega voljo se koplje, se nie ne po nrajta; tersje se slabo odkopava, malo gde koren iztrebi Vvidi se ga doj poteptanega, Pomislimo, koliko mertvice leží v vinogradu, ktera nič hasniti ne more, ker nihče je nikdar ne giblje. Voda mora teci, ako hoče mlinsko kolo gnat i. Tako je tudi z zemljo, ktera pa teči ne more; zato jo moramo mi prekopavati in si jo obraćati v svoj prid. Vsak gospodar sam lahko presodi, da bi se tako celi vinograd sčasoma převozil, překopal in přemetal, in zemlja bi bila globoko rahla in rodovitna, ters pa zmiraj gost mlad mocen in ro potertega, da 9 V t se se malo derzi doviten. ilin kmali vsahne (potem pa je boga kertica kriva ali pa přpiémot) ! Ali mislite, da je takih gospodarjev malo, kterim ni išinar za delo v vinogradu, ampak le za bratvo ? Ne ! Marsikteri ppravijo: kaj bom se trudil in délai toliko z vinogradi; ako bbo ugodna letina, bo tako vina dosti, naj jaz delam kaj ali Tako naj bi se delalo na priliko : Ako bi bila grabića 15 sežnjev (klafter) dolga, bi se moglo vsako 6. leto en seženj dolgo na gornji kraj zvoziti, v 90 letih bi bilo vse převoženo in prekopano. Kjer bi se zemlje proč vzelo j bi Efe®ic. Taki pričakujejo od Gospod Boga, da bi jim njih ne-mnarnost z obilnimi sodci povračal! - - < 1 U Naj povém sedaj še eno, ki naj jo tudi zvedeni vinorejci p^reeodijo in prevdarijo (in ob svojem času v „Novicah" na-zonanijo: ali bo koristno ali napčno). Namreč: dostikrat sem se moglo globoko gori skopati, enmalo pognojiti, in mlad nov ters zasaditi, kteri bo čversto rastel in v kratkem rodil. v 7 Ce je zaporedoma 4, 5 ali tudi 6 grabic, naj se pri vsaki tako ravná ; v najspodnejšo pa naj se iz njive ali od drugod zemlja spravlja. A. Mišak. Ill Kako se murve cepijo Da murva škode c ÍKmWÚ UV 3 to i/t delà, jo gre poldrug sezenj 11 i i t «4 V ktero ji po navadi od tal izpeljati • v ♦ interimantque, quos diutius intueantur" in da posebno hudo oko A škoduj0otrpç§^t,(P^ i »t^Histor. natur « Lib. VII., cap. m. C*g lie oko tm w&m r to bolezen napravi Tudi s popkom'ali z o ces o ni se dajo «WHti Ta tretja kožo 9 manj navadna viža namestuje le cepljeuje za lat. vires, virtus itd. , in sicer hudo, jezno, mocno oko, zato se bolezen velí vir ok i, ta je, vir o oki, od viri, vira, vir o, stark, kráftig, sansk. » vira „Kraft" > je deblo tako spaceno in tako garjevega lubada Pisati toraj moramo virook, virooki, ali pa virok, da ga ni mogoce za kozo vcepiti. V ta namen se odločijo nikdar pa ne v rok. Na Stirskem se še lepo čuje virok, dvé mladike 9 ali tri naj lepše in cverstejše iz verha drevesa pognavši al Kranjci so „Vokalvertilgeri íí Iadiška boginja Kali se veli Virubakša „fortes, terribiles oculos [habens íí To cepljenje se vselej po sreči iziđe, in življenje dre- rooka; primeri serbsko: Kalooka djeva, to je, čeruooka. vesom ohrani, ktere bi a V na vsako drugo vižo konec vzele. Vendar bi ne bilo prav, ako bi to cepljenje sploh obve-ljalo, marveč ga imajo kořetďffffi ^fS^akrat ^poskueiti. kadar ni mogoce murv za kozo cepiti, ali kadar je nevar-nost, ako se cepljenje za kožo ponovi, ob drevesce priti. Občinske gori omenjene vodila veljajo tudi od tega zadnjega načina; namreč, odrezati se morajo vse nepotrebne mladike,' da cepljenim v čversto rast tolikanj potrebnega soka ne odtegujejo; potem gré tudi drevesca s ternjem ali 8 kako drugo rečjo ograditi, da jih živina nadlegovati in poškodovati ne more. Ce v naslednjem letu cepljeno drevesce zaželjeni na-sledik pokaže in čversto na visokost iu debelost raste, se mu ne smé po nobeni ceni perje smukati ali murve ob-rezovati, ker bi po takem ravnanji nepopravljivo škodo terpelo. Ako bi se preveč cepičev přijelo, da bi jih drevesce rediti ne moglo, se mora o začetku spomladi nepotrebnih otrebiti, da ostali cverstejsi rastejo, in krepkejše mladike po ganjajo. Tudi divje odrastlike, kteri včasi pri tléh, iz de bla,' in1 iz verha poženejo i ni dopustiti,'da bi gré gladko odrezati. Nikdar pa se cepiči, kteri po mnenji zabitih mur-vorejcov prenaglo kviško rastejo, prirezali, ker to napčno ravnanje murvi vso moč odvzame. Namesto da bi ta napč-nost k rasti murve kaj'pripomogla, ji tem več veliko škodo nakloui in. pridelk mudi namesto da bi ga pospešila. V 3. ali 4. letu po cepljenji se morajo murve osmukati in t&fckolikor je mogoče, zgodej loprejke izvalijo, da ima spotem drevesce časa dovelj lepo pri ti priložnosti naj se nepotrebne mladike odrežejo 9 to je," kakor hitro se svi rasti 9 > 9 za ali po potrebi pripognejo. Zadnjič je treba še za lepo rašo murve sRerbeti volj tega se ji morajo z veduim ozirom na lego, v kteri se znajde, preobilni in popačeni odrastiki porezati. To delo se ne smé pred 3. in tudi ue po 4. letu opraviti. V ti sta- ko se je cep že 'popolnoma zarastel, rano zacelil, ter debelo in močuo deblo izredil. Opomniti se mora, da, ako se to delo brez ozira na pičli dobiček, kterega 'bi perje vergió, o začetku spomladi, 'to ter koračita proti Muri oče Ben ko zmiraj deset stopinj na mati Gera pa zadej, kakor je pri naših Slovencih prej, navada. * v ", Ko do brega vode prideta, je že brodar bil pripravljen, da ju prek pelja. Mati Gera stopijo naj zadnja v colu; al pri vstopu jim robček padne v vodo. „Dragi moj Benko, to je hudo znamenje; bode se nama nesreća pripetila; nisi čul, kako neznano je terstje šumelo?" torklja i 2 39 99 ali Ti si prava odgovori mož morebiti si celó vodnega moža za perste zgrabila, ko si po robec segla; ali ni te še cajica 3 po nosi poškropila morebiti brodar Ivan ni brodar, ampak spremenjeni Latonja?" 4 Vari, vari ! ti ničesar ne verješ, pa se bodež že še enkrat prepričal; Ie posmehuj se u u zaverne plašljiva Gera svojega moza. V tem ju je brodar srečno na drugo stran prepeljal. • Čez dvé uri sta bila v Verbovci. Verbovec je ^K* IM H velik varoš (mesto). Varoščani redijo lepe konje — in debele tikve, iz kterih so nekdaj mlade žrebeta valili. Imajo staro cerkev, pa še stariši turn, ker so si turn prej po- stavili , kakor cerkev. V turnu je nekdaj rastla telena trava al od onih dob, ko so varoškega bika v turn na pašo go 7 nili, druga ne raste kakor meršave gobe. Varošima tri pa lače, pa še več koč; ulice so lepo, posebno poleti, kadar na pašo gooijo, potaracane (poflajštrane). Verbovčani so nekdaj se v národno nošnjo oblačili guse v lepe bele ber- tenko robačo, pozimi v čoho in gaban ali v kožuh; sadaj imajo čez berguše „kveker" in „burnus". Dosti ljudi je prišlo oni dan v Verbovec, ker so no velik sejm imeli vsakrat Verbovčani, kadar so si JH| vega župana volili. Vse si lehko tam kupil, — celó polževega w Vod. za kmet. primorsk. in dalm." Narodni običaji» O virokih. Gosp. Križnogorski govori v 27. listu „Novic" o v i rokih, ali kakor on piše, o vroku. Ta prazna vera je tudi med štirškimi Slovenci razširjena; našel sem jo v Dalmacii in v vojaški Krajini, pa tudi It alj ani jo poznajo. Pri njih se virok velí: maťocchio. Tudi pri starih Nemcih poznajo viroke „boses Auge" svedški: onda ôga 9 99 schâdlicherBlick", pri Latincih: obliquus ocu lus (Horat epist. I., 14, 37.) primeri Virgilievo: „nescio quis teneros o c u 1 u s nihi fascinat agnos (Virgil. „Eclog." 9 103.) Persi (2, 34.) govori od „urenses 3 Tribalov inlllyrov o c u 1 i" Od pise Pliui, da : )9 VISU « effascineut * í Kranjci samoglasnike, zlasti v govorjenji, res radi pogoltujejo ; al kar se tiče „vrokov" namesto „virokov", tudi pri Stajercih in K'orošcih ni drugače. ako nam morejo slovniki porok biti. _ . « • « • V VA i • . m da d res tako govori kakor pise. Poglejte slov nik gosp. Murkota (Stajerca): besede „vir o kiu nima k" je r> na man adj. dem ein Uebelbefinden zustôsst. dessen Ursache so p ravi no, nicht kennt fa); besede Kopfweh", „vročen das Schicksal, das Verhàngn ; „vrocen lejte dalje slovnik gosp. Janežiča (K pog ,,virokiw nima; » k m pravi n a n o u wenn einem zufallig Uebelbefinden zustôsst." Evo „Vokalvertilgere!" Kaj pa, ko bi morebiti „vrok, vročen" tisto korenino imela, kakor „vroč in v r o c i n a" heiss warm, ker menje S 9 glava je vselej y • zna Vred Benko. to je, Benedikt. Gera. Jera, to je, Gertrud. Bercko, to je, Brikci; 2) Torklja, to je, nesrečna žena; 3) Cajica, to je neka vodna ptica; Od Latonje pravijo da duse vozi prek vode. kakor Karon. V serbskem jeziku se veli Lato v bro ■l 4 115 masla ročnikov za sekire iz pesikovca, tikvinega olja želvinih jaje, molovega sala, posušenih žižkovih jeter _____|.i__J-______ filrrSna^ aISA knAin 5\ rw< 5 bucic 5 za opazi hišna gospodinja kaj pa županija nese! Druga berguse itd. ne, kakor samo ogovarjanje in oponašanje. Res je, da mojega deda hoče ves spodoji konec imeti; al jaz ne privolim Nas oče Benko in mati Gera si pogledata vse to; po nobeni ceni. uu potem pa se podata v cerkev. Ravno je noví šolnik po or i« t____i.i _»i___:___ ^^iîaj An gljah cepetal, in milo pesem pel Od se je jokalo. angelov božjih y da vse (Konec sledí.) • » I Potem se podata na tergovisče, kjer je varoski pisar Drobtinice íznanoval nove postave, ktere so ocetje m « * * « m - * « V # , starašini a. poslednji petek, ko so do polnoči na „rotěži" )tikaml v rokah sedeli. Prej so bili oráči, kakor rimski Dincinat. Pisar je stal ua visokem sódu y 55 in je začel svojo ozna-Od častitljive gospodske verbovske se Vani sklenili iz Jakob Sajovec-ovega rokopisa istrisko-vlaškega vkup z slovnika. v • # Castitim prijatlom jezikoslovstva, posebno onim, kteri rumenski razumejo, ali saj kakošne pripomočke (slovnike) lilo takole >: iajó na znanje nove zapovedi, ktere mlnoči župan in ocetje starašini: i ? it» v petek o Pervič: Da se danas, ko na dan volitve novega zu mna, ne bodete stepli; kdor bode tega kriv, pride na dva lni 'V klado. 11 Drugič: Da južina se letos nebode plačala iz varoške case; kdor pri našem častivrednem kerčmarji Vertoglavcu >ode kaj trosil, mora iz svojega plaćati. Tretjič:? Varoške zide mora vsaki sam po svojem zem-Ijišču zaplesti, da svinje ne bodo mogle skoz zide na ]jive vdirati. > Štertič: Na varoške vrata v gornjem koncu se more íapraviti nova gož; * 1 * ' * ? Petic: Ker po mestih imajo „nohtvahtarje", tedaj jih , naj se % X ; V * fc I n J Ji £J I 1 r w )glasi pri novem županu. Za plačilo dobi na leto ogon repe s • V tudi naš varoš mora imeti. Kdor hoče službo dobiti ín ogon krompirja dolgo klobáso. m v se od vsakega kmeta pet palcov Šestic: Novi šolnik mora „nohtvahtarja" nemsko pesem naučiti peti, kako bode i sv. Florjana na pomoč klical y ker po mestih po nemškem ogenj prezavajo. Sedmič: Namesto slovenskih šolskih knižic se bodo šo Urjem nemške napravile, ker naše deca so „pur gar ski cc sini in hčere, po mestih pa „purgarji" nemški govorijo. Osmic: Novému šolniku ne bode več varoš dajal derv, ker je stari šolnik proti volji varoša na pašniku staro ver-baco poderl. Da se vse zvesto spolne, kar je sklenjeno od župana io očetov starašinov in zapečateno z varoškim pečatom. Amen! Oče Benko in mati G se podata po tem oznanilu k svoji žlahti. ste prišli, včeraj smo debelo puh Veselo so ju domaći sprejeli bili. „Dobro da tudi (svinjo) zaklali y tri ju sprime dobra hišna mamika Rap purane, in oce je pripeljal polovnjak kapelščaka." Tako Pol Pri obedu so vsi bili židane volje; samo mati Gera so bili žalostni. „Kaj ti vendar je ljuba mâ! nagovorijo oče Benko svojo ženo, — še ti zmiraj robček (rutica) v glavi teci ?" „Kakšen robcek ?" vsi radovedno vprasajo. Oce Benko jim povejo, da je materi, ko sta v ladijo stopila, rutica padla v vodo in sedaj sirota zmiraj nesrećo premišluje. Vsi ji serce jacijo, da bi si to iz gla vera; vendar malo je pomagalo. rece mati Gera nama bode hudega zgodilo zbila tako težko 55 Jaz da je to prazna tim nesrećo u je pri sercu. Nekaj se 55 E kaj si glavo terete reče starasiua Vajd pri rokah imajo, mislimo vstreči, ako: jim podamo nektere istriško-vlaške besede, ne le samo za kratek čas, ampak tudi za dobrovoljno pretehtanje in marljivo prilikovauje s kakošnim drugim jezikom. Pri ti priliki pa tudi povemo, da v „očenašu" po istriško-vlaškem jeziku v 87. listu lanskih „Novic" na strani 348. smo zavolj naglega pisanja preskočili pervo in drugo prošnjo, kar tukaj popravimo* V pervi versti tega očenaša med besedo „čer" in „neka" pride sledeča perva in druga prošnja : „neka se posvete a te Tako smo pre-Mesav zos pre pekel, lume; neka noi verim rate kraljestve hiteli tudi sledeči 5. člen ..vere cc cc. » trea zi vskersnit a de celi morci", kteri člen pride v „vero zekopejt" v 5. versti na oni isti strani „očeua cc za besedo sa cc Rečemo pa, da ti istriški Vlahi (Cirebiri, ktere smo že v 81. listu 1.1. na strani 325. tako imenovali) nikoli v tem jeziku ne molijo (se vé da tudi ne pišejo ne), kakor ko smo pervikrat odatega Irao že opomnili v 87. listu 1. jezika nekoliko besed razglasili; toliko več je tedaj tudi go tovo, da nismo ne molitvic ne drobtinic, ki jih bomo castitim bravcem v „Novicah" naznanili, iz nobenega spisa alh časopisa (kteri se še dozdaj, kar je nam znano, nikjer ne nahaja) posneli, ampak smo jih sami iz svoje lastne skušnje (praktike) v pogovoru s tem ali unim kar to zadene najzmnišim Vlahom čuli, zapametili, zapisali, zložili; skovana ni ne ena vseh teh besed, ki sem jih že ali jih bom še povedal našim bravcem. ist. vlasko.-slov. A jeru Apa y zrak voda. Ceru. nebo y Foku » y ogenj Svet in žemeljske stvari. ist. vlasko.-slov. Nevu, sneg. , . Oblaku, oblak. Pemintu, zemlja. Ploja y dez. Gljaca. led Germé y y germi Gradu, toča Kad, toplo. Lura y mesec Prahu, prah. Rače, merzlo. Sorelé, sonce. Sorelé merknita, merkn. sonce. Šaeta, strela. Lura merknita, merknjen mes. Vintu, veter. 'y Mare, morje. Migé, bliska. Mrazu, slana Vrulja Zledito y y studene. ? zmerznjeno Zvizda, zvezda. (Dalje sledi.) Novičar iz avstrijanskih krajev Iz Zagreba 6. aprila. K. Ž. sem hodil nekdaj do Pesta skoz same goste ogerske Novin." šume, sem medpotoma srečal Vérkodlake6), Preglavice7) V 78. listu „Narod, stoji, da je od mene „sasvim neosnovana viest iz-trubljena", da se bode Freudenreihov-a igra „Grani- in na žerd dolge stramore8); al nisem se bal ničesar. Ve- čari" v cirilici tiskala. Gosp. Košta Stojčič, štovani serb seli bodimo, juhe! Saj nam dobro gre in oceta Rap bodemo danas za župana postavili u 55 55 Tega še mi manjka dar, pa tadi ogleda brodarj 5 y B r • so platneni gumbi ski tergovec, kteri je omenjeno igro od gosp. Freudenreiha kupil, mi je sam ustmeno kazal,-da hoče jo v cirilici natisniti dati, in sicer zato, da jo laglje in več komadov knofi 61 Vrkodlak i Pregl so to. Jtar vampiri, imajo volejo dlako žena, ktera se opoldne ljudem je neka bela y spoproda." To samo zato priobčim, da se ne bode morda mislilo, da sem jaz le to novíco iz rokava stresel. Trebalo brez glave pokaže in je po krivih potih vodi. 8) S tr a m ori (orj Riesen) so nekdaj po svetu razsajali. al Bog jih je okamenil. ___—---- ~ - - • Pis. ~ tudi y da odgovorim na ono polemiko v 75. listu n Na rodnih Novin" y al to me je volja še le oni cas kadar bode prizuanO} da se tudi s praznim . psovanjem in ru 110 ganjem vidi kaj dokazati zamore. Kmali v pervih versticah se mirú! Vso hvalo posledujič (kar našo bližnjo okolico zadeva) da jih je plitva glava pisala, Gotovo je tudi odo čertje dajè gosp. M. romantični ožini pri pokritem mostu pod pisatelja bolj o ar ft kakor mene. Le škoda da se „Na Suso „, v.« Muou, — od kod pa si je ime „Slađenim" izposodil, ^ rodne Novine" tako malo na Slovenskem berejo, da bi se kterim to okolico imenuje, res ne vém uganiti. Ta lepi kraj bar tudi gori vedlo, kako tukaj nekteri o jugoslovanski kni- sem že stokrát vidil in imenovati čul „pri pokritem mostu"; ževnosti in njenih zadevah mislijo in sodřjo. * lz Zeleznikov 7. aprila zadnji list lanskega „Neven-í drugim T dní mi je v roke dosel j v kterem se nahaja med tudi popis „Bohinske doline in bledskega jezera u Ker je pisatelj gosp. M. v družbi se treh druzih tovar šev v ravno imenovane kraje skoz našo k dol Sladenim" pa zdaj pervikrat v svojem življenji! Se marsikaj, kakor sem v začetku rekel, bi lahko v imenovanem sostavku podčertal, pa naj bo toliko dosti. Gotovo radi imamo, če se naša domovina pogostorna ob skuje bilo. j al če kdo potem kaj o nji piše, drago bi nam ? kar je in ne kar ni. Vsak človek ima rad potoval, in jo tudi nekoliko natanjčniše popisuje, je že naravno, da se je, prebiraje sostavek, koj pri pervih versti-cah posebna znatiželnost v mojem sercu prebudila ; saj vsak Toliko v porazumljenje, drugač pa brez J. Levičnik. domorodec rad sliši 9 kako drugod sodi od njegove domo vine. Veliko lepega in res mikavnega gosp M. v ..Ne ven-u" svojim bravcem o lepoti Gorenskega pripoveduje, al marsikaj nahajamo tudi v omenjenem popisu, kar se z resnieo nikakor ne sklada. To in uno bi lahko omenil, pa ostanem le pri svojem rojstnem kraji — pri Zeleznikih, od kterega gosp. M. tudi nekoliko govori. , da pové svojo lastnino. zamere ! Iz Ljubljane 8. aprila. Letošnja rekrutba se bliža koncu in v tem času navadno ukanje čedalje bolj potihuje. Tudi ljubljanski magistrat je mestu določenih 40 dal v vo jake; med temi je 28 domaćih prostovoljno stopilo v vojaški stan, 7 domaćih, ki so brez delà postopali, je magistrat dal v vojake, 3 je srećka zadela; 2 pa sta brez potnega lista asentirana bila , med kterimi je le eden bil Kraj r drugi pa ne. Iz tega se očitno vidi, kako b v Da Zelezniki niso vas, kakor so v popisu imenovani 9 ampak ter naj bode rečeno le memo gredé 9 da pa osa je tista govorica, ki se sem ter tje sliši, da namesto Ljublj a n-čanov morajo drugi iz krajnskih kantonov v vojaščini služiti ! Zeleznike za nekdanjo nemško naselbino prekerstiti hoče, kjer tudi resnično še dandanašnje delavci po fužinah s kojih malo ne sve selo zastoji, većinom njemački go- 9) vore široka. Persti na dveh rokah so zadostni, prešteti tukaj No\ičar iz raznih krajev u 9 ta 9 dragi gospodine M., je bosa kakor je dolga m Iz vsega se kaže, da se bo železniea med Ljub ljano in Ter s tom kmali odperla. Z a čas ni delavce, ki kake besede nemški kramljati 9 zakaj dvehroséb 1 e z ni k vsi ostali terdi Slovenci. Če gosp. M. od Ž ali ali v J9 a čas ni kolod panof" v Terstu, prav lično izdelan, že caka hlapo lukamatijei u iz Ljubljane, in veliki magazini za blago kaj natanjčnega zvediti hoče, naj vzame v roke se eden za drugim vzdigujejo od tal. Ravno je tudi upravno 99 Novice" leta 1855. liste 9 12 ondi razločno lahko bere, vodstvo cesarske južne železnice oklicalo, da za pohišno kdo so bili pervi tukajšni stanovniki. Tudi je gosp. M. na- opravo, orodje itd. se bo pacno vidil, ako je vidil tù razun žebljev še mnogoverstno skih potřebovalo mnogo mizarskih, tesar sodarskih, kolarskih, kleparskih (klanfarskih) in zvo krampe, matike itd. izdelovati. Tudi go- narskih reči, decimalskih vag, priprav za gasivnice drugo orodje : stivnice, v kteri je gosp. M. s svojimi tovarši obědoval, steljne in druge oprave. Kdor misli eno ali , po-drugo prevzeti 9 nekoliko omeni pa kaj rečem 9 le m celo pe- ima pismeno svojo ponudbo (Offert) do 20. t. m. opoldne resa Homer-ovega ali Walter Scott-ovega si želi, da bi ko- do 12. ure na D imenovanemu vodstvu oglasiti 9 da silo vredno popisal. Ker pa mu to ni dano, pové le kako pa poprej zvé vse natanko kaj bo potřebovalo in kak Gradcu k ces. ..Material-Depot", v Ljub '«VMUV JIUJMUMI. I1V1 Ji v* 1IIU lu «11 VIM11 V/ y IIV JJ Iiurvu JJC4 Jll/pi VJ je„sveliepo, čisto i dobro priredjeno bilo" (mislil bi člověk, naj gré v da gosp. M. tukaj ironiško govori, pa,[ako bi mu snaga res ne k ces. „Ingenieur-Sektion", v Terstu pa k ces. „Baulei bila po volji bila, gotovo oštirju bi ne bil prizanesel kakor tudi tung der sudlichen Staatseisenbahn Oddalo se bo vse unemu v Bohinski Bistrici ni, ki mu je předložil „hrdjavi po pismenih ponudbah objed" Učitelji ljudskih šol po kme al racun ta mu ni bil po volji. Kako in po kaki tih bojo po več krajih oprošteni kovniške (mežnar ceni se tukaj po gostivnicah jedila zarajtujejo, ne vém 7 in ske) lužbe, pa ne povsod, ker bi jim to okrajšalo pi toraj o tej zadevi nočem naših gostinčarjev pod krilo svoje dohodkov. Tako šolški nadzornik na Ogerskem gosp. M jemati, akoravno bi menda skoraj lahko terdil 7 da r a b i j krede prenapeto. V nikolikšen dokaz tega naj vendar bode 9 Haas piše v „Tan. Lapok.", da več sosesk na Osrerskem tako i evnih, da ne morejo učitelja in cerkovnika posebej da smo tukaj poslednj leta ko je vse zlo drago bilo do plačevati; tako na priliko, so tam v • telji, ki za kveno k opravi 80 do 100 veder vina precej rezi, prosa, prediva bre Metliške, Samoborške in Jastroberške vina po 24, večem po 28 kr. bokal pili, v tem, ko sespomnim, da sem leče, jajc, kuretine, klobas, kruha, včasih tudi kaj dnarja v Zagrebu in Karlovcu 9 lim vince neposredno od grozda v čašice i kupice kapljá tako rekoč „rujno dobivajo ; težko bi bilo V • telju te dohodke po drugi poti na u ne domestiti Naj starej i učenec gimnazijalnih (latinskih) dosti boljšega po enaki ceni pil. Ako je pa želel gosp. šol je letos v 1. gimn. razredu v Trop 32 let star M. v Zeleznikih tako „patriarkalne gostoljubnosti, kakor Š taj a r c je bil dosedaj zidar; goreca želja do duhovske jutro v „nekoj liepoj i čistoj kuci seoskoj", sem porok, stanu ga je peljala letos v šolo. V politiki je precej, da bi bil tudi tukaj marsikje dobro postrežen, samo prašati bi bil tiho N A n g 1 e ž k volij se poslance ; v P za mogel po taki hiši ne pa po „kerčmi, koja je najbolj a perajo še deležnike tište zarote, ki je hotla Napoleonu po In še nekaj. Gosp. M. in njegovi tovarši so bili tudi, kakor IH HM^H ■ H kod V • vljenji streči; škofa Moulinsk » je obsodilo francozko 9 da iti, izverstni pevci, ker pravi čaše veselo zaorí (žadoní), u taj čas nalj v ko njihova pesma starožinstvo, kakor pravi, zavolj krive rabe njeffove nad Čeri blasti 9- svjéti p rus k ajcars ka pravda se visi; » (ljudstvo) u kuću i okolo kerčme". Rad dam veljati so popotni gospodje umetni pevci bili, — al kdor naši rence in njih lepo petje pozná, mi gotovo ne bo tajil 9 so še zmiraj vlačijo černi oblaki ; nad Kit da Go- še vecja sila An mati - carinja se pripravlja ka se je iz da Nice preselila v Rim za kega kneza Konšt in Vaiah se ni l ež k po celem Gorenskem krepko in dobro ubrano petje ni ravno se delajo v Parizu bela vrana. Kdor tega ne veruje, naj pride o večerih po ni bilo; v Moldavi vaseh fante poslušat; bo zvedil kmalo, je to li res ali ne. svojih misel razodela za ali zoper zedinj Kar pa človek mnogokrat sliši, za tem gotovo ne bo s to- krátkém vse, kar so na dolgih polah poslednje dni novičili slovesné priprave, da nikoli se takih a vlada to je ob 9 liko lakotjo kori da bi še ptuj pri obědu ne dal politikař ji. Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik : JoŽef Blaznik.