ŠT. 11 - XIII NOV. 1964 CENA 20 DIN VSEBINA L. Zabukovec — Komunisti so obravnavali Obveščanje mora biti boljše Popravek In vendar je bila mladina aktivna Čestitka k letošnjemu državnemu prazniku Dr. F. Jerovec — Poročilo o poslovnih rezultatih Zakaj brez enajstih? F* Adamič — Poročilo nabavnega oddelka A. Škarja — O nesrečah Zahvala L. Zabukovec — Proizvodnja B. Berglez - V Jaršah Višja sola za . . . J. Mavko — Prodaja v septembru 1964 Beograd javlja o tekstilno-koniekcionarskem sejmu Dr. F. Jerovec — Telovadnica TVD Partizan Jarše zopet. . . Prvi korak v huliganstvo V. Habjanova - Obvestila iz kadrovske službe Razbijal je strešno opeko Odgovor brez vprašanja Izdaja v 900 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Otmar Lipovšek. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani Strumni so ti mladi fantje Komunisti so obravnavali predlog sprememb statuta ZKJ Na enem zadnjih sestankov OO ZKS v naši tovarni so komunisti razpravljali o predlogu sprememb statuta ZKJ. Iz brošure, ki so jo predčasno prejeli so se člani seznanili s predlaganimi spremembami, ki naj jih osvoji in predpiše VIII. Kongres ZKJ. Iz diskusije o teh spremembah in iz predlogov, ki so jih imeli posamezni člani, so se zedinili, da priporočijo komisiji za sestavo statuta naslednje misli: — pri glasovanju naj sc točno določi potrebno večino in sicer ali od vseh članov OO ali samo od navzočih; — tudi pri volitvah v OO naj se obvezno upošteva načelo rotacije; — poudariti načelo, da se mora komunist pri glasovanju izjasniti o določenem vprašanju, torej se ne more glasovanja vzdržati; — določiti številčno stanje OO, ki voli sekretariat in OO, ki naj voli komitet; — najmanj enkrat letno obravnavati izrečene kazni in njih vpliv na člane. Poleg tega so člani menili, da ni treba posebej poudarjati dejstva, da je komunist dolžan delovati tudi na terenu kjer živi. Potem so med drugim še razpravljali o nekaterih članih, ki ne želijo več biti člani in o nekaterih kaznih. Iz razgovora o teh problemih so člani ugotovili, da se ne posveča dovolj pažnje kadrovanju novih članov in, da kadri, ki prihajajo iz raznih šol ne kažejo nagnenja, da bi se povezali z organizacijo ZK. Treba je v bodoče več individualnega dela z ljudmi in bolj skrbeti za nove člane. Poleg tega so se člani seznanili na tem sestanku tudi s problemi, ki nastajajo v tovarni v zvezi z redukcijo električne energije in slabo kvaliteto premoga. Obveščanje mora biti boljše V petek 9. oktobra je pripravil IO našega sindikata sestanek na katerega so bili povabljeni še predsedniki ekonomskih enot. Navzočim je tolmačil aktualne gospodarske probleme podjetja direktor Kamilo Marinc ter takoj uvodoma povzel: Obveščanje mora biti boljše kot doslej zato moramo informacije prenesti navzdol, na ekonomske enote. V politiki obveščanja morajo vsi sodelovati. Vprašanja postavljajte direktno vašim obrato-vodjem, kateri so direktno povezani z vsemi organi in z upravo podjetja. V nadaljevanju je direktor Marinc navzočim pojasnil gospodarski položaj podjetja z ozirom na surovinsko bazo, glede delovne sile in glede termo in elektroenergetskih virov. Na postavljena vprašanja glede težav, katere imamo z uporabo nove kotlarne je bilo rečeno, da s tako slabo kvaliteto premoga tudi drugi v avtomatičnih pečeh ne morejo uspevati. Premog je poln blata, ni pran in posledica je, da imamo s takšnim premogom v novi kotlarni del kurišča temnega ali z drugimi besedami, premog prične šele zelo pozno goreti. To je seveda tudi vzrok, da ga avtomatična rešetka izloči iz peči še nedogorjenega. V stari kotlarni je stanje bistveno drugačno. Delo je ročno ter kurjači pustijo slabši premog dalj časa v peči, da ves zgori. Zato je efekt kurjenja s slabim premogom v stari kurilnici boljši kar pa seveda ne more upravičiti nadaljnega obstoja te naprave. K vprašanji o ostalih hibah, ki so sc pojavile v novi kotlarni, pa je bilo rečeno, da so to kakor povsod začetne težave, ki zahtevajo v posameznih primerih nadomestitve ali izboljšave. Glede naše prodajne politike, je rekel tovariš direktor, pa bomo v prihodnjih letih morali več kakor doslej misliti na izvoz naših izdelkov, da se tako vključimo v državno akcijo po zasiguranju deviznih sredstev, katere so nam potrebne za nabavo reprodukcijskega materiala. Letošnji izvozni plan bo, po sedanjih pokazateljih, verjetno dosežen; plan za prihodnji dve leti pa nam nalaga še večje dolžnosti v tem pogledu. Mnogo težavnejše je stanje z električno energijo, katere po vsej verjetnosti še nadaljni dve leti ne bomo imeli v zadostni količini. Potrošnja elektro-energije je večja kakor proizvodnja. Stanje se bo izboljšalo šele čez čas, dotlej pa bomo morali gospodarno uporabiti kontingent, katerega imamo na voljo. Na koncu je poročal o delu IO našega sindikata še predsednik Janko Ukmar in seznanil navzoče o akcijah in ukrepih, ki so bili v zadnjem času podvzeti. ; € Š Kabine za kopališča so naš najnovejši izdelek. Možnost serijske montaže in odlična kvaliteta tkanine v živahnih barvah. Ogrodje: aluminij; tkanina: Leacril In vendar je bila mladina aktivna 57 mladincev IPI na letni konferenci. Diskusija je razčistila mnogo pojmov in smernic. _ V sredo 30. septembra letos so se zbrali mladinci našega kolektiva na svojo redno letno konferenco. Med gosti pa so bili tovariš Hvastja, sekretar občinskega komiteja ZM, Lado Zabukovec, sekretar ZK OO Induplati, Jože Klešnik, predsednik DS Induplati in Otmar Lipovšek, predsednik TVD Partizana Jarše. Po uvodnih in pozdravnih besedah je predsednik ZM Induplati Franc Juhant predlagal konferenci potrditev dnevnega reda in ostale formalnosti, za nemoteno delo. V delovno predsedstvo so bili izvoljeni Franc Berglez, Marija Sitar in Malči Žcrtck. Delovni predsednik Berglez je takoj prešel k nadaljevanju konference po izglasovanem dnevnem redu. Prosil je dosc-danjega sekretarja Dano Blcjčevo za poročilo. »Sedanji sekretariat je delal samo eno leto,« je rekla D. Blejčcva in nadaljevala z ugotovitvijo, da je Plačalo članarino samo 63 mladincev, kar predstavlja komaj 34 */o vse zaposlene mladine v Induplati. Sekretariat je imel 8 sej, celotni aktiv pa dva sestanka. Udeležba ni bila najboljša. Vzroke zato najdemo predvsem v dvo izmenskem delu. Za mladince je odbor pripravil nekaj predavanj iz tematike samoupravljanja in analize obračuna. Tekom leta so bili na obisku mladinci osemletke Mengeš, sodelovali so pri organizaciji proslave Dneva žena, se Y športnih panogah pomerili z mladinci iz Škofje Loke, jeseni 1963 so si ogledali zagrebški velesejem, aktivno so se udeleževali študija tovarniškega statuta ter več ali manj uspešno obiskovali in končali krojni in kuharski tečaj. Zaključno je predsednik Juhant predlagal konferenci, da bi v novi mladinski sekretariat izvolili 11 članov namesto sedanjih 9 in, da bi mladina več sodelovala pri obravnavanju tekočih vprašanj. Po poročilih sekretarja in blagajnika sc je razvila diskusija v kateri je sekretar ZK Lado Zabukovec naglasil, da sc naj mladina bolj zanima za vprašanja samoupravljanja in notranje politike tovarne ker bo sh‘j kot preje prevzela odgovornost vodenja podjetja jra svoje breme. K predlogu, po ustanovitvi kadrovske komisije je rekel sekretar ZK, da je to tekoča naloga kadrovske službe, da uvaja novodošlo delovno silo in 1° seznani z našimi težavami, dosežki in notranjo ureditvijo. V nadaljni diskusiji je ponovno nastopilo vprašanje, kje so vzroki, da mladinci ne plačajo svoje čla- narine. Posamezniki so bili mnenja, da večina danes dela samo še za denar in je vprašanje glede sodelovanja v prostovoljnih delovnih akcijah precej odmaknjeno od stvarnosti. Konferenco je pozdravil tudi sekretar občinskega komiteja ZMS tovariš Hvastja. Nekdanje oblike dela so preživete, je rekel. Danes ni več zanimivo razdeljevanje vabil, trganje vstopnic, organiziranje veselic in podobno pač pa so naloge mladine sedaj v: — sodelovanju z ostalimi organizacijami, — izobraževanju, sredstev je 1,5-krat več, torej dovolj, — kolektivno obravnanje statutov (podjetja in občine), — sodelovanje z ostalimi mladinci, — iskanje novih oblik dela med letom, — sodelovanju z občinskim komitejem, — prenašanju znanja, pridobljenega v politični šoli na ostale mladince, — študiju Statuta ZMS oziroma Jugoslavije, — aktivnem tekmovanju v produktivnosti dela in disciplini v občinskem merilu. obravnavanju novih predpisov glede štipendij za šolanje. Predlagane plesne vaje pa bo organiziral občinski komite ZM v Grobljah ter jih prenesel na sektorska področja in po potrebi tudi v gospodarske organizacije, je zaključil predsednik Hvastja. Samo 5 “/o mladine iz Induplati aktivno sodeluje v vrstah TVD Partizan Jarše, je rekel predsednik Partizana v svoji diskusiji. Zakaj ne več, zakaj iskati novih prijemov, če pa razne dejavnosti že obstojajo v vrstah domačega Partizana, le mladina je indiferentna do vsega tega. Predlagam delovno akcijo za zravnanje terena na igrišču ja zaključil tovariš Lipovšek. Po tem, ko so sprejeli nekatere sklepe kot napotek za nadaljnje delo je delovni predsednik F. Berglez prosil za poročilo nadzornega odbora. Le-ta je ugotovil, da so knjige v redu vodene, da je bilo delo uspešno ter naj sc sedanji odbor razreši svoje dolžnosti. V novi odbor pa so bili izvoljeni: Marjan Zupan, za predsednika, Albina Rojc, za sekretarja, Breda Andrej, za blagajnika. Člani novega odbora pa so: Malči Žertek, Lojze, Skok, Marija Orešnik, Tončka Iliade, Marica Šunkar, Franc Juhant, Janez Kralj in Mara Završnik. Člani nadzornega odbora so: Mira Kavčič, Dana Bleje in Marija Sitar. K letošnjemu državnemu prazniku 29. novembru čestitamo našim sodelavcem v kolektivu in vsem delovnim ljudem širom naše socialistične domovine. Ponosni na dosežene uspehe v proizvodnji in v izgradnji naše oblasti sc veselimo ter z radostjo v srcu kličemo S TITOM NAPREJ! Samoupravni organi, uprava in organizacije v Induplati Jarše Poročilo o poslovnih rezultatih »Induplati« Jarše per. 30. IX. 1964 prolIvol„„„,; Predzadnje tromesečje letošnjega leta je minilo in poleg internega obračuna, smo napravili tudi obračun z družbo. Z ozirom na letošnjo plansko zadolžitev in lanskoletne rezultate za isto razdobje, si bomo ogledali dosežene rezultate v proizvodnji in prodaji, ter ustrezne rezultate in delitve dohodka. I. proizvodnja količinsko in vrednostno: Obrat na plan 63 Predilnica . . . 99,5 105,3 Tkalnica . . . 95,9 99,5 Oplemenitilnica . . . 93,1 98,5 Tiskarna ... . — 83,5 Konfekcija . . . 90,1 108,6 Kakor vidimo, v razdobju devetih mesecev nismo uspeli zadostiti v količinah planskim nalogam. To je posledica raznih objektivnih težav, kot je bilo premeščanje strojev, nato pomanjkanje delovne sile in končno električne energije. Vendar smo uspeli v predilnici in konfekciji dvigniti obseg proizvodnje nad lanskoletnega, v tkalnici pa smo z manj delovne sile in še manj urami vloženega dela, zaostali samo za ca. 17 000 m2, kar predstavlja komaj enodnevno proizvodnjo. Povezan z zaostankom tkalnice, je tudi zaostanek oplemenitilnice. Manjša proizvodnja v tiskarni pa je posledica načrtnega zmanjševanja proizvodnje v tem oddelku za določen čas. Količinski pokazatelji so sicer boljši kot v polletju, ne morejo pa nas povsem zadovoljiti. Če si ogledamo proizvodne rezultate po merilu produktivnosti, torej z ozirom na vloženo delo pa dolbimo v primerjavi z istim razdobjem 1. 1963, sledečo sliko: Obrat Merilo 9 mesecev 1963 9 mesecev 1964 Indeks Predilnica kg/h ! 560 1 724 110,5 Tkalnica m2/h 4 531 4 712 104,0 Oplemenitil. tm/h 31 24 32 80 105,0 Tiskarna bm/h 15 61 18 28 117,1 Konfekcija 1. c./h 3 350 4 090 122,1 Iz podatkov lahko razvidimo, da se je proizvodnost v vseh obratih povečala, najmanj sicer v tkalnici, za 4 %>, ki je za nas najvažnejša, ker predstavlja osnovo naše blagovne proizvodnje. Ti rezultati upravičujejo naš prehod na skrajšan delovni čas. V kolikor ne bo nepredvidenih ovir v zadnjem kvartalu, lahko računamo na še nekoliko boljši rezultat za celo leto 1964, čeprav smo z navedenimi uspehi lahko več kot zadovoljni. Na rezultate v proizvodnji je vplivalo tudi uvajanje novih materialov v proizvodnjo, predvsem če upoštevamo, da jih naš delavec še ne pozna dovolj dobro, kar nam nalaga tudi za bodoče določene naloge v tej smeri. Vrednostno je bil naš uspeh v blagovni proizvodnji dosežen: Merilo 9 mesecev 1963 9 mesecev 1964 Indeks Proizvodnja po 1. c. 000 din 2 051 149 2 175 350 106,1 Produktiv- nost din/h 1 231 1 377 111,9 Vrednost proizvodnje, predvsem z ozirom na asor- timent izdelkov (sintetika, konfekcija), je za 6,1 °/n višji od lanskoletnega. Do izraza pride tudi vrednostno povečanje proizvodnosti in to skoraj za 12 'Vo. II. Prodaja: Rezultati prodaje v razdobju devetih mesecev so boljši od rezultatov proizvodnje. Prodaja je ves čas potekala dobro z malimi zastoji v tretjem tromesečju. Tudi prodaja za izvoz je bila letos mnogo boljša, kot v preteklem letu. V 000 din oz. v $ Plan 1964 Dejansko Dejansko Indeks 1963 1964 na plan na 1963 Fakturirana prodaja Vrednost prodaje brez davka Izvoz Številke nam povejo, da smo v prodaji plan izpolnili, odnosno če upoštevamo realizacijo brez davka, celo presegli, presežen pa je bil tudi planirani izvoz, vsi rezultati pa so odločno boljši od rezultatov lanskega leta. 2 775 630 2 294 578 2 773 043 99,9 120,9 2 560 778 2 152 598 2 612 215 102,0 121,4 77 247 46 055 80 960 104,8 175,8 III. Doseženi finančni Rezultat: Doseženi finančni rezultat moramo presojati iz obračuna po plačani realizaciji, ker le ta služi za osnovo obračuna z družbo: Pokazatelj Plan 1964 Dejansko Dejansko Indeks 1963 1964 na plan na 1963 Celoten dohodek 2 775 630 2 223 936 2 667 502 96,1 119,9 Prometni davek 214 852 138 424 155 508 .72,4 112,3 Poslovna stran 1 821 035 1 474 660 1 658 721 91,1 112,5 Dohodek 739 743 610 852 853 273 115,3 139,7 Po plačani prodaji plan ni izpolnjen, razen pri samem dohodku. Z ozirom na skoraj za 20 "/o višjo vrednost prodaje v primerjavi z 1. 1963 in sorazmerno nižjim povečanjem davka in stroškov, je dohodek za razdobje devetih mesecev, skoraj za 40®/o višji od lanskega. Doseženi dohodek se je po devetmesečnem obračunu razdeli sledeče: Element Plan 1964 Dejansko 1963 Dejansko 1964 Indeks na plan na 1963 Za prispevek iz osebnih dohodkov . . . . . 110 961 113 426 127 991 115,3 112,8 Za OD . . 543 048 475 828 565 171 104,1 113,6 Ostanek za sklade . . 85 734 21 598 160 111 186,8 741,3 Povprečni OD ...................................... 30 453 28 284 34 570 113,5 122,2 Prispevek družbi iz dohodka je kljub ukinitvi prispevka od izrednega dohodka za 1. 1964, višji za 12,8 °/o. Za osebne dohodke smo porabili za 13,6 % več sredstev, kot v lanskem letu, čeprav je bilo manj zaposlenih, kar seveda dviga povprečni osebni dohodek na zaposlenega za 22,2 "/o. Povprečno število zaposlenih je v odnosu na 1. 1963 nižje in sicer 98,1 ”/o, število efektivnih delovnih ur pa z ozirom na skrajšani delovni čas samo 94,9 "/o. Posledica tega dejstva je povečana produktivnost v odnosu na 1. 1963, kar pa smo že obravnavali. Doseženi finančni rezultat, kakor tudi njegova razdelitev, sta zelo zadovoljivi. IV. Pokazatelja ekonomičnosti in rentabilnosti: Oba pokazatelja sta z ozirom na povečan finančni uspeh boljša, glede na to, da so se dvignili poslovni stroški za 12,5 "/o, kar je manj od povečanja dohodkov in glede na to, da so se vložena sredstva dvignila za 14,9 %>, kar je tudi manj od povečanja finančnega rezultata. 1963 1964 Indeks Ekonomičnost........... 1 077 1 148 106,6 Rentabilnost........... 30 9 34 2 110,7 Ekonomičnost je povečana za 6,6 ®/o, kar je z ozirom na povečanje cen surovin, kakor tudi na povečanje ostalih poslovnih stroškov, vsekakor dober rezultat. Rentabilnost pa je povečana za 10,7 %>. Vse navedene rezultate je treba presojati še v zvezi z dejstvom, da se iztrošenost osnovnih sredstev stalno veča, predvsem velja to za opremo. V. Ekonomski pokazatelji po družbenih merilih: Kot merilo družbene uspešnosti jemljemo neto Produkt ali narodni dohodek. Pokazatelj 9 mesecev 1963 9 mesecev 1964 Indeks Porabljena sredstva 1 363 304 1 541 362 113,1 Narodni dohodek 860 632 1 126140 130,1 Družbena Proizvodnost 517 710 137,9 Družbena ekonomičnost 63 Vo 73 %> 115,9 Družbena rentabilnost 74 % 84 °/o 113,5 Vsi pokazatelji so z ozirom na za 30 °/o povečan narodni dohodek, boljši kot v lanskem letu. Sorazmerno skromnejši rezultati napram polletnim, so odraz težav v tretjem tromesečju, ki so za tekstilno industrijo normalne. Sorazmerno nižje povečanje sredstev za sklade pa je posledica povečanih dohodkov v tretjem tromesečju. Obračun za devet mesecev nam daje upravičeno upanje, da bomo 1. 1964 zaključili mnogo uspešneje od preteklega leta in z rezultati, ki bodo nad povprečjem rezultatov za tekstilno industrijo. Zakaj brez enajstih? Po predlogu zdravniško-preventivne službe in po mnenju naše sindikalne organizacije naj bi letovali v Umagu. Navada in običaj je, da se vsako leto spomnimo tistih, kateri zavoljo finančnih težav ne morejo na dopust izven stalnega prebivališča, pa bi si to zaslužili. Letos niso bili predlagani socialno šibkejši temveč tisti naši sodelavci, ki že veliko let delajo v proizvodnih oddelkih, kjer je ropot zelo močan ali tam, kjer je veliko prahu. Doslej se je dala možnost za takšno, dobesedno brezplačno letovanje, 30 ali 40-tim našim sodelavcem. V začetku letošnjega leta pa je naš tedanji CDS sprejel sklep, da se omogoči brezplačno letovanje 50 članom kolektiva. Poiskati te ljudi — to delo je bilo poverjeno medicinski sestri Majdi, šefu kadrovske službe in sindikalni organizaciji. Vsi naj bi se posvetovali o predlaganih še z obratno zdravnico dr. Šiško. Navedeni so svoje delo pravočasno in zadovoljivo opravili. Sedaj, ko je dopustni čas za nami, pa imamo pred seboj preglednico, iz katere je razvidno, da kar 11 predlaganih članov kolektiva ni koristilo prilike za brezplačno enotendensko letovanje v Umagu. »Ena sama je prišla in mi rekla, da iz objektivnih razlogov ne more izkoristiti te prilike in naj se na mestu nje pošlje nekdo drugi,« mi je rekla medicinska sestra. Vsi ostali niso naredili tako in vendar obstoja velika verjetnost, da bi v našem kolektivu našli še 10 ljudi, ki bi želeli brezplačno letovati teden dni v Umagu. Ta sestavek ima namen osvetliti primer, da posamezniki ne pomislijo na vse mogoče sklepe in pota predno je mogoče nekomu odobriti brezplačno letovanje. Ne pomislijo, da je zavoljo njihove odsotnosti bil vkljub temu ves potrebni aparat v službi in pripravljen, da jim omogoči prijetno bivanje v Umagu. Zakaj niso dali z kratko izjavo možnost drugemu, da gre na mestu njega, če res ne more. Bodimo v prihodnje bolj tovariški do tistih, ki še niso v prvem planu, a bi le radi prišli na vrsto. Negativno sporočilo je samo formalna ureditev niti ni težka niti zamudna in vendar dostojna do sodelavcev. Dostojna zato, ker nekdo ne potrjuje z njo svoje absolutnosti, temveč se zaveda, da je samo član v velikem, preko entisoččlanskem kolektivu. Poročilo nabavnega oddelka za HI. čelrileije Na tržišču je vedno manj blaga zato je preskrba težavnejša. Veliko oviro predstavljajo tudi okvare na telefonskih linijah tako, da je treba vrsto zadev urediti osebno. Zaloge premoga so zadovoljive vendar rudniki ne polagajo dovolj pozornosti na kvaliteto premoga. Posebno slabe kvalitete je premog iz rudnika Kočevje, ki nam dobavlja slabo pran premog. Na naše reklamacije se vodstvo tega rudnika izgovarja na izredno težke pogoje dela in pa na to, da je sedanji kop naletel na jalovino. Mnenja smo, da ta zagovor ni tehten, ker se je hkrati povišala cena premogu. Torej — kvaliteta dol, cena gor! O nesrečah V času od 1. 1. 1964 do 30. 9. 1964 je bilo skupaj 63 nesreč. Število se je napram letu 1963 zmanjšalo za 4 nesreče. Povprečna izguba delovnih dni v letu 1963 je bila 14,92 dni na eno osebo, v letu 1964 pa 12,76 dni. Pregled po mesecih: 1963 1964 januar . . . 118 din januar . . . 157 dni februar . . . 187 dni februar . . . 134 dni marec . . . 193 dni marec .... 68 dni april .... 92 dni april .... 79 dni maj .... 73 dni maj .... 65 dni junij .... 80 dni junij .... 76 dni julij .... 118 dni julij .... 75 dni avgust . . . 92 dni avgust . . . 104 dni september . . 47 dni september . . 49 dni skupaj . . . 1000 dni skupaj .... 804 dni - .■ JS Takšen je bil Fiat 750 po karambolu 8. oktobra malo pred 19 uro. V deževnem vremenu se je z veliko hitrostjo zaletel v našega sodelavca Albina Ziberta ki se je na mopedu vračal domov. Nesreča se je pripetila v neposredni bližini naše vratarnice. Težko ranjenega A. Ziberta so z rešilnim avtomobilom prepeljali v ljubljansko bolnišnico Bombažne preje nam ni primanjkovalo. Zadovoljiva je bila tudi kvaliteta. V septembru je zaostal uvoz 20/2 zato smo morali izredno dobro kvaliteto preje iz uvoza zamenjati z našo običajno domačo. Nadejamo se, da bomo uspeli dobiti iz uvoza še nove pošiljke preje. Stanične preje v zeleni barvi trenutno ni nikjer. Na izdobavo te preje računamo šele v oktobru letos. Konoplje imamo dovolj in ni težav v preskrbi z njo. Velika stiska pa je z lanom, katerega na domačem tržišču sploh ni. Trenutno imamo na zalogi lan iz uvoza in si za nadalje prizadevamo dobiti pri Jugobanki nove devize za uvoz te surovine, ker na domače tržišče ne moremo računati. Preskrba z barvami in kemikalijami je vsklajena z našimi potrebami. Na razpolago so nam poleg zadovoljive zaloge teh reprodukcijskih materialov še barve na konsignacijskih skladiščih, katere lahko dvignemo po potrebi. Velike težave so z nabavo pomožnega materiala za ključavničarje, električarje in mizarje. Na tržišču ni proizvodov, katerih doslej nikoli ni primanjkovalo. Konkretno ni profitnega železa, cevi, raznega clcktro-matcriala. Ta situacija nas je primorala, da nabavljamo potrebni reprodukcijski material v maloprodaji vkljub temu. da je tam dražji. Vse blago je iz meseca v mesec dražje in ni pričakovati stabilizacije cen. Nesreče v mesecu septembru: Predilnica: 1. Pavla Topolovec se je vrezala v palec desne roke na rezilnem stroju pri rezanju konopljenega hodnika. Vzrok nesreče: razgovarjala se je s sodelavko. Tkalnica: 1. Jože Drolc se je ponesrečil pri dviganju bale blaga. Pri padcu se je udaril na prsni koš. Vzrok nesreče: delavcu je spodrsnilo. 2. Terezija Skrjanc. Na poti v službo je delavka dobila pri padcu udarec na desno stran prsnega koša. Vzrok nesreče: delavko je podrl motorist. Obrat za vzdrževanje: 1. Miloš Antonijevič se je udaril s kladivom na kazalec leve roke. Vzrok nesreče: popravljal je strojni del — izbijal zatič. Skupno število izgubljenih dni zaradi nesreč v mesecu septembru: 1. zaradi nesreč v mesecu avgustu ... 5 dni 2. zaradi nesreč v mesecu septembru . . 44 dni skupaj ... 49 dni ZAHVALA Nikoli nc bom pozabil, da ste člani kolektiva posebno še uslužbenci uprave podjetja, sočustvovali z menoj ob izgubi moje nepozabne mame Antonije Gnidovec in položili na njen grob tako lepo cvetje. Vsem se moji domači in jaz iskreno zahvaljujemo. Vaš sodelavec Albin Gnidovec Proizvodnja v avgustu in septembru 1964 V avgustu se pri naših proizvodnih rezultatih že pozna 10 %>-na redukcija električne energije. Tako so vsi obrati bolj ali manj pod planom in imajo kar se tiče obratovanja vezane roke. Treba bo pač razpoložljivo električno energijo čim bolj racionalno izkoristiti. Proizvodni plan so posamezni obrati dosegli takole: Plan Indeks avgust 1964 avgust 1963 Proizvodnja v septembru 1964 Dober uspeh tkalnice in oplemenitilnice v septembru gre nekoliko tudi na račun nižje proizvodnje v predilnici. Tudi v tem mesecu smo imeli 10 °/o-no redukcijo električne energije in smo iz ekonomskih razlogov bolj zmanjšali proizvodnjo v predilnici, da je tako ostalo več KWh za tkalnico in oplemenitilnico. Doseženi so bili naslednji rezultati: Predilnica 96 % 102 %> Tkalnica 94,7 °/o 92,6 »/o Oplemenitilnica 88 % 103,8 %> Tiskarna 73,5 °/o 76,4 °/o Konfekcija 79,5 % 73,5 %> Vrednost točke se v avgustu ni bistveno spremenila. Predilnica Tkalnica Oplemenitilnica Tiskarna Konfekcija Plan september 1964 89,5 % 105.4 °/o 103.5 % 81.7 °/o 83.8 «/o Indeks september 1963 94.7 «/o 107.5 % 119.5 % 113,7 o/o 95.8 ”/o Beograd javlja o tekstilno - konfekcijskem sejmu Iz Beograda so nam javili, da je bil letošnji sejem MODA V SVETU v prostorih beograjskega sejma od 10. do 18. oktobra. Sejem ali razstava je bila peta po vrsti in si s tradicijo pridobiva vedno vidnejše mesto med pro-izvodniki konfekcije. Na dosedanjih sejmih v Beogradu je nastopilo tudi naše podjetje vendar letos nismo sodelovali. Zato je zanimivo slišati oceno za ostale razstavljalcc med katerimi velja omeniti predvsem izložbo Centrotekstila. Centrotckstil je letos aranžiral paviljone na svojstven način. Kot prvo je podrl pregraje med poedinimi proizvajalci ter jih postavil med štiri letne čase. Na tako pregleden način si je bilo mogoče hitro ogledati konfekcijske proizvode za pomlad, poletje, jesen in zimo 1965 takšne, kakršne si zamišljajo naši krcatorji. S tem načinom prikazovanja svojih proizvodov so dali možnost preko 50 domačim proizvajalcem, da lansirajo svojo zamisel tudi na tuji trg in se tako sami in skupno uveljavimo v vedno močnejši konkurenci proizvodnikov oblačilne stroke. Prazno tovarniško dvorišče pred izhodom. Ura je šele 20 minut preko 14 pa že ni nikogar več, ki bi še ne zapustil podjetje. Delovna disciplina je »zašepala« Seveda na sejmu ne manjka niti modna revija. Devet večerov so manekeni prikazovali izdelke domačih in tujih kreatorjev, ker je bila ta revija mednarodnega značaja. Gledalci so imeli tako direktno priliko videti tudi kreacije inozcmcev in jih primerjati z domačimi, ki se od njih dosti ne razlikujejo. Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev in društvo kožarjev, obuvalcev in gumarjev pa je organiziralo vrsto predavanj, razgovorov in tehničnih demonstracij dela z novimi proizvodnimi stroji. Med referenti smo našli zastopnike poznanih firm Sandt, United Schoc, Borovo in druge. Za tekstilce pa so bila gotovo zanimiva predavanja o antropometriji oblačenja, o kon-fekcioniranju tkanin in pletenin, profesor Zoe Boreli pa je govoril o tem »kombinacije barv pri deziranju tkanin in oblikovanju oblačilnih predmetov«. Podrobnejše vesti iz tega sejma smo lahko brali v dnevnem tisku. Prodaja v septembru V septembru mesecu se redno zaznamuje porast prodajne dejavnosti na vseh poljih. Dopusti se končujejo in se oživlja trgovina. Tu ima precejšnjo vlogo tudi kmetijski proizvajalec, ki v teh mesecih pospravlja svoje izdelke in se za izkupiček od prodaje založi s potrebnimi artikli. Prodaja je bila pri nas dokaj dobra, saj smo plan prodaje dosegli z 99,2 %. Kumulativni letni plan je dosežen s 101,57 %. Če bi nam bilo uspelo izdelati planirane količine tehničnih tkanin, bi bil plan prodaje presežen. Veliko povpraševanje obstoja za naše težke jadro-vine in trenutno ne moremo zadostiti povpraševanju. V tem smislu bi morali ukreniti vse potrebno, da bi se proizvodnja povečala. Makulature smo imeli v septembru 4041 m2 ali 39 »/o več kot v istem mecesu prejšnjega leta. V septembru smo izvozili tkanine v vrednosti 12 998 US $ ali 151,44 °/o na mesečni plan. Kumulativno smo v devetih mesecih presegli plan za 4,81 %>. Letni plan je dosežen 78,59%. V Jaršah: VIŠJA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA Zahteve moderne proizvodnje postajajo vsak dan večje in večje. Današnja proizvodnja ne zahteva več samo čim modernejši strojni park, temveč tudi kar največjo strokovno usposobljenost, tako pri delu kakor pri organizaciji dela, kar je še najvažnejše. Na tržišču uspe le tista roba, ki je visoko kvalitetna in cenena, torej tudi konkurenčna po ceni. Proizvedemo jo lahko samo po sodobnih tehnoloških načelih, s temeljito pripravo dela in odlično organizacijo. Naše podjetje je v nenehnem razvoju. Leto 1963 lahko imenujemo revolucionarno leto, saj smo se v tem letu odločili za rekonstrukcijo celotnega podjetja, za prehod na predelovanje sintetike in sploh visoko-oplemenitenih artiklov. Ta prehod pa ne terja samo velikanskega vlaganja v izgradnjo objektov, nabavo strojev ipd., temveč zahteva visokostrokoven kader, ki bo to proizvodnjo vodil in razvijal. Imamo že precej ustanov, republiških in zveznih, katerih naloga je proučevanje dela in proučevanje organizacije dela še posebej. V Kranju je tudi tak zavod, ki je pri svojem delu tesno povezan z Republiškim zavodom za proučevanje dela. Kranjski zavod ima več oddelkov, med njimi tudi oddelek za organizacijo dela, ki je s svojim nekajletnim delovanjem dokazal, kako je potreben in koristen. Svojim absolventom omogoča s pridobljenim znanjem, da z najmodernejšimi izsledki v organizaciji dela in poslovanja podjetja odločilno vplivajo na samo proizvodnjo, pripravo zanjo in uspešno - prodajo gotovega blaga. Potrebo po takih kadrih so spoznale tudi delovne organizacije domžalsko-kamniškega industrijskega bazena in začele akcijo za ustanovitev oddelka za organizacijo dela, ki bi deloval tu, v Jaršah, nekako v sredini tega območja. Ta način ima več prednosti. Prva je v tem, da se precej zmanjšajo stroški šolanja. Drugi, da so slušatelji še bližje matičnim organizacijam in domu ter tako ostane več časa za učenje. Prav tako se v najnujnejših primerih posvetujejo s svojim podjetjem, ker so večinoma vodstveni ljudje na svojem delovnem mestu. Ideja o tej šoli se je rodila pravzaprav pri nas, v INDUPLATI, kjer je tudi potreba po strokovnih kadrih največja. Tako smo postali organizatorji te šole, katero bo obiskovalo več naših sodelavcev in sicer: Kamilo Marinc, Ivan Deržič, Lado Zabukovec, Franc Jeraj, Jože Klešnik in Janko Ukmar. Šolanje na oddelku za organizacijo dela traja dve leti. Slušatelji imajo tudi razgovore o problemih iz njihovega podjetja, njihove komune s svojimi profesorji. Te probleme vsi slušatelji skupno analizirajo in iščejo najboljše rešitve. Enkrat v semestru imajo slušatelji s svojim profesorjem tudi posvetovanje na njegovem delovnem mestu. Že iz tega malega se vidi usmerjenost in koristnost te šole, ki resnično usposablja kadre iz gospodarstva za gospodarstvo, za vse tiste ključne točke, ki odločilno vplivajo na proizvodnjo, na njeno količino in kakovost. To pa sta poglavitna činitelja, odločilna za naš uspeh, napredek in razvoj.' Telovadnica TVD »Partizan« zopet oživela Moram priznati, da sem ta naslov napisal z velikim veseljem. Na zadnji seji Upravnega odbora »Partizana« Jarše je poročal predsednik tov. Lipovšek, da smo preboleli »krizo«, če jo hočemo tako imenovati, v naši telovadnici. Odbor je vzel predsednikovo poročilo z zadovoljstvom na znanje. Vodstvo načelstva je Pionirji v telovadnici TVD Partizana Jarše. Telesna vadba in igre izpbpolnjujejo urnik bilo izmenjano in z velikim upanjem gledamo v prihodnost. Zakaj je osnova vsake telesno-vzgojrie organizacije prav redna vadba ali telovadba? Zato, ker brez nje tudi ni športnih uspehov odnosno ni športnikov. Za vsako športno udejstvovanje, pa bodi to atletika, športne igre kot so: odbojka, rokomet, košarka ali nogomet, je potrebna poleg smisla za določeno špotrno panogo tudi izurjenost in vzdržljivost. Te osnovne lastnosti pa daje samo smotrna redna telesna vadba. Ta je predvsem važna pri naših najmlajših od cicibanov preko pionirjev do mladincev obeh spolov. Redna vadba vzgaja mladino v disciplini in tovarištvu, obenem pa jih telesno razvija in krepi. Če bo naša mladina šla skozi telovadnico, bomo imeli tudi dovolj športnikov, poleg tega pa zdravo in močno mladino — ki je družbi za njen napredek nujno potrebna. Ureditev redne vadbe nam je dokaz, da je naš »Partizan« na pravi poti in v imenu Upravnega odbora vabimo člane našega kolektiva k sodelovanju. Mlajši se lahko vključijo sami, starejši pa pošljejo svoje otroke v kolikor še ne sodelujejo. Vodnikom oddelkov in načelstvu pa želimo obilo uspeha in vsestransko podporo organov društva. -c -e Obvestila iz kadrovske službe Vstopi: 1. Marinkovič Smiljana, tkalka, vstopila 25. 9. 1964, 2. Novak Terezija, previjali« preje, vstopila -25. 9. 1964, 3. Prelovšek Angela, previjali«, vstopila 25. 9. 1964, 4. Cerar Kati, tkalka, vstopila 25. 9. 1964, 5. Kurent Franc, ključavničar — pom. tkal. mojstra, vstopil 28. 9. 1964, G. Nahtigal Ivanka, tkalka, vstopila dne 28. 9. 1964, 7. Marn Majda, previjalka preje, vstopila 28. 9. 1964, 8. Sitar Franc, delavec v prejemarni, vstopil dne 30. 9. 1964, 9. Gole Tatjana, tkalka, vstopila dne 1. 10. 1964, 10. Naglič Francka, tkalka, vstopila 1. 10. 1964, 11. Spasovska Stojka, tkalka, vstopila dne 1. 10. 1964, 12. Florjančič Marija, tkalka, vstopila dne 2. 10. 1964, 13. Gornik Franc, del. v pripravljalnici, vstopil dne 6. 10. 1964, 14. Kotnik Vladimir, del. v prejemarni, vstopil dne 7. 10. 1964, 15. Rožič Stefan, vlag. na čes. stroju vstopil 8. 10. 1964, 16. Zupan Nada, tkalka, vstopila 8. 10. 1964, 17. Mrvar Jože, tkalec, vstopil 14. 10. 1964, 18. Gorjup Marta, previjalka, vstopila 15. 10. 1964, 19. Ocepek Peter, ključavničar, vstopil 19. 10. 1964, 20. Fujs Vilijem, del. v sklad, preje, vstopil 19. 10. 1964. Vsem novosprejetim želimo mnogo uspehov in dobro počutje v našem kolektivu. Izstopi: 4. Tkalič Marija, tkalka, izstopila sporazumno z upravo podjetja dne 30. 9. 1964, 5. Anžič Janez, del. v sklad, preje, samovoljno zapustil delo dne 30. 9. 1964, 6. Tomšič Marija — Snežna, kemijski tehnik, izstopila sporazumno z upravo podjetja dne 29. 9. 1964, 7. Grašič Anton, ključavničar, samovoljno zapustil delo dne 28. 9. 1964, 8. Pevc Angela, čistilka strojev, samovoljno zapustila delo dne 3. 10. 1964, 9. Križnik Ivanka, tkalka, samovoljno zapustila delo dne 3. 10. 1964, 10. Kralj Franc, gasilec, upokojen 30. 9. 1964, 11. Rozman Ana, predica, izstopila sporazumno z upravo podjetja, dne 5. 10. 1964, 12. Kranjc Hedvika, tkalka, samovoljno zapustila delo dne 6. 10. 1964, 13. Presečan Vera, uslužbenka, samovoljno zapustila delo dne 6. 10. 1964, 14. Husič Marija, previjalka, samovoljno zapustila delo dne 9. 10. 1964, 15. Pavlič Anton, pomoč, kurjača, samovoljno zapustil delo dne 14. 10. 1964, 16. Barlič Milan, del. v previjalnici, izstopil sporazumno z upravo podjetja dne 15. 10. 1964, 17. Furar Albina, tkalka, samovoljno zapustila delo dne 15. 10. 1964. Poročili so se: 1. Berdajs Tončka, tkalka, poročena Cerar 2. ing. Hoj er Erna, tekstilni inžinir, poročena Kuhar. Novoporočenkama želimo mnogo sreče in medsebojnega razumevanja. 1. Rožič Jože, delavec v oplemenitilnici, izstopil dne 25. 9. 1964, odšel na odsluženje vojaškega roka, 2. Poljanšek Vera, uslužbenka, samovoljno zapustila delo dne 28. 9. 1964, 3. Knez Marija, tkalka, izstopila sporazumno z upravo podjetja dne 30. 9. 1964,' Prvi korak k kuliganslvu 5-letni Tonček namerno uničil srebrno smrečico v nasadu pred našo menzo. Bilo je sončno oktobrsko predpoldne. Starejši so bili na delu, šolarji v šolah, otroci in tisti, ki delajo popoldne, pa doma. Doma je bil tudi Tonček B. petletni fantiček, katerega starši so zaposleni v Induplati. Kar na lepem sc spomni imenovani, izruje zaščitni količek poleg smrečice ter z njim oklesti srebrno smrečico. Na intervencijo upravnika menze je fant zbežal. Mati prizadetega se je postavila v bran z besedami, da upravnik menze preganja otroke. Je komentar potreben? Tonček je ostal (vsaj tedaj) brez graje s strani svoje mame. Za huligansko dejanje ni bilo niti besede opravičila. In naš komentar. Morda bi bilo treba z isto palico premeriti Tončkovo zadnjico. Tako nekako so postopali naši starši za veliko manjše prestopke nad nami. Naša sodelavka Katja Khamova pri delu v kemičnem laboratoriju podjetja O. Lipovšek Razbijal je strešno opeko V provizorični stanovanjski stavbi Preserje 89 b je mladoletni D. N. metal kamenje na streho in tako razbijal strešno opeko. Sem predsednik hišnega sveta II zato sem interveniral. Stara mama je namreč opazovala celotni prizor ter sem jo vljudno opozoril, da to ni na mestu in bomo starše kaznovali z denarno kaznijo, ker ne posredujejo pri nepravilnostih, zgrešenih s strani njihovih otrok. Nekaj dni za tem me ustavi mati prizadetega otroka. Brez uvoda prejde k stvari. Njen ton ni bil niti vljuden niti zmeren. Izgovor, da tega ni počenjal samo njen sin ampak tudi drugi, po moje ni opravičilo. Vprašam se samo — zakaj sem le pristal na »častno« mesto predsednika HS II. Bolje bi bilo, da bi ostal indiferenten opazovalec razbijanja dobrin, katere smo zgradili z našimi rokami. Provizorično stanovanjsko poslopje je bilo zgrajeno pred 14 leti. Tedaj proizvedena oblika strešne opeke se ne izdeluje več. Razbite opeke ni mogoče nadoknaditi z drugo, ker je ni. Ko bo pa nastopila jesen z deževjem pa bodo prvo prizadeti stanovalci v tej stavbi. In niti najmanj se ne bom čudil če bodo zahtevali, da se streha popravi. S predlogom se bom strinjal, če bom vedel, kdo bo plačal stroške. Odgovor brez vprašaoja Uredništvo našega lista je prejelo nepodpisano pismo, zato nanj ne odgovarjamo. Dopisniku sporočamo samo, da lahko dobi odgovor na vprašanje pri svojem sindikalnem poverjeniku. Vprašanje ni nič posebnega zato tudi ne zahteva posebnega odgovora v Konoplanu, kakor je to n e-podpisani dopisnik »vica«, kot ga sam imenuje, želel. Urednik Popravek V zadnji številki našega lista (št. 10/XIII) se je vrinila v sestavku »DS sprejel proizvodni program« neljube pomote pri imenu predsednika upravnega odbora INDUPLATI. Pravilno se glasi IME PREDSEDNIKA UPRAVNEGA ODBORA INDUPLATI PAVLE ZUPAN in ne kakor je bilo to pomotoma objavljeno. Prizadetega in cenjene bralce prosimo za blagohotno razumevanje in naše opravičilo. Urednik