Oopisi. Iz Ptujske okolice. (Narodaa čitalaica) v Ptuji bode dae 12. t. m. obhajala 25letaico obataaka avojega. To je prav, ker je čitalaica aajstareje društvo v Ptuji, ker ima velike zasluge za probujo aaroda sloveuskega v Ptujskem okraji. Od oaih treb gospodov, ki so čitalaico pred 25 leti saovali ia zidali, umrla sta dva, aamreč prvi ajeai predsedaik Avgust Čuček ia aepozabljivi Miha Hermaa; živi še samo č. g. Jakob Meško, župaik pri av. Lovreaci v slov. gor., Božidar Raič, ki je imel pred 25 leti alavaostai govor, vlegel se je tudi k večaemu počitku. Prostor — Kristov vrt, kjer ao slavili pred 25 leti porod čitaluice, je zgiail. Takrat udeležil 8e je alavaosti Ptujski župaa, pevci sloveaski priredili so mu sereaado. Zdaj so časi ia razmere celo druge! Toda to vse ae bode motilo Sloveacev, to ajih ae bode oviralo, da prazaujejo slovesao 251etaico. Sloveaci, aa svidaaje tedaj v Ptuji, dae 12. sept. Iz Kapel ob Sotli. (Občiaake reči.) Povsod ae slišijo veaeli glasi, da Sloveaci pri občiaskih volitvah take može pbstavljajo aa župaaske stole, ki jim je v reaaici mar za vero, dom ia cesarja. Le tužae Kapele še dremljejo v temoti dosedaajega župaaatva, ki traja —¦ Bog se aas ia aaae malomaraosti usmili — že celih šest let. Šest let bila je kapelska občiaa v krempljih zaaaega liberalaega možiclja. Žalostao, pa resuičao! Pa upati je, da je teh dolgih let britka izkušuja Kapeleaae podučila, ia pri občiaskib. volitvah v drugi polovici septembra bodo gotovo pokazali, da se zaajo potegaiti tudi za pravico ia resaico ter popraviti zamudo. Vi pa morate tudi, dragi Kapelčaaje, kreaiti aa pravo pot ia vaakojako izpodriaiti dosedaajega župaaa. To terja od vaa av. vera, ki zaateva, da volite takega župaaa, ki bo vsak tedea vsaj v aedeljo pri sv. daritvi, kajti vi bodete eakrat težek račua davali o svojib občiaskih volitvab. Terja to pa od vas tudi blagor cele občiae: vaš župaa ae sme biti krčmar, ki je tiatemu prijatelj ia dober pomočaik, ki v ajegovi oštariji prav maogo cveaka pusti in ajegovi samovoljai tirjatvi, kakor sužeaj ugaja; vaš župaa ae sme biti človek, kateri pošteae soobčaae grdo toži ia hiaavsko pred svetom črai, le za to, da bi aam brezakrbao ia labko kratkovidao Ijudstvo gulil; župaa vaš, mili Kapelčaaje, ae saie biti tisti, ki svojega koakureata, vrlega krčmarja ia pošteaega štacuaarja s tako podlimi uzroki iz Kapel izpodriva, da bi uas bilo sraai jib tukaj ljubim Sloveacem očitao aaznaaiti. Z eao besedo: tak mož, kakor je dosedaaji Kapelski župaa, ae ame več občiae vaše voditi, ki vaš lepi, aloveaski jezik le zaaičuje ia zasmebuje, akoravao sam od aloveaskih žuljev živi. Še vi občani, ki ste svo- jemu ddsedaajemu župauu kake groae na ,,cajg" ali viao dolžai, ae smete ae ga bati, ampak odločao izberite vsi take občiaske svetovalce, ki bodo iz svoje srediae volili kmeta, kateri ima vse lastaosti dobrega župaaa. Se eakrat pa zakliče dragim Kapelčaaom nSlov. Gosp." ia za domač blagor vaeti občaai: Na daa za pravico. Pokažite pri občiaski volitvi, da se ae bojite vaeh privržeacev dosedaajega župaaa! Od sv. Barbare v slov. gor. (Trojaa slavaost.) V aašem lepem kraji smo obbajali dae 25. avgusta t. 1. trojao slavaoat. V prvi vrsti se je prazaovala stoletaica obstanka aaše farae cerkve, aa dalje je bil cerkveai shod povodom goda sv. Jeraeja ia sledajič so ae ličae podobe Lurške Matere Božje ia sv. Jožefa, katere je zaaai g. Perko jako okusuo izdelal, blagoalovile. Da bi se pa ta trojaa svečaaost še bolj vredao obhajala, priskrbeli so aam aaš veleč. g. župaik prec. gospode miaijoaarje od sv. Jožefa pri Celji, kateri so od dae 21. do 25. avguata aeutrudao za dušai blagor aaših faraaov delovali. Do tega čaaa ae je aaša cerkev v aovič pobarvala ia tudi aov farovž je že do te dobe gotov bil, da bi v svoje prostorae sobe preč. goapode misijoaarje gostoljubao vsprejel. Skrbao popravljeae cerkveae steze — ia za to gre bvala občaaom — ao povzročile, da se je velikaaska procesija, katero je dičilo blizo sto belib veačaaib deklic, v res izvrataem redu aaprej poaiikala. Bog povrai torej oaim preč. gospodom od sv. Jožefa, kakor tudi sosedajim preč. gospodom, aašemu veleč. gosp. župaiku, kakor tudi vsem občaaom, vsem tem Bog plati, ki ao za to skrbeli, da se je ta za aas izvaaredao velika slavaoat tako lepo v čast božjo ia aaše veselje vršila. E. T. Iz Zdol. (S1 o v o ) V petek, due 30. avg. so zapeli zvoaovi žalostao slovo ia to za aas prav žalostao slovo, ker je božja previdnost aašega ljubezajivega župaika č. g. Jaaeza Pajeka k drugim ovčicam poslala. Bili so pri aas celib 19 let ia aekaj mesecev ia to kakor ljubezajivi oče pri svojib otročičib.; čisto aa kratko bodi rečeao: Pod ajihovim vodstvom ae je tukaj dokaj zboljšalo, posebao aaša faraa cerkev je kakor aa aovo prerojeaa, kar je g. župaika dokaj skrbi ia truda stalo. Zato pa, ko je priael čas ločitve, postala je po vsej fari neka tibota ia smem reči občaa žaloat. Nismo mogli jim izreči vsi zahvale svoje i.a tedaj jim zakličemo sedaj: Z Bogom, prečaatiti aaš duhovni oče ia sveti aagelj Vas aaj spremljaj Župljaa. Od sv. Ane v slov. gor. (Božja pot. K a p e 1 a.) Zopet smo zavraili romaaje aa Sladko goro. Bilo je izvaaredao veselo, ko smo se nahajali v prekrasai romarski cerkvi spodaještajarskih Sloveacev. Ne samo, da je cerkev veleslavua ia prekrasaa, aego tudi to veseli vsa- cega pobožaega romarja, da aa Sladki gori prelepo pojo. Takšea orgaaist si pač zaaluži občao prizaaaje, ia upamo, da mu bo Marija Sladkogoraka za to obiluo poplačala v sv. aebeaih. Giaila me je pridiga oadotnega g. kaplaua, ker ao aam razlagali zgodoviao o oai cerkvi, katera je večiai bralcev žezaaaa; rekliso: kako so aaši praoceti tekmovali aied aeboj, kateri bi večji dar v deaarji ia v drugih rečeh pokloail v ta aamea, da se ua Sladki gori sezida prekrasaa cerkva, katero daadaaes občudujejo vsi, kateri jo pridejo obiskat. Tako tudi daadaaes bi ne smeli mi za aaaimi praočeti zaostati, ia tudi kolikor aamjemožao darovati M. Sladkogorski, da ae v sedaaji lepoti aa dalje ohraai. To je tudi aamea mojemu akromueaiu dopiau, ter tako bodemo prišli, kakor so dejali govoraik, aekdaj aa pravi Marijiu doai. aa Sladko goro, gori v prelepa aebesa Ko smo zapustili Sladko goro ia se podali proti domu, me je od Studeaic močao oaupaila aeka majbna kapelica, zakaj aeki ? Videl aem aotri Mari jo z Jezuškom v aaročji, oblečeao v belo oblačilo, a glejte, kako so Marijo in Jezuška aaliapali! Na obleko so jima zašili troje zagibe ia še uekaj rudečih ia modrih trakov. Take zagibe imenujejo pri sv. Aai ,,folme!" Zakaj je aeki to? Je-li Marija, kedar je aa svetu živela, se tako lišpala ia šopirila? Ali Jezušku majhaemu dopade, da mu aa ajegovo aježao teleace obešajo tako aališpaae cuaje? Oh aarobe svet! A. Vakaj. Z Radla. (Zlata poroka. Sv. Aleš.) Lepo sta se med drugim aagovorila dae 17. julija, aa god sv. Aleša, Fraac ia Marija Kaležaik, po dom. atara Paokaaa, pri zlati poroki, v cerkvi sv. Poasjraca aa Remšaiku. Prvokrat stopila eta leta Ib37 pred božji altar ia še zdaj sta krepko korakala aa oveaeaae palice aasloajeaa v cerkev sv. Pongraca, spremljeua od avojih otrok Jeraeja, Petra, Jere, Zefe, Mice ia Lojze, uaukov iu maogo Ijudstva iz Sloveaskega ia Nemakega, od starih prijateljev, ker oče Fraace bil je okoli 10 let občiaski predstojaik aa Remšaiku v prejaaji dobi ia je marsikteremu dobroto skazal. Ljudatva bilo je 4 — 5000, ki je starčekoma špalir aapravilo od ute do cerkve Pri obedu v biši blagfga aina Jeraeja, p. d. Koretnik, ae je aapivalo še aa dolgo življeaje st&roekotna ia se prebrali prisrčai dopiai, aamreč od bčere Treze, ki že 17 let ae more veliko iz poatelje ia je iz SeatIlja svojim roditeljem s solzaimi očmi želela še muogo let. Eaako od g. Klaužerja, župaika v Seat-Ilju ia Alojzija Bezjak, žaadarskega vodja pri sv. Leaartu v Mialiaju Po< aatili ao svečaaost tudi g. Matija Burcar, župaik iz Ruš, aekdaaji Remšaiški kaplaa, g. Kocbek, kaplaa Šeut-Iljaki, g Fraa Lekše, kaplaa iz Mareaberga, g. J. Kraaer, župuik aa Kapli. Kaplieaai so prišli v velikaaaki procesiji. Po- prek prišlo je 6 proceaij, kajti Sloveaci ia Nemci čaatijo sv. Aleša kot priprošajika zoper nevibto ia aezgode. G. Ivau Bezjak je k zlati poroki, kakor tudi aa čast sv. Alešu mičao zapel za srečo ia blagor v dušuem ia teleanem obziru. Darovala se je tudi iati dea podoba sv. Aleša v cierkev sv. Poagraca, katero je dal prav okusao g. Meyerhoff v Gradci aaslikati. Sv. Aleša časti ljudatvo zaradi aeviht, ki tukaj večkrat budo razaajajo. Dae" 3. julija je tresailo pri sv. Poagracu v strelovod ia ga je aa vrbu odlomilo ia vrglo aa tla. Strela je predrla močea zid aa zvoaiku ia po cerkvi nekoliko razdrapala, škode ai relike. Dae 17. julija aam bo močao v spomiau ostal, starim ia mladim. To je dea, ki aam ga je Gospod aeba ia zemlje dal doživeti. Redki so, ki doživijo zlato poroko. Ali pošteao življeaje v mladosti da še v starosti krepkoat. Živela še maogo let!