LETO Vili	TOREK, 15. AVGUST 1978	ŠTEVILKA 8
200-letnica vzpona
na TRI6IAV
Nič koliko planincev se je že povzpelo na Triglav in mnogo se jih bo tudi letos in v prihodnje. Zagotovo pa je, da so pogumno dejanje storili štirje fantje, ki so pred 200 leti v preprosti opremi osvojili vrh Triglava.
V mogočnega očaka Triglava so uprte oči vseh Slovencev in Jugoslovanov in vsakega, ki pride v njegovo bližino. S svojo lepoto nas začara in pritegne. Letos bodo strme poti, ki vodijo proti vrhu, še posebej polne občudovalcev.
Triglav, simbol našega naroda, je bil tudi simbol OF slovenskega naroda. Tako kot smo se združili v najtežjih trenutkih, tako se v njegovih nedrih sreču-
jemo še sedaj, ko uživamo lepo sedanjost.
Prav zaradi tega smo se odločili, da tem pogumnim Bohinjcem postavimo ob njegovem vznožju lep spomenik. Tako kot so bile oči Luke Korošca in njegovih tovarišev uprte v Triglav, tako so oči vseh nas uprte vanj še danes.
Proslavljali bomo 27. avgust. Ker pričakujemo veliko oboževalcev Triglava, tečejo že celo leto temeljite priprave. Večino del bodo opravili v obeh bohinjskih planinskih društvih, pa tudi drugi ne stojijo križem rok. Prav zato, ker je Triglav nas vseh, bo kulturni del združeval
vse Slovence. Nastopili bomo tudi Bohinjci, tokrat združeno.
Bohinjci to obletnico doživljamo že celo leto. Šolarji pionirskega odreda Tomaž Godec so v juniju pripravili koncert. 170 pevcem je bilo v 28 pesmih osnovno vodilo misel — Vse je vihar razdjal, narod pa zmeraj vstal. V istem času pa so izdali tudi svoje glasilo Triglav moj dom, ki govori o njihovi ljubezni do gora. Prav tako moramo omeniti prireditev v partizanski vasici Podjelje, ki je bila tudi posvečena veliki obletnici.
Naj zaključim z Župančičevimi besedami, katerega 100-letni-co rojstva letos slavimo:
V dalji planine!
Tam zemlja je naša zakipela, zahrepenela, v nebo je hotela, v višino pognala se kot val, a v naletu pod zvezdami val
je obstal...
Tako strmi zdaj sredi višine okameneli zanos domovine . . .
V teh Župančičevih besedah moramo iskati ves moto avgustovskega slavja.
Andrej Šil j ar
Triglav — Vrata
Foto: J. čop
Konferenca neuvrščenih v Beogradu
Dne 25. julija letos se je začela v kongresnem centru »SAVA« v Beogradu ministrska konferenca neuvrščenih držav, doslej najširši sestanek predstavnikov neuvrščenega gibanja v naši državi ter obenem najpomembnejše srečanje neuvrščenih po konferenci v Colombu. Od 25. 7. do 29. 7. 1978 so visoki predstavniki 85 neuvrščenih dežel analizirali politični gospodarski položaj v svetu. Pregledali so, kako se uresničujejo sklepi, sprejeti v Colombu, dogovorili pa so se o nadaljnjem delovanju do naslednje konference, ki bo naslednje leto v Havani.
Srilanški zunanji minister Sri Lanke Hadim je začel otvoritveni sestanek in povedhl, da je minilo sedemnajst let od prvega vrhunskega sestanka v Beogradu v letu 1961. Predsednik republike Josip Broz-Tito je spregovoril
udeležencem konference naslednje besede:
»Brez politike neuvrščenosti bi bil svet danes prav gotovo videti drugače. Ne le, da bi bil v marsičem revnejši, temveč bi utegnila hladna vojna, ki je v tem času dosegla nevarna merila, privesti do nove katastrofe.
Prav neuvrščene države so s svojo koncepcijo sveta in skupno politično akcijo spravile na beli dan prave probleme, pred katerimi se je znašlo človeštvo in opozorile na poti in možnosti za njihovo reševanje. Seveda je naš končni cilj — uvesti novo med-
narodno gospodarsko ureditev. Najsi bo pot do tega še tako trnova, pri tem ne smemo odje-njati, saj so zdajšnji nepravični odnosi nenehen vir hudih protislovij in nevarnih konfliktov v sodobnem svetu.
Trdno sem prepričan, da se zgodovinska vloga našega gibanja krepi in vedno znova uveljavlja. Naše gibanje je torej po bistvu svojih dejanj in opredelitev usmerjeno v prihodnost.
Trdno sem prepričan, da bodo neuvrščene dežele tudi v prihodnje tako kot doslej kos svoji zgodovinski obveznosti.«
Tako res lahko soglašamo z besedami zunanjega ministra Ha-dima, ki je jasno povedal naslednje besede: »SMO MOČNO GIBANJE, NE GIBANJE MOČNIH!«
Povzeto iz DELA, z dne 26. julija 1978
Periodični obračun
30. junija 1978
Poslovanje v prvem polletju lahko kljub težavam smatramo kot uspešno. V vseh temeljnih organizacijah je prodaja precej večja kot v lanskem polletju, kar je tudi ugodno vplivalo na poslovni rezultat, kljub povečanim stroškom proizvodnje. Povečane stroške proizvodnje, predvsem fiksne stroške, se je lahko najbolj uspešno nadoknadilo samo z večjo proizvodnjo in prodajo, ker je fizično znižanje režijskih stroškov skoraj nemogoče. Vpliv podražitev materialov in storitev je bil precejšen, saj težko najdemo področje stroškov, kjer ni vpliva povečanih cen. Od fiksnih stroškov so se povečali stroški zaradi podražitev pri naslednjih vplivnih postavkah: električna energija, goriva in maziva, PTT storitve, prevozne storitve, dnevnice, kilometrina, amortizacija (zaradi revalorizacije osnovnih sredstev), razni vdrževalni materiali itd. Od osnovnih izdelavnih materialov so višje nabavne cene pri hlodovini, furnirjih, iverkah, ploščah itd.
Tudi plan za polletje 1978 so temeljne organizacije dosegle ali
celo presegle, kljub temu, da	planske zadolžitve	niso majhne.	
Po temeljnih organizacijah	so doseženi naslednji rezultati:		
	doseženo	indeks	
	30. 6.1978	1978	1978
	(v tisoč din)	1977	plan
TO »Tomaž Godec«, Bohinjska Bistrica			
neto OD na zaposlenega			
celotni prihodek	93.299	131	97
porabljena sredstva	53.654	126	92
dohodek	39.645	140	104
obveznosti iz dohodka	10.747	153	95
čisti dohodek	28.898	137	109
osebni dohodki	21.178	130	104
za sklade TO	7.720	160	124
(brez ZR 1977)	5.141	123	—
TO Rečica			
celotni prihodek	89.786	127	107
porabljena sredstva	57.776	117	106
dohodek	32.010	157	107
obveznosti iz dohodka	9.512	170	100
čisti dohodek	22.498	154	111
osebni dohodki	14.775	137	105
za sklade TO	7.723	200	125
neto OD na zaposlenega			
(brez ZR 1977)	5.132	126	
TO Mojstrana			
celotni dohodek	15.999	150	98
porabljena sredstva	11.030	130	96
dohodek	4.969	260	101
obveznosti iz dohodka	1.320	251	98
čisti dohodek	3.649	261	103
osebni dohodki	2.623	150	102
za sklade TO	1.026	—	104
neto OD na zaposlenega			
(brez ZR 1977)	4.908	121	
TO Podnart			
celotni prihodek	19.206	119	109
porabljena sredstva	11.987	106	115
dohodek	7.219	159	100
obveznosti iz dohodka	2.293	250	103
čisti dohodek	4.926	143	99
osebni dohodki	3.328	137	102
za sklade TO	1.598	158	93
neto OD na zaposlenega			
(brez ZR 1977)	4.948	130	
TO Trgovina			
celotni prihodek	30.242	145	93
porabljena sredstva	27.381	150	91
dohodek	2.861	111	116
obveznosti iz dohodka	1.055	136	149
čisti dohodek	1.806	102	103
osebni dohodki	1.130	155	90
za sklade TO	676	65	135
neto OD na zaposlenega			
(brez ZR 1977)	5.485	116	
SKUPAJ DO LIP			
celotni prihodek	259.580	130	100
porabljena sredstva	166.684	123	98
dohodek	92.896	150	104
obveznosti iz dohodka	25.313	163	98
čisti dohodek	67.583	144	107
osebni dohodki	48.251	133	102
za sklade TO	19.332	183	119
neto OD na zaposlenega			
(brez ZR 1977)	5.163	123	—
Konstituiranje CK KPJ marca 1939 v Boh. Bistrici
Dne 5. januarja 1939 je bil na seji sekretariata izvršnega komiteja Komunistične internacionale, katere sekcija je bila v tem času tudi KPJ, sklenjeno, Titu podeliti mandat, da formira centralni komite v domovini. Dotedanje začasno vodstvo KPJ, ki ga je Tito maja 1938 sestavil na zgodovinskem sestanku na Lisci, naj bi se konstituiralo kot CK KPJ. S to odločitvijo je Kominterna potrdila dotedanje Titovo delo pri utrjevanju in reorganizaciji Komunistične partije Jugoslavije.
tične sile v boju za preureditev države. Vse do leta 1938 je bilo vodstvo KPJ, ki se je leta 1930 umaknilo pred nasiljem diktature iz domovine, v inozemstvu. Znano je, kako si je Tito po prihodu z robije spomladi 1934 vseskozi prizadeval, da bi se vodstvo KPJ vrnilo v domovino, saj KPJ, ki se je razrasla v mogočno politično silo, ni bilo več mogoče voditi iz tujine. To stanje se je sicer spremenilo, ko je Tito maja 1938 formiral začasno vodstvo KPJ v domovini, vendar je trajalo še skoraj leto dni, da
ga vodstva KPJ. 15. marca 1939 se je v hiši Tomaža Godca, v prostorih usnjame, začela seja začasnega vodstva KPJ, ki se je na tej seji konstituiral kot CK KPJ s Titom na čelu. Kot lahko sklepamo iz poročila, ki ga je Tito napisal 2. maja 1939, je trajalo zasedanje CK KPJ v Bohinjski Bistrici štiri dni. Na tem zasedanju je bilo sprejeto Odprto pismo članom KPJ in napisan proglas v zvezi z razbitjem čehoslovaške, ki si jo je Hitler podvrgel prav v tistih dneh. Na zasedanju v Bohinjski Bistrici je CK KPJ nadalje sklenil organizirati državno posvetovanje, da je treba očistiti partijske vrste vseh omahljivcev in razbijačev enotnosti itd. Zasedanja v domačiji Tomaža Godca so se udeležili verjetno poleg Tita še Edvard Kardelj in Milovan Dji-las, ki sta potem s Titom ostala v Bohinju še kakšnih deset dni, Andrija Žaja in Dragutin Petrovič iz Hrvaške, Ivo Lola Ribar in morda še kdo. Tega zasedanja se nista udeležila Franc Leskošek, ki je bil sicer član začasnega vodstva KPJ in seveda potem član CK KPJ, kakor tudi ne Miha Marinko, prav tako član začasnega vodstva KPJ in potem član CK KPJ.
Rojstna hiša Tomaža Godca
Že od druge polovice leta 1938 se je Tito mudil v Moskvi, kamor je pripotoval na poziv Kominterne, da poroča o stanju v KPJ, o delovanju jugoslovanskih komunistov, ki so v tem času delovali v izredno težkih okoliščinah, saj se je po priključitvi Avstrije k Nemčiji marca 1938, znašel hitlerjevski Tretji rajh na mejah Jugoslavije. Val nacistične propagande je preplavil deželo, ki jo je poleg tega izdajalski režim Stojadinovič — Korošec z navezovanjem najožjih stikov z nacistično Nemčijo, gnal v pogubo. KPJ je že leta pred tem opozarjala na nevarnost fašizma, KPS pa še posebej od ustanovnega sestanka na Čebinah aprila 1937 na smrtno nevarnost, v kateri se je znašel slovenski narod, vklenjen med dva fašistična soseda, ki sta samo prežala na ugoden trenutek, ko bosta lahko segla po slovenskem ozemlju, slovenski narod pa odselila in uničila. Aprila 1938 je bilo na I. konferenci KPS v Šmiglovi zidanici nad Grajsko vasjo, mesec dni po tako imenovanem »Anschlussu«, postavljeno vprašanje, kako se je sploh mogoče postaviti po robu prodirajočemu fašizmu, ki si je vse bolj podrejal jugoslovansko gospodarstvo in katerega politični vpliv je bilo mogoče čutiti v Jugoslaviji na vsakem koraku. V odgovor na zastavljeno vprašanje so slovenski komunisti med sklepi, ki so jih na tej konferenci sprejeli, izoblikovali ugotovitev, da se bo Jugoslavija lahko ubranila pred prodiranjem fašistov samo takrat, če bo odstranjen protiljudski režim Stojadinovič — Korošec z vsem svojim nasiljem ter bo zavladal v državi takšen družbeni red, ki bo zagotavljal delovnemu človeku pravično življenje, brez izkoriščanja, posameznim narodom in narodnostim pa enakopravnost in svobodo. Naloga komunistov v Jugoslaviji je tedaj bila, združiti vse svobodoljubne, demokratske in patriotične sile v državi, tako v boju za odstranitev protiljudskega režima, za vzpostavitev Jugoslavije kot domovine srečnih in zadovoljnih ljudi, za odločen boj proti fašizmu, tako znotraj države kot na njenih mejah.
Komunistična partija Jugoslavije si je po udarcih, ki jih je pretrpela pod nasiljem šestoja-nuarske diktature, v tem času organizacijsko opomogla že do te mere, da je pomenila politično silo v državi, ki je s svojim vplivom vse bolj posegala v javno življenje in z vedno večjim uspehom v ljudskofrontnih prizadevanjih združevala demokra-
se je Kominterna prepričala, kako uspešno to začasno vodstvo v domovini deluje, da se je januarja 1939 odločila in ga priznala kot centralni komite.
Konec januarja 1939 se je Tito kot mandator Kominterne vrnil iz Moskve najprej v Pariz, odtod pa potem, ko je uredil vrsto partijskih zadev v zvezi z mednarodnimi zvezami KPJ, okrog 10. marca 1939 v domovino. V tem času je tudi zasnoval Odprto pismo članom KPJ, ki je jugoslovanske komuniste ponovno opozorilo, da morajo zastaviti vse sile v boju za enotnost partije, da bi bila ta partija sposobna izvršiti zgodovinsko nalogo, ki se je postavljala pred njo, popeljati ljudske množice v narodnoobrambni in osvobodilni boj. Verjetno je Tito dne 14. marca 1939 prispel v Bohinj, kamor so v tistem času prispeli tudi nekateri člani dotedanjega začasne-
Škoda, ki jo je povzročilo neurje s točo v Pomurju je tolikšna, da terja takojšnje ukrepanje, sanacijo, sicer lahko ostanejo dolgoročne posledice, ki bi se neugodno odražale v kmetijstvu še v prihodnjih letih. Toča je prizadela kmetijsko najbolj intenzivna področja, zato je potrebna takojšnja akcija za premostitev nastalega težavnega položaja.
Vsa družbenopolitična aktivnost je v teh dneh usmerjena v razreševanje nastalega položaja, v teku so akcije za sanacijo
Danes, po toliko letih se postavlja vprašanje, kako je pravzaprav prišlo do tega, da je Tito organiziral zasedanje jugoslovanskega partijskega vodstva prav v Bohinjski Bistrici pri Tomažu Godcu. Dejstvo je, da je v bohinjskem kotu delovala močna partijska organizacija in je bil znaten del kmečkih množic združen tudi v Društvu kmečkih fantov in deklet. Tomaž Godec sam je bil že leta viden član KPJ in je bil pozneje, leta 1940, celo delegat na V. državni konferenci v Zagrebu. Skoraj štiri desetletja po zasedanju CK KPJ v Bohinjski Bistrici, danes ob dokumentaciji iz tistega časa, ki dolgo ni bila dostopna, odkrivamo podrobnosti tega tako zelo pomembnega zgodovinskega dogajanja. Na pobudo komisije pri predsedstvu CK ZKS za proučevanje zgodovine ZKS bo, kot vse kaže, v letu 1979 prišlo do preureditve zgodovinske hiše, nekdanje domačije Tomaža Godca, v spominski muzej.
France Filipič
škode. Družbenopolitične organizacije so pozvale vse delovne organizacije, da kot pomoč prizadetemu prebivalstvu prispevajo enodnevni zaslužek. V ta namen je odprt poseben solidarnostni žiro račun pri SDK v Murski Soboti, s številko 51900-842-035-7774. Škoda, ki jo je povzročilo neurje je res velikanska, saj znaša po dosedanjih podatkih blizu 350 milijonov novih dinarjev samo na ožjem področju, na širšem področju pa škoda presega 920 milijonov dinarjev, zato je treba pri sanaciji angažirati vse sile.
Solidarnost ne sme zatajiti
Prizadeti prebivalci teh krajev so v teškem gmotnem položaju in sami tej nalogi ne bodo kos, zato upravičeno pričakujejo po-
di tokrat ne bo. Pozivam vse družbenopolitične sile in merodajne činitelje delovne organizacije, da čimprej podvzamejo
Škoda, ki jo je povzročilo neurje
moč širše družbenopolitične skupnosti.
V LIP-u Bled naša človeška humanost in solidarnost doslej ob elementarnih nesrečah še nikoli ni zatajila in upamo, da tu-
konkretne ukrepe za izvedbo akcije za pomoč od neurja prizadetih prebivalcev.
Predsednik IO KOOS Štefan Banko
Mesto Bled je praznovalo
Mnogi vedo, da je 17. julij dan, ko so blejski mladinci med NOB pogumno postavili zastavo na Bledu, dokazali pa so zvestobo domovini tudi z drugimi akcijami. Iz teh časov je določen ta datum za krajevni praznik Bleda.
V zadnjem času so krajani z Bleda marsikaj naredili in s tem pokazali, da zmorejo mnogo urediti in narediti z združenimi močmi. V teku je bila akcija samoprispevka za mrliške vežice, katere že nekaj časa služijo svojemu namenu. Rešujejo komunalne probleme, asfaltiranje cest, ureditev okolja, parkov. Spomladi so se spet lotili očiščevanja blejskega jezera, saj je ta problem res potrebno rešiti. Seveda pa se stalno širijo potrebe po stanovanjskih gradnjah in temu se bo treba stalno in sproti posvetiti. Ne smemo prezreti eno najvažnejših panog gospodarstva —- turizem, ki ima na Bledu in v njegovi okolici važen pomen in zaslužek. Blejski turistični delavci se trudijo, da bi vsakemu turistu nudili največ, ne samo v sončnih dneh, tudi v slabem vremenu bi bilo dobro ponuditi zabavo, da bodo turisti z veseljem še prišli v naše kraje.
Blejski otok s cerkvijo in grad, kateri se dviguje nad jezerom, ostajajo še vedno izredna podoba narave. Morda še marsikdo ne ve, da so na otoku v baročni cerkvi stare, znamenite orgle (leto 1639), tam še danes izvajajo koncerte, kateri so zares popolni v svoji kvaliteti. Tudi letos je bilo že nekaj koncertov, v na-
črtu pa so vse tja do meseca septembra. Znano pa je, da se koncerta ne udeležujejo domačini. In kje je vzrok tako slabemu odzivu? Mogoče v slabi obveščenostmi med ljudmi ali pa premalo zanimanja za kulturno umetnost.
V soboto, 22. julija letos pa smo si imeli priliko ogledati ognjemet ali »Razsvetljavo« z Blejskega gradu. Množica ljudi je vrvela po ulicah, povsod je bila gneča za avtomobilsko parkiranje. Z veseljem smo opazovali raznobarvne iskrice raiket, katere so tokrat izstreljevali iz treh krajev: na sredini jezera, iz smeri Mlina in z blejskega gradu. Novost in posebnost je bil letos šopek živopisanih balonov, kateri so dvigali navzgor raketo. Še posebej svečano je izgledal napis »BLED 78«, med gorečimi lampiončki na gladini jezera. Vmes je igrala nekje na jezeru Pihalna godba iz Gorij, tako da je bilo vzdušje še bolj praznično. Ponavadi se ognjemet zaključi z »bengaličnim ognjem« z gradu in tokrat se je »ogenj« valil po pečini, tako da smo imeli resnično kaj videti! Ko je »razsvetljava« minila, smo se vračali proti domu in gotovo je marsikdo pripovedoval sosedom ali znancem, kako je bil lep pogled tistega večera na Bledu. Želimo si, da te lepe navade z ognjemetom ne bi nikoli opustili krajani z Bleda. Pa tudi, da bi bilo drugo leto praznovanje še lepše in bogatejše.
Vesna
Oči in ulfraviolelno tveganje
Vsi poznamo žarnice na živo-srebrno paro (VTF), ki jih uporabljamo v glavnem za zunanjo in javno razsvetljavo. To so žarnice, ki imajo bel stekleni balon, obložen s posebno snovjo. Ta snov pretvarja nevidne ultravioletne žarke, ki jih proizvaja posebna, z živosrebrnimi parami napolnjena cevka v sredini žarnice in služi namesto ža-rilne nitke, ki jo imajo običajne žarnice.
In kaj se zgodi, če se poškoduje oz. ubije zunanji balon s posebno oblogo? Ultravioletni žarki sevajo neovirano do 10 m daleč in lahko povzročijo tistemu, ki bi jim bil izpostavljen, nevarne poškodbe na očeh in koži.
Po povzetku iz znane ameriške revije so službe za varstvo pri delu v Ameriki poslale arhitektom, gradbenikom, šolnikom in varstvenikom 68.000 pisem, v katerih jih opozarjajo na nevar-
nost ultravioletnega sevanja iz poškodovanih žarnic. V pismih jih opozarjajo, da je znanih že 200 prijavljenih primerov poškodb oči, kjer je bila potrebna zdravniška pomoč; mnogih pri-
merov pa seveda niso niti prijavili. V ZDA je v rabi 25 milijonov živosrebrnih žarnic za cestno razsvetljavo, za razsvetljavo športnih objektov, trgovin, šol in tovarn.
Zaradi nevarnosti, ki jo predstavljajo poškodovane žarnice, bodo spremenili standarde za vse vrste žarnic na živosrebrno paro VTF.	-AS-
Sklepi
samoupravnih organov
DS DO — 31.7.1978
1.	S 1. avgustom 1978 se prenese področje organizacije poslovanja DO iz sektorja za organizacijo poslovanja in AOP v sektor za plan in analize.
2.	Plansko analitska služba in TO trgovina izdelata analize, koliko prometa opravijo TO (Bohinj, Podnart), direktno v imenu TO trgovina. Rok do 20. avgusta 1978.
3.	Na osnovi obrazložitve in razprave je pregledal obračun za prvo polletje in ugotovil, da je delitev prihodka in dohodka v skladu s planom in ga potrdil.
4.	Pravilnik o oblikovanju prodajnih cen in prodajnih pogojev je bil s predlaganimi spremembami soglasno sprejet.
5.	Potrdil je prednostni listi prosilcev za stanovanje in posojilo za gradnjo stanovanj.
6.	Ivanu Lomovšku je odobril kratkoročno posojilo v višini 50.000.— din.
7.	Za vodja sektorja za organizacijo poslovanja in AOP se imenuje tov. Blažič Henrika za dobo 4 let.
8.	Sprejel je sporazum o združevanju v SIS za železniški in luški promet SRS in samoupravni sporazum o ustanovitvi temeljne skupnosti za železniški in luški promet prometnega središča Kranj v predlaganem besedilu.
9.	Za delegata v temeljno skupnost je bil imenovan Boris Malej, za podpisnika sporazuma pa Drago Pauluša.
10.	Odobril je višino pripadajočega deleža na doseženem dobičku kot finančni kredit SLOVENIA BOIS za dobo treh let in po obrestni meri, veljavni po odloku Narodne banke Slovenije ob sklenitvi pogodbe (približno 8 %), t.j. skupaj 37.682,— din.
11.	Sprejel samoupravni sporazum o načinu in pogojih opravljanja zunanjetrgovinskega prometa s proizvodi gospodarstva in predelave lesa kot je bil predlagan.
Za delegata se imenuje Drago Pauluša, za podpisnika pa Drago Stankovič.
12.	DS predlaga odboru SDK, da pravilnik uskladi z zakonom o SDK ter ga nato posreduje DS v obravnavo in sprejem. Do tega časa pa naj posluje odbor v skladu z zakonom o združenem delu.
13.	DS se strinja s predlogom komisije za vrednotenje zahtevnosti del in zavrača pripombe na ocenitev opisanih DM.
14.	DS pooblašča tov. direktorja, da formira komisijo, ki naj ugotovi — prouči možnosti in način združevanja z mizarstvom »Mira« Radovljica in kovinsko delavnico »Filbo« Boh. Bistrica in o tem obvesti politične in občinske organe v občini.
DS TO lesna predelava »TOMAŽ GODEC« Bohinjska Bistrica, ki je bilo dne 10.7. 1978.
1.	Sprejme se osnutek samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah o združevanju v samoupravno interesno skupnost za železniški in luški promet SR Slovenije;
2.	Sprejme se osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi temeljne skupnosti za železniški in luški promet prometnega središča Kranj;
3.	Za delegata SIS preskrbovalnega območja Elektro Gorenjska se imenuje tov. Strgar Alojza;
4.	Potrdi se predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi medobčinske skupnosti za zaposlovanje Gorenjske;
6.	V 15-dnevno javno obravnavo se da predlog spremembe sistemizacije del in nalog:
—	spremembo v opisu del in nalog »nanašalec laka« v obratu pohištvo in sicer iz ozkousmerjenega poklica v specializiran poklic in iz 6 mesecev delovnih izkušenj na dva meseca,
—	spremembo v obratu opažnih plošč, kjer naj bi se ukinile dela in naloge »pripra vij alee lepila« in »popravljalec plošč« ter da se na novo sistemizira dela in naloge »priprava lepila in popravilo plošč« z dvema zaposlenima,
—	na novo se sistemizira dela in naloge »nanašalec laka« (2) v obratu pohištvo.
7.	V 15-dnevno javno obravnavo se da predlog spremembe pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter o delitvi sredstev za osebne dohodke v TO:
—	11. odstavek 55. člena se naj spremeni tako, da se glasi: »vpilvnost posameznih meril določi vsako leto DS DO, višino konstante pa določi DS TO«.
8.	V delovno komisijo za vrednotenje zahtevnosti dela v
TO so imenovani:	
L Medja Jože — Ž	— 1. skupina
2. Krapež Edo	— 2. skupina
3. Bijol Franc	—• 3. skupina
4. Odar Jože — OP	— 4. skupina
5. Čufer Zalka	— 5. skupina
6. Arh Jaka	—• 6. Skupina
7. Žitnik Marija	— 7. skupina
8. Hožič Ivan	—• 8. tškupina
9. Rejc Srečko	— 9. skupina
10. Oblak Alojz	—- 10. skupina
11. Murovec Anton	— 11. skupina
12. Soklič Janez	— 12. skupina
13. Korošec Janez	— 13. skupina
14. Iskra Ljubica	— 14. skupina
15. Mavrič Miha	— 15. skupina
16. Dobravec Anton	— predstavnik OO sindikata
17. Kovačič Janez	■— predstavnik OO ZK
9.	V komisijo za prodajo nekurantnega in poškodovanega blaga so imenovani:
—	Vidmar Jože — predsednik
—	Stare Anton —• član
—	Žitnik Janez — član
10.	Ugodno se reši prošnje za odobritev neplačanega dopusta in sicer:
Ravnik Ivana, iNomenj 22 dni neplačanega dopusta Pikon Fracna, Ravne 17 — 22 dni neplačanega dopusta Pekovec Jožeta, Studor — 14 dni neplačanega dopusta Korošec Janka, Podjelje •— 22 dni neplačanega dopusta s tem, da najprej izkoristijo svoj redni letni dopust.
11.	Tov. Mrak Ladislavu, Boh. Bistrica, Pod Rebrom 5 se dovoljuje gradnja delavnice na zemljišču, ki je rezervirano za industrijsko cono in sicer v podaljšku ograje na JV strani, če je to v skladu z urbanističnim načrtom Boh. Bistrica, z zakonom o varstvu okolja in s tem, da ni požarne nevarnosti.
12.	Za potrebe obrata pohištvo se potrdi nabava 1 kom elektromotorja.
13.	Vsa razna slavja — ob priliki odhoda delavcev v pokoj, JLA, rojstvu otrok, rojstni dnevi, godovi, poroke — v temeljni organizaciji niso dovoljena.
Za to se zadolži ves operativni kader v TO.
14.	Odstranjevanje vode pod mostom in pri trafo postaji naj si ogleda gradbenik TO in pripravi predlog rešitve.
Predstavljamo vam
Predsedniki odborov SDK
FRANC MAČEK,
rojen 3.10. 1952 je končal srednjo tehnično šolo v Novi Gorici, kjer je bil tudi predsednik mladinske organizacije Šolskega centra. Sedaj študira ob delu na Višji šoli za organizacijo dela v Kranju. V naši delovni organiza-
ciji je zaposlen od avgusta leta 1972 dalje. Bil je vseskozi tudi dober družbeni delavec, saj je poleg odgovornih funkcij v delovni organizaciji, kjer je bil sekretar OO ZK v TO Rečica, sekretar sveta ZK LIP Bled, tudi predsednik mladinske organizacije v Zgornjih Gorjah in član OK ZSMS.
Z ozirom na njegovo aktivno delovanje v družbenopolitičnih
organizacijah in njegovo dosedanje delo ga je sindikalna organizacija tudi predlagala za predsednika Odbora samoupravne delavske kontrole delovne organizacije.
Predsednik odbora samoupravne delavs kekontrole TO» TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica tov. MAVRIČ MIHA se je kot KV mizar zaposlil najprvo v mizarski delavnici, nato pa v oddel-
ku pohištvo. Sedaj dela na delovnem mestu »skladiščnika« v oddelku priprave proizvodnje.
Že dosedaj je sodeloval v samoupravnih organih in sicer v delavskem svetu TO in DO.
Janez Prosič je bil rojen
22.	1. 1924, zaposlen je v TO Rečica na delovnem mestu vratarja.
Pri LIP Bled, na takratnem obratu Rečica je začel delati 1953. leta. Razporejen je bil na delovno mesto ravnača desk. Opravljal pa je dela tudi na drugih delovnih mestih, nekaj časa kot hlodar na hlodišču, dalj časa pa kot jarmeničar.
Poleg rednega dela je opravljal Janez še pomembne družbenopolitične funkcije kot dolgoletni predsednik sindikalne organizacije obrata, predsednik stanovanjske komisije, član delavskega sveta in še drugod.
Največ pa je bil Janez Prosič angažiran v gasilski dejavnosti.
Tu je deloval kot predsednik ustanovnega društva, nato kot poveljnik. Še vedno pa je v gasilstvu zelo aktiven kot vzgojitelj novih gasilcev.
Ivan Troha se je rodil 23. marca 1923. Pri LIP Bled, v TO Mojstrana je zaposlen že 25 let. Delal je na različnih delovnih mestih, zadnja leta pa je skladiščnik končnih izdelkov. Med tem časom je bil večkrat predsednik sindikata in pa tudi član samoupravnih organov. Glede na
vestno opravljanje nalog je bil izvoljen za predsednika delavske kontrole.
Predsednik samoupravne delavske kontrole TO Podnart SITAR Franc, rojen 8. 9. 1922, je zaposlen na delovnem mestu vo-
dja vzdrževanja. V naši delovni organizaciji se je zaposlil L 9. 1959, kot vzdrževalec strojne opreme in transportnih naprav.
Pri svojem delu je izredno marljiv in prizadeven. Poleg rednega dela je v vseh letih zaposlitve aktivno sodeloval v samoupravnih organih na nivoju TO in DO. Kot dobremu poznavalcu celotnega poslovanja in samoupravljanja mu je zaupano mesto predsednika SKD.
ŠTEFAN BANKO
je bil rojen 10.4.1925. Pri LIP Bled se je zaposlil v septembru 1958. leta. Začel je delati kot kvalificiran mizar. Kmalu je prekinil delo in se vpisal na srednjo tehniško šolo. Po končani šoli je zasedel DM lesnega manipulanta; kasneje pa je delal še na DM žagovodje na Rečici, kontrolorja žaganja uslužnostnega razreza. Poleg službe je tudi izredno študiral na Višji šoli za organizacijo dela v Kranju in tega tudi uspešno zaključil. Nato je oprav-
ljal delo planerja v prodaji, trenutno pa opravlja dela in naloge vodje oddelka za tržne raziskave in ekonomsko propagando v prodajnem sektorju.
Štefan Banko je vsa leta aktivno sodeloval v vseh družbenopolitičnih in drugih organizacijah od RK, SZDL, sindikat, KS, tudi v naših samoupravnih organih često zasledimo njegovo ime. Spričo vestnega in doslednega dela v samoupravi smo mu zaupali delo predsednika OSDK DSSS.
V
«našem
glasilu!
Stimulacija OD za mesec
julij 1978
Stroškovno mesto	v julij	* jan.-julij	Work	faktor
			julij	jan.-julij
plošče	116,05	*117,89		
pohištvo	105,36	104,21	112,88	121,97
žaga	107,87	112,44	126,33	121,08
ISO - SPAN	113,76	114,07		
koyinska	111,10	117,13		
skl ad. izdelkov	121,19	123,77'		
TO Boh.Bistrica	114,39	116,72		
sobnä vrata	119,66	122,48		
žaga	111,75	113,42		
TO ‘Rečica	117,18	119,86		
vhodna ‘jn gar.vrata	116,12	120,63		
TO Mojstrana	116,12	120,63		
grupa usi. žaganja	139,47	.140,89		
žaga	108,60	112,12		
predelava	113,23	116,58		
TO Podnart	111,86	115,22		
OZD	116,33	117,97		
TO
% '.%'*- %' proizvodnosti produktivnosti kritje dej. kritje plan.
% % % izračun izrač.degres, konstante izplačilo
Boh. Bistrica	95,99	89,90	96,75:
Rečica	110*34	98,25	125,35
Mojstrana	110,05	100,89	158,12
.Podnart	109,52	87,06	145,91,
DSSS	102,46	95,57	118,03
Trgovina			
Rečica	96,35	-	-
Zagreb	119,41	-	-
Mr. Sobota	150,72	-	-
TO Trgovina-vpdstvo Bled, dne 4.VIII.078	115,3?		
76,19	90,70		103,70	103,70
115,10	108,47	-	113*47	1135*47
111V61	113,83	-	118,83	118,83
135,21	109,85	-	114,85	114,85
101,58	101,91	-	110*91	U0,91
_	96,35	_	101-, 35	101,35
-	119-, 41	117,65	122,65	122,65
-	150,72	128,14	133,14	133,14
-	115,37	115,22	120,22	120,22
Od drevesa do deske
Zaradi izpostavljenosti vremenskim neprilikam, težkega fizičnega dela, oddaljenosti delovišč in ne najboljših osebnih dohodkov, je delavce v gozdarski in lesni (predvsem primarni) industriji, težko zaposliti. Ker jih primanjkuje, temu sledi, da bomo morali delo organizirati tako, da bo predvsem strojno, mehanizirano z vse večjo udeležbo avtomatike in računalniške tehnike.
Vrednost gozdnih sortimentov ne narašča s tako stopnjo kot vrednost delovne sile. Slednja je do deset in večkrat večja. V gozdarstvu tudi ne morejo povečevati števila produktov. Tu lahko posekajo le toliko lesa, kolikor je prirastka, zato je povečevanje števila produktov omejeno. Tako gozdarjem ne preostane drugega kot zmanjševati število zaposlenih. Prisotna so tudi dognanja, da se delovna sila hitreje draži kot mehanična sredstva.
Tem ugotovitvam so sledile vseskozi, posebno pa v zadnjih letih, korenite spremembe v smislu mehanizacije, avtomatizacije tako v gozdarstvu kot tudi v lesni industriji. Ugotavljamo, da je
sečnja lesa v gozdarstvu 100 % mehanizirana. Spravilo lesa pa je mehanizirano komaj 60—70 %. Sam prevoz lesa je tudi 100 % mehaniziran.
Ce vemo, da je možno zmanjševati le stroške ljudi, bo te treba nadomeščati v gozdovih in skladiščih oblovine z mehanizacijo. To se pravi, da je mehani-rati sečnjo, izdelavo oziroma obdelavo lesa, zbiranje lesa od panja do vlake, vlačenje do ceste, nakladanje in prevoz.
Seveda pa različnost terenov narekuje tudi tem prilagojena sredstva za izkoriščanje gozdov. Tako gozdarji sedaj les podirajo in vlačijo v daljših kosih ali kar cela stebla. Ta se tudi v celi dolžini nakladajo in prevažajo (do 14 m dolžine). Obdelave takih stebel opravijo na mehaniziranih Skladiščih oblovine.
Za vlečenje stebel po gozdu uporabljajo traktorje zgibnike (Timberjak, Kockum) in podobne. Na zahtevnejših terenih uporabljajo za spravilo lesa tudi žičnice. Seveda je novim tehnologijam spravila potrebno prilagoditi ceste. Zelo so se uveljavili
nakladalni žerjavi in čelni viličarji.
Vsa racionalizacija je usmerjena v združevanju posameznih opravil. Zaradi zahtevnosti terenov gozdarji iščejo najboljši način spravila lesa po terenu z različnimi koti. Tu se je uveljavila vožnja lesa z zgibnimi prikolicami. V svetu se vsebolj uveljavlja izkoriščanje ne samo stebla, temveč tudi lubja, vej in iglic, kar pri nas še ne izkoriščamo.
Pri obdelavi lesa, razžagovanju hlodovine, se zaradi prepočasnega uveljavljanja sodobnejše tehnologije tudi srečujemo s težkimi delovnimi pogoji (hlodarji, vkla-dalci žaganega lesa) in pomanjkanjem delovne sile. Možnosti izboljšanja delovnih pogojev nam omejujejo zelo drage naprave. Tako so zelo težko dosegljive, večkrat pa tudi né dovolj primerne za naše razmere.
V žagarstvu je šel razvoj novitet predvsem v povečanju zmogljivosti strojev z manj delovne sile. Tako sodoben polno-jarmenik žaga hlode 30 cm 0 s pomikom 10 m/min, tračna žaga hlodarka pa s pomikom 40 do 80 m/min. Približno take pomike ima krožna žaga in profilni rez-karji. Vse bolj ugotavljamo, da je večja možnost obstoja in racionalno žaganstvo na večjih žagah. Pri prizadevanjih pa ni smotrno slediti modnim muham oziroma novitetam v strojih za obdelavo hlodovine. Vsi stroji za obdelavo hlodovine se med seboj dopolnjujejo ne pa konkurirajo. Vedno je osnova za odločitev v tehnologiji, vrsti in debelini hlodovine in kakšne Sortimente potrebujemo. Tako bomo pri drobni hlodovini segali po profitnih rezkarjih, krožnih žagah, za obdelavo srednje debele hlodovine pa po jarmenikih in tračnih žagah.
Vse bolj se uveljavlja koncentracija mehaniziranih skladišč oblovine. Tu napade hlodovina različnih premerov, od robne do debele, zato bodo potrebne večje žagalnice z mešano tehnologijo.
Med drugim se je zelo razvila reducima tehnika. V tem primeru je pred osnovnim strojem, npr. polnojarmenikom, montiran
Delo na krlišču nekoč ...
reducimi stroj, ki reducira ob-delovanec v valj kasto obliko in odvišno maso spremeni v iverke. V podobne namene se je uveljavil tudi profilni rezkar. Ta tehnika je primerna pri žaganju drobnejše hlodovine.
Pri izbiri take ali drugačne tehnike bo pri investicijski naložbi dala prednost taka tehnologija, kjer bo kot je rečeno, možno drago surovino, v tem primem hlodovino, obdelati z najboljšim izkoriščanjem lesne
in danes
V zaključku lahko ugotavljamo, da je pri obdelavi hlodovine v danih pogojih izbrati tako tehnologijo, ki bo najboljša v medsebojni povezavi strojev za doseganje visokih kapacitet, dobrega izkoriščanja in manjši potrebi po delovni sili. Drugod v svetu se zelo uveljavlja elektronska, računalniška tehnika, vendar je za naše razmere zelo draga.
mase, izdelavo najvrednejših sortimentov z minimalno porabo časa. Tehnologijo bo usmerjati tako, da bo predvsem podaljšana obdelava (pohištvo) lesa imela na razpolago več surovine. Četudi dragi, so vendar na pohodu in tudi vse bolj v uporabi avtomatizacija in procesni računalniki, ki prinašajo velike spremembe v tehnoloških procesih. Tand
Ekskurzija v Anglijo in Škotsko
V	organizaciji Gozdarske fakultete in Turistične agencije GENERALTURIST iz Zagreba je bila organizirana za študente
III.	stopnje in magistre omenjene fakultete ekskurzija v Anglijo in Škotsko. Udeleženci ekskurzije so bili skoraj iz vseh naših republik, med drugim tudi štirje iz Slovenije. Vsem udeležencem je vsaj do, neke mere poznana lesna industrija Zah. Nemčije, Avstrije, Švice, Italije itd., le redki so poznali razmere v Angliji in Škotski in je razumljivo, da je že pred potovanjem vladalo veliko zanimanje. Razen tega je na takšnem potovanju, ob tako pestri udeležbi, možno izmenjati in razčistiti mnoga strokovna mnenja.
V	petek, 7. 7. 1978 ob 9. uri smo se zbrali na zagrebškem letališču in po razmeroma hitro opravljenem mejnem pregledu vzleteli z JAT-ovim DC-9 proti Londonu. Let je bil miren in je trajal le nekaj več kot 2 uri in Že smo pristali na londonskem letališču Heathrow. Ze na letališču smo doživeli prvo presenečenje. Večina udeležencev je po-
leg angleških funtov imela s seboj zahodnonemške marke in seveda dinarje. Pri menjavi se je izkazalo, da so za dinarje cenejši funti kot za marke.
Na letališču nas je čakal avtobus, ki nas je odpeljal v središče Londona. Zaradi omejenega časa in velikosti mesta smo si le-tega ogledali s krožno vožnjo z avtobusom. London je poznan po mnogih kulturno zgodovinskih znamenitostih in bi potreboval vsaj polovico svojega dopusta, da bi si ga popolnoma ogledal. Časa nam je preostalo le za ogled znamenitega grajskega dvorca Tower in nacionalne galerije.
Iz Londona nas je pot vodila v znano univerzitetno mesto Oxford. Med udeleženci ekskurzije
je bil tudi priznani univerzitetni profesor Dr. Roko Benič, ki je bil pred 19. leti v tem mestu na post diplomskem študiju.
Iz Oxforda smo odpotovali v Birmingham in nato v škotsko glavno mesto Edinburg. To je prekrasno staro mesto na obali severnega morja, z mnogimi kulturno zgodovinskimi spomeniki in ga imenujejo tudi severne Atene. Lastne primerjave na žalost ne morem napraviti, ker Aten še nisem videl.
Krožno pot smo nadaljevali po Angliji in Škotski iz Edinburga preko Glasgowa in severnih predelov Škotske, nazaj proti jugu, preko Nottinghama, zopet na letališče Heathrow v Londonu. Nemogoče je opisati vse, kar smo videli. Opozoril bom predvsem na glavne značilnosti, ki sem jih opazil na relaciji po Angliji in Škotski, dolgi približno 2.000 km. Večina mest je starih, novogradenj ni ali pa so zelo redke. Ulice so široke, z mnogimi parki, ki so urejeni brezhibno z velikimi površinami znane angleške trave. Prebivalci koristijo te parke za sprehode, rekreacijo in tudi za oddih. V večini parkov so na razpolago brezplačni ležalni stoli in še na misel nikomur ne pride, da bi jih odnesli domov. Po koriščenju jih z vso angleško pedantnostjo zopet zložijo na shranjevalni prostor.
Poleg parkov imajo vsa večja in tudi manjša mesta velika golf igrišča, ki so dobro obiskana, saj so Angleži znani kot ljubitelji te športne in rekreacijske panoge.
Na poti smo videli tudi veliko jezer in rek, ob katerih so manjši turistični kraji. Podobno kot pri nas, se ob sobotah in nedeljah na obalah zbere veliko turistov. Za razliko od naših, njihove obale tudi po odhodu ostanejo popolnoma čiste. Res je seveda, da imajo na vseh teh mestih smetnjake, ki jih redno praznijo. Skratka, na vsakem koraku sta opazni angleška pedantnost in red.
Nekaj podobnega velja tudi na cesti, kjer so vsi šoferji zelo disciplinirani in kljub naši dolgi poti nismo opazili prekrškov, prometno nesrečo pa smo videli samo eno manjšo. Seveda imajo poleg šoferjev za to veliko zaslugo tudi dobro urejene ceste. Pri tem je zanimivo, da imajo
PRAVI LIM I K
o organizaciji in delu finančne službe delovne organizacije
in
PRAVILNIK
o osnovnih sredstvih
lip bled
Beležke
Na osnovi 83. a člena samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo LIP lesna industrija BLED, je delavski svet delovne organizacije na svoji seji dne 3. junija 1978 sprejel naslednji
PRAVI LN I K
o organizaciji in delu finančne službe delovne organizacije
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta pravilnik določa in ureja organizacijo, naloge in predmet poslovanja, organe upravljanja, pravice in odgovornosti ter način dela in poslovanja finančne službe DO.
2.	člen
S tem pravilnikom se samoupravno ureja organizacijo in delo finančne funkcije DO, kot ene izmed temeljnih poslovnih funkcij ter samoupravno ureja razmerja z drugimi funkcijami in organizacijskimi deli DO, z namenom:
1.	da se na racionalen in ekonomičen način gospodari s finančnimi sredstvi TO,
2.	da se ohranja poslovna stabilnost in likvidnost,
3.	da se trajno zagotavlja financiranje proizvodnega in poslovnega procesa ter opravlja celotne denarne posle za TO,
4.	da se omogoča sprotni pregled nad stanjem in gibanjem vseh denarnih sredstev ter pravočasno poravnava obveznosti in izterjuje terjatve,
5.	da zagotavlja finančno poslovanje v skladu s predpisi,
6.	da prispeva k uresničevanju plana poslovanja.
3.	člen
Kršitev obveznosti tega pravilnika se smatra za hujšo kršitev obveznosti.
II. ORGANIZACIJA IN ORGANI FINANČNE SLUŽBE
4.	člen
Finančna služba DO deluje v okviru DSSS kot oddelek finančnega sektorja
pod nazivom »FINANČNA OPERATIVA«.
5.	člen
Vodja finančnega sektorja odgovarja za uporabo načel in določb tega pravilnika in koordinira delo finančne operative z dedom finančnega sektorja.
6.	člen
S posebnim samoupravnim splošnim aktom se določi osebe, ki odgovarjajo za izvajanje posameznih obveznosti in nalog finančne službe.
7.	člen
Delo in poslovanje finančne službe upravlja svet za finančne zadeve DO.
Svet za finančne zadeve DO sestavljajo delegati TO in DSSS in sicer skupaj 9 delegatov, oziroma:
1.	TO »Tomaž Godec«, Bohinjska Bistrica — 2 delegata,
2.	TO Rečica, Bled —• 2 delegata,
3.	TO Mojstrana, Mojstrana — 2 delegata,
4.	TO Podnart, Podnart — 1 delegat,
5.	TO Trgovina, Bled — 1 delegat,
6.	DSSS, Bled — 2 delegata.
8.	člen
Delegate volijo delavci TO in DSSS neposredno na tajnih volitvah, ki jih razpisuje DS DO.
Mandat delegatov traja dve leti. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen v svet za finančne zadeve.
V svet za finančne zadeve ne morejo biti izvoljeni direktor DO in direktorji TO, vodja finančnega sektorja, ter vodja finančne operative.
9.	člen
Delegati se morajo pri odločanju o vprašanjih, ki se nanašajo na ustvarje-
ne materialne obveznosti TO oz. drugih vprašanjih, ki jih določa statut TO in DSSS, samoupravni sporazum o združitvi TO v DO in ta pravilnik, ravnati in glasovati skladno s stališči delavcev ali DS TO in DSSS, katerih delegati so.
10.	člen
Delegati so za svoje delo odgovorni delavcem TO in DSSS, ki so jih izvolili in njihovim DS.
41.	člen
Za volitev in delo delegatov veljajo določila 85. a člena samoupravnega sporazuma o združitvi TO v DO.
Podrobnosti o volitvah, sklepčnosti in nesklepčnosti sej, načina glasovanja, ugotavljanjja izida glasovanja ter pravicah in obveznostih delegatov, ureja statut DO in drugi splošni akti.
12.	člen
Svetu za finančne zadeve delavci po-verjajo naslednja delovanja in naloge:
a)	predlaga in usklajuje:
1.	plan likvidnosti,
2.	finančno politiko s področja delovanja finančne službe;
b)	sprejema in odloča:
1.	ukrepe za izvajanje plana likvidnosti in drugih programov finančne politike,
2.	o najemanju kratkoročnih in dolgoročnih kreditov za obratna sredstva,
3.	o pogojih in limitu delavcem finančne službe za odobravanje občasnih kreditov TO za uravnavanje tekoče likvidnosti,
4.	o odobravanju kreditov za obratna sredstva,
5.	o združevanju sredstev za vzdrževanje -tekoče likvidnosti;
c)	voli in razrešuje:
1. predsednika in namestnika predsednika sveta;
d)	opravlja druge zadeve z delovnega področja finančne službe, ki jih določa ta pravilnik in drugi samoupravni splošni akti ali pa jih DS DO poveri v odločanje.
13.	člen
O delu sveta za finančne zadeve sproti, oziroma najmanj vsake pol leta poroča predsednik delavskemu svetu DO, delegati sveta pa zborom na delovnih skupinah.
III.	NALOGE FINANČNE SLUŽBE
14.	člen
Finančna služba opravlja vse posle s finančnega področja, njene naloge pa so zlasti:
1.	zbiranje finančnih sredstev za vlaganje v poslovanje in reprodukcijo TO,
2.	plasma finančnih sredstev,
3.	združevanje finančnih sredstev,
4.	predlaganje in uresničevanje finančne politike,
5.	sodelovanje pri sestavi investicijskih programov in njihovi finančni realizaciji,
6.	sodelovanje pri sestavi in predlaganju finančnih planov TO in njihovem uresničevanju,
7.	skrb, da so terjatve redno poravnane,
8.	skrb, da so obveznosti redno poravnane,
9.	vodenje depozitne službe, poslov z vrednostnimi papirji in vrednostnicami ter plačilni promet,
10.	opravljanje blagajniške službe,
11.	opravljanje izplačilne službe osebnih dohodkov in drugih denarnih prejemkov delavcev,
12.	poslovanje s skladi,
13.	poslovanje z deviznimi sredstvi,
14.	vodenje evidence osnovnih sredstev ter tekočih investicij in investicijskega vzdrževanja,
15.	obračunavanje in razporejanje skupnega prihodka in dohodka,
16.	skrb za zavarovanje sredstev.
a)	Zbiranje finančnih sredstev za vlaganje v poslovanje in reprodukcijo TO
15.	člen
Med posle zbiranja finančnih sredstev spada:
1.	vzdrževanje stikov s stalnimi finančnimi poslovnimi partnerji in skrb za nove finančne partnerje,
2.	spremljanje in analiziranje učinkov vseh oblik financiranja,
3.	dogovarjanje o sklenitvi pogodb o priskrbi finančnih sredstev.
16.	člen
Pogodbe o priskrbovanju finančnih sredstev podpisuje vodja finančnega sektorja ali v njegovi odsotnosti vodja finančne operative. Vodja finančnega sektorja ali vodja finančne operative podpisujeta pogodbe skupaj z direktorjem DO ali osebo, ki jo za to pooblasti1 direktor DO.
17.	člen
Finančna Služba priskrbi finančna sredstva v skladu s potrebami proizvodnega procesa m višini in v skladu z okvirnimi pogoji, določenimi s finančnimi plani ter sklepi samoupravnih organov.
18.	člen
Finančna služba analizira in spremlja vlaganja v poslovanje in reprodukcijo TO ter ukrepa pri preobsežni ali neracionalni naložbi.
Finančna služba je dolžna, da opozarja in zahteva od posameznih služb v DSSS in TO, da uskladijo naložbe s sprejetimi plani ali sklepi samoupravnih organov oziroma da racionalizirajo vlaganja v posamezno vrsto sredstev.
19.	člen
Če ustrezne službe v DSSS in TO ne ukrepajo ustrezno v smislu predhodnega člena, je finančna služba dolžna poročati in predlagati ukrepe svetu za finančne zadeve.
20.	člen
Vsaka poslovna akcija, ki ima za posledico finančno obveznost, ki je večja kot je predvideno s finančnim planom, se lahko sklene ali izvede samo s pristankom finančne službe. S pristankom finančna služba prevzame odgovornost, da so potrebna finančna sredstva na razpdlago ali da jih bo priskrbela.
21.	člen
Pogodbe za najemanje kratkoročnih in dolgoročnih kreditov za obratna sredstva sme finančna služba sklepati samo na osnovi predhodnega sklepa sveta za finančne zadeve.
V nujnih primerih (izplačilo OD, preprečitev posledic nepravočasno poravnanih obveznosti in slično), lahko finančna služba sklene pogodbo za najemanje kratkoročnih kreditov za obratna sredstva brez predhodnega soglasja sveta za finančne zadeve, s pogojem, da svet za finančne zadeve o tem sklepa naknadno, na prvi redni seji.
22.	člen
Finančna služba lahko po potrebi občasno preliva sredstva na žiro računih TO med seboj in o tem naknadno poroča svetu za finančne zadeve.
Za občasno prelivanje sredstev med TO se obračunava obresti po redni bančni stopnji.
23.	člen
Pogodbe za najemanje investicijskih kreditov za osnovna sredstva in za trajna obratna sredstva na osnovi investicijskih programov, finančna služba lahko sklepa samo s predhodnim sklepom DS DO.
b)	Plasma finančnih sredstev
24.	člen
S tem so mišljeni občasni in trajni plasmaji finančnih sredstev za neblagovne naložbe TO, na osnovi predpisov ali lastnih interesov (naložbe v združevanje sredstev v in izven DO, prispevke za energetiko, posojilo za nerazvite republike in slično).
25.	člen
Pogodbe in listine o plasmajih sredstev podpisujejo osebe v smislu 16. člena tega pravilnika ali osebe na osnovi sklepa o sprejetju samoupravnega sporazuma.
26.	člen
Finančna služba lahko izvršuje plasma finančnih sredstev samo na osnovi plana, sklepov samoupravnih organov, samoupravnih aktov ali predpisov.
Za trajne plasmaje je potrebno soglasje DS TO oz. DS DO, za občasne pa sveta za finančne zadeve. Plasmaje na osnovi predpisov se lahko izvršuje brez predhodnega sklepa samoupravnih organov.
c)	Združevanje finančnih sredstev
27.	člen
Z združevanjem sredstev je mišljeno iskanje virov in izvrševanje sporazumov o združevanju za lastne potrebe ter poslovanje z združenimi sredstvi.
28.	člen
Pogodbe in listine o združevanju sredstev podpisujejo osebe v smislu
25.	člena tega pravilnika.
29.	člen
Za trajno združevanje je potrebno soglasje DS DO, za občasne namene pa sveta za finančne zadeve.
č) Predlaganje in uresničevanje finančne politike
30.	člen
Finančna politika je določena s samoupravnimi akti, letnim planom in sklepi samoupravnih organov.
Predlog finančne politike pripravi finančna služba, ki ga sprejme svet za finančne zadeve.
31.	člen
Finančna politika zajema:
1.	taktiko, ukrepe in način, kako se bo doseglo najustreznejšo obliko financiranja,
2.	politiko priskrbovanja finančnih sredstev,
3.	politiko plasmajev finančnih sredstev,
4.	politiko združevanja finančnih sredstev,
5.	načel o razdelitvi celotnega dohodka, dohodka in čistega dohodka,
6.	načela o poslovanju s sredstvi rezerv in skupne porabe.
d)	Sodelovanje pri sestavi investicijskih programov in njihovi finančni realizaciji
32.	člen
Finančna služba sodeluje pri sestavi ekonomsko-finančnega dela investicijskega programa, če se program izdeluje v DO ah če je z izdelovalcem programa izven DO dogovorjeno, da finančna služba sodeluje pri sestavi programa.
33.	člen
Finančna služba sestavi na osnovi sprejetega investicijskega programa plan dinamike potrebnih finančnih sredstev in izvede postopek za pridobitev finančnih sredstev.
34.	člen
Ko so pridobljena potrebna finančna sredstva za izvajanje investicije in je sprejet sklep ali dan nalog za izvajanje investicije, finančna služba prijavi investicijo službi družbenega knjigovodstva.
Finančna služba vodi evidenco in izvaja financiranje investicije ter priskrbi listine o zavarovanju plačil.
e)	Sodelovanje pri sestavi in predlaganju finančnih planov TO in njihovem uresničevanju
35.	člen
Finačni plan je sestavni del letnega gospodarskega načrta. Predlog finančnega plana pripravi finančna služba na osnovi podatkov o poslovanju po letnem gospodarskem načrtu, ki ga obravnava in sprejme svet za finančne zadeve.
36.	člen
Finančni plan zajema:
1.	plan gibanja sredstev naložb, plasmajev, stanja denarnih sredstev, zalog in terjatev,
2.	plan gibanja virov lastnih in tujih sredstev,
3.	obračanje sredstev,
4.	dinamika sredstev.
37.	člen
Finančni plan je osnova za financiranje poslovanja in reprodukcije TO.
Finančna služba spremlja finančni program ter analizira odstopanja in ukrepa v skladu s tem pravilnikom.
38> člen
Osnova za spremljanje, analiziranje in ukrepanje po finančnem planu so knjigovodski podatki. Odgovorne osebe v posameznih službah so dolžne ažurno dajati podatke, ki so potrebni za spremljanje izvajanja finančnega plana.
f)	Skrb, da so terjatve in obveznosti redno poravnane
39.	člen
Finančna služba opravlja vse posle v zvezi s poravnavo terjatev in obveznosti TO.
40.	člen
Vse plačilne instrumente in prenosne naloge za poravnavo obveznosti izstavlja finančna služba.
Podlaga za plačilo obveznosti so pravilno likvidirane listine, iz katerih izhaja določena finančna obveznost TO.
Podatke o zapadlosti finančnih obveznosti TO iz naslova posojil ali združevanja sredstev, obveznic in drugih vrednostnih papirjev, depozitov in slično daje knjigovodstvo oz. o njih vodi finančna služba posebno evidenco.
41.	člen
Za nepravočasno in nepravilno poravnavo obveznosti na osnovi pravilno likvidirane in pravočasno prispele dokumentacije, odgovarja finančna služba. Finančna služba pa ne odgovarja za nepravočasno plačilo, če obveznosti izvirajo iz prekoračenj finančnega plana, za katere ni bilo postopano v smislu 20. člena tega pravilnika.
42.	člen
Vrstni red pri plačilu obveznosti določa vodja finančnega sektorja.
43.	člen
Finančna služba opravlja vse posle v zvezi s poravnavo terjatev TO.
Finančna služba skrbi za izterjavo terjatev tudi prek sodišč, vse dokler plačilo ni izterjano in pri tem sodeluje s pravno službo DO.
Evidenco terjatev vodi računovodstvo DO.
44.	člen.
Poravnavo obveznosti lahko finančna služba izvrši samo z žiro računa TO, na katero se obveznost nanaša.
g)	Vodenje depozitne službe, poslov z vrednostnicami ter plačilni promet
45.	člen
Izpiske službe družbenega knjigovodstva oz. finančne institucije, ki je opravila plačilni promet, prejme najprej finančna služba.
Šele ko vodja finančne operative izpisek pregleda, lahko delavci v drugih službah, ki so zadolženi za posamezna opravila na osnovi izpiska, z njim razpolagajo.
46.	člen
Brez sopodpisa pooblaščenega delavca finančne službe ne more nihče poravnati obveznosti, dvigniti z računa ali kako drugače razpolagati s finančnimi sredstvi.
Pooblaščeni delavci finančne službe za podpis izplačilnih nalogov so vodja finančnega sektorja in vodja finančne operative.
Izplačilne naloge podpisujejo direktor DO, direktorji TO in drugi delavci s sklepom DS DO in TO. Direktor TO in pooblaščeni delavci TO lahko podpisujejo naloge samo za svojo TO.
47.	člen
Vrednostne papirje (ček, menica, akreditiv, garancija, obveznica), hrani in vodi o njih evidenco finančna služba. Finančna služba skrbi za pravočasno vnovčenje vrednostnih papirjev ali pa jih uporablja kot plačilni instrument za poravnavo obveznosti.
48.	člen
Posamezne službe, ki prejmejo vrednostne papirje, so jih po prejemu in opravljeni zadolžitvi dolžni takoj (še isti dan), izročiti finančni službi.
Odgovorni delavci, ki sprejemajo vrednostne papirje, so jih dolžni skrbno preveriti in so odgovorni za posle-
dice, ki bi nastale zaradi pomanjkljivih plačilnih instrumentov.
49.	člen
Vrednostne papirje finančna služba hrani v ognjevarni železni blagajni.
Vrednostne papirje lahko da finančna služba v hrambo v banko ali SDK.
50.	člen
Denar, vrednostne papirje in vred-nostnice je potrebno zavarovati proti vsem rizikom.
51.	člen
Vse posle v zvezi z izdajanjem vrednostnih papirjev vodi in organizira finančna služba.
h)	Opravljanje blagajniške službe
52.	člen
Finančna služba opravlja blagajniško službo za DSSS in sicer ločeno po vrstah denarnih sredstev (glavna blagajna, porto blagajna, blagajna čekov, blagajna deviznih sredstev itd.). Blagajno deviznih sredstev vodi tudi za potrebe TO.
53.	člen
Blagajniško poslovanje se mora dnevno zaključevati in primerjati računsko stanje z dejanskim.
54.	člen
Blagajniško poslovanje se mora voditi v skladu s predpisi službe družbenega knjigovodstva, drugimi predpisi in splošno tehniko blagajniškega poslovanja.
55.	člen
Dnevno stanje gotovine mora biti usklajeno z dovoljenim blagajniškim maksimum. Morebitne presežke gotovine je potrebno položiti na žiro račun še isti dan, oz. najkasneje naslednji dan.
56.	člen
Izplačila iz blagajne (vseh vrst blagajn), sme blagajnik izvršiti samo na osnovi naloga vodje finančnega sektorja ah vodje finančne operative.
Nalog za izplačilo se lahko izda samo na osnovi pravilno likvidiranih in odobrenih listinah (npr. potni obračun itd.).
Vodja finančnega sektorja lahko da pooblastilo tudi drugim delavcem DSSS za izplačila iz določenih blagajn oziroma za določene namene (npr. sodni in administrativni koleki).
57.	člen
Denarna sredstva, vrednostnice in vrednostne papirje se mora hraniti v ognjevarni železni blagajni.
Ključe (en izvod) ima blagajnik, druge izvode ključev ipa se mora deponirati pri banki ali SDK.
i)	Opravljanje izplačilne službe osebnih dohodkov in drugih denarnih prejemkov delavcev
58.	člen
Finančna služba dviga sredstva za osebne dohodke in druge denarne prejemke delavcev pri banki oziroma službi družbenega knjigovodstva za DSSS in TO na osnovi plačilnih list izdelanih v AOP.
Izplačila osebnih dohodkov in drugih denarnih prejemkov izvrši finančna služba samo delavcem DSSS. Delavcem v TO izplačuje ustrezna služba v TO.
Finančna služba likvidira in obdela plačilno listo za DSSS in TO.
Pod likvidiranje se smatra kontrola pravilnosti obračuna osebnih dohodkov, rekapitulacije prispevkov, pravilnosti prispevkov, pravilnosti nalogov za plačilo prispevkov in ostalih sestavnih delov plačilne liste (administrativne prepovedi, članarine itd.).
Pod obdelavo plačilne liste se smatra sestava knjižne temelj nice za knjiženje osebnih dohodkov in prejemkov za knjiženje v računovodstvu.
59.	člen
Finančna služba sestavlja in posreduje podatke za sestavo plačilne liste za delavce DSSS in za TO trgovina, dokler ta TO ne organizira svoje obračunske službe.
60.	člen
Finančna služba izdaja razna potrdila oziroma potrjuje razne listine za delavce DSSS:
1.	administrativne prepovedi za potrošniška posojila in stanovanjska posojila,
2.	podatke za otroški dodatek,
3.	podatke po predpisih socialnega zavarovanja za pokojninsko dobo itd.,
4.	podatke na zahtevo raznih organov (sodišča, občine itd.),
5.	razna ostala potrdila in izjave.
Finančna služba lahko izdaja potrdila in izjave o osebnih dohodkih in prejemkih delavcev samo na osnovi dejan-
skih podatkov in stanj ter samo za namene, ki niso v nasprotju s predpisi.
j)	Poslovanje s skladi
61.	člen
Finančna služba vplačuje, izplačuje in vodi evidenco o vseh skladih TO, DSSS in združenih sredstev DO. Sredstva skladov se vodijo na izločenih računih.
62.	člen
Dviganje in izplačevanje iz skladov se lahko izvrši samo po nalogu vodje finančnega sektorja in vodje finančne operative. Nalog pa se lahko izda samo na osnovi pravilno likvidiranih in odobrenih listin.
63.	člen
Brez sklepa samoupravnega organa TO ni možno dvigniti ali izplačati iz namenskih sredstev skladov TO za drugo TO.
Za razpolaganje z združenimi sredstvi odloča DS DO.
64.	člen
Finančna služba je dolžna najmanj vsake tri mesece poročati svetu za finančne zadeve o poslovanju s skladi TO in DO.
65.	člen
Finančna služba vodi evidenco odobrenih posojil delavcem TO in DSSS za stanovanjsko gradnjo iz sklada skupne porabe.
Evidenca posojil delavcem zajema:
1.	koriščenje posojila,
2.	plačevanje predloženih računov delavcev,
3.	evidenca stanja izkoriščenega posojila,
4.	evidenca odplačila posojila,
5.	obračun obresti
k)	Poslovanje z deviznimi sredstvi
66.	člen
Na področje poslovanja z deviznimi sredstvi spadajo naslednje naloge:
1.	evidenca deviznih sredstev na deviznih računih pri banki,
2.	odkupovanje z evidenčnih deviznih računov,
3.	dviganje, izplačila in nakazila iz deviznih računov,
4.	obračunavanje tečajnih razlik,
5.	evidenca deviznih terjatev in obveznosti,
6.	evidentiranje izvoznih olajšav na osnovi izvoznih obračunov.
67.	člen
Z deviznimi sredstvi razpolaga TO, kii jih je ustvarila ali odkupila.
To se lahko na osnovi medsebojnih poslovnih odnosov in v skladu z deviznimi predpisi dogovorijo o združevanju in prenašanju pravic deviznih sredstev.
68.	člen
Dokler so devizna sredstva na skupnih deviznih računih DO, vodi finančna služba posebno evidenco deviznih sredstev po TO.
69.	člen
Devizna sredstva, ki presegajo potrebe TO ali pa jih TO na osnovi deviznih predpisov ne more uporabljati neposredno. finančna služba odproda banki oz. prenese sredstva na žiro račun.
Devizna sredstva, ki jih TO ne more uporabljati neposredno, prenese finančna služba na žiro račun po lastni presoji in odločitvi.
Devizna sredstva, ki jih TO lahko uporablja neposredno in presegajo potrebe TO, lahko finančna služba odproda oz. prenese sredstva na žiro račun, s sklepom sveta za finančne zadeve.
70.	člen
Nalog za dvig, plačilo obveznosti in prenos deviznih sredstev izda vodja finančnega sektorja ali vodja finančne operative na osnovi pravilno likvidiranih in odobrenih listin. 1
1.	Vodenje evidence osnovnih sredstev ter tekočih investicij in investicijskega vzdrževanja
71.	člen
Evidenca osnovnih sredstev v uporabi je vodena preko AOP. Evidenca zajema:
1.	pregled osnovnih sredstev po inventarnih številkah, po SM, po TO in skupinah osnovnih sredstev,
2.	obračun amortizacije osnovnih sredstev,
3.	pregled osnovnih sredstev po osnovi za amortizacijo in odpisani vrednosti,
4.	prenos osnovnih sredstev v amortizacijo, odtujevanje, revalorizacijo, razhodovanje in slično.
Podatke za AOP posreduje finančna služba.
72.	člen
Finančna služba vodi pregled in obračun tekočih investicij in investicijskega vzdrževanja.
Pod vodenje pregleda in obračun spada:
1.	evidenca realizacije plana,
2.	evidenca realizacije sklepov o nabavi ali izvajanju,
3.	zagotavljanje in zavarovanje pogodb o nabavi osnovnih sredstev,
4.	predlaganje instrumentov zavarovanja,
5.	poravnavanje obveznosti,
6.	obračun in plačilo prispevkov od investicij (prispevek za energetiko, požarno varnost, komunalne takse in slično),
7.	pregled virov sredstev za financiranje ter njihovo stanje,
8.	razna druga opravila.
73.	člen
Finančna služba je dolžna najmanj vsake tri mesece poročati svetu za finančne zadeve o poslovanju s tekočimi investicijami in investicijskim vzdrževanjem.
m) Obračunavanje in razporejanje skupnega prihodka in dohodka
74.	člen
Finančna služba na osnovi samoupravnega sporazuma o skupnem prihodku obračunava in razporeja skupni prihodek na TO oz. OZD, ki so ga soustvarjale.
Skupni prihodek se razporeja na način in v rokih, ki so določeni v samoupravnem sporazumu.
75.	člen
Skupni prihodek se zbira na prehodnem računu za zbiranje realizacije TO.
S sredstvi na prehodnih računih TO za zbiranje realizacije ni možno razpolagati, razen za prenos na žiro račun TO oz. OZD, ki je soudeležena na skupnem prihodku.
Prenos sredstev s prehodnega računa na žiro račune uporabnikov izvrši finančna služba isti ali naslednji dan po prejemu izpiska, oziroma najkasneje v roku, določenem v zakonu.
76.	člen
Finančna služba obračunava in razporeja skupni dohodek na TO in OZD, ki so ga soustvarjale.
Skupni dohodek se razporeja med TO in OZD, ki so ga soustvarjale, po osnovah in merilih, določenih v samoupravnem sporazumu in v skladu z zakonom.
77.	člen
Finančna služba opravlja tudi izterjavo na osnovi sporazumov o skupnem prihodku in dohodku.
IV.	KONČNE DOLOČBE
78.	člen
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejema na način in po postopku, ki velja za njegov sprejem.
79.	člen
Ta pravilnik sprejme DS DO, veljati pa začne osmi dan po objavi.
Na osnovi 85. a člena samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo LIP lesna industrija BLED, je delavski svet delovne organizacije na svoji seji dne 3. junija 1978 sprejel naslednji
PRAVI LN I K
o osnovnih sredstvih
1.	člen
S tem pravilnikom se ureja samo tiste zadeve s področja osnovnih sredstev, za katera je na osnovi predpisov o amortizaciji osnovnih sredstev, o določitvi opreme, ki se šteje za drobni inventar in o revalorizaciji osnovnih sredstev določeno, da posamezna vprašanja urejajo TO v svojih splošnih aktih in tiste zadeve, ki so pomembne za poslovanje z osnovnimi sredstvi, pa s predpisi niso izrecno urejene.
2.	člen
Amortizacija se obračunava tudi za stvari, ki tvorijo osnovna sredstva po členu 8 zakona o amortizaciji (Ur. list SFRJ 58/76), če je njihova pridobitev financirana iz denarnih sredstev z obveznostjo vračila ali iz ustvarjenih sredstev za razširitev materialne osnove dela, oblikovanih iz dohodka. Stvari iz tega člena so:
1.	javne in druge ceste s pripadajočimi objekti (predori, mostovi, galerije, nadvozi itd.),
2.	zaščitni vodnogospodarski objekti.
Način financiranja se ugotovi ob vsakokratnem sklepu o nabavi, za obstoječe stvari, pridobljene do uveljavitve tega pravilnika, pa se način financiranja ugotovi naknadno.
3.	člen
V smislu 10. člena zakona o amortizaciji in odloka o določitvi stvari — opreme, ki se štejejo za drobni inventar, se šteje za drobni inventar vsa sredstva s krajšo dobo trajanja od enega leta ali z daljšo dobo trajanja od enega leta, če ne presega vrednosti 3.000 din. V odloku (Ur. list SFRJ 6/1977) so navedene tudi izjeme kaj se šteje za drobni inventar ne glede na vrednost (ročno orodje, varstvena obleka, gasilski aparati, kuhinjska posoda itd.) in kaj se
šteje za osnovna sredstva, tudi če je vrednost nižja od 3.000 din (pohištvo, umetniške slike, priprave in naprave za ogrevanje prostorov, stroji in priprave za vzdrževanje snage itd.).
V	smislu drugega odstavka točke 6. Odloka o določitvi stvari — opreme, ki se šteje za drobni inventar, se ob prenosu drobnega inventarja v uporabo izvrši poprava vrednosti v višini 50 % in nato letno še 20 % od osnovne vrednosti drobnega inventarja po stanju 30. 9.
4.	člpn
V	smislu 10. člena zakona o amortizaciji se bo amortizacija obračunavala po skupinah, v katere so razporejena osnovna sredstva po zakonu.
5.	člen
V	smislu 22. člena zakona o amortizaciji se amortizacija obračunava tudi od osnovnhi sredstev oz. skupine osnovnih sredstev, ki so že vsa amortizirana.
6.	člen
Obračun amortizacije se opravlja med letom mesečno, na koncu leta pa dokončen obračun (24. člen zakona o amortizaciji).
7.	člen
V	smislu 33. člena zakona o amortizaciji se amortizacija obračunava po stopnjah, ki ustreza dobi uporabnosti osnovnih sredstev in potrebam po njihovi zamenjavi in drugih trajnejših izboljšavah, s katerimi se izboljšujejo pogoji za delo in proizvodnjo, vendar stopnje ne morejo biti manjše od predpisanih.
Doba uporabnosti se načeloma ugotavlja za celotno skupino osnovnih sredstev zaradi ustreznejšega načina obračuna amortizacije.
Ocena dobe uporabnosti osnovnih sredstev in amortizacijske stopnje sku-
pin osnovnih sredstev se poda ob nabavi oz. izročitvi v uporabo ter se na osnovi ocene določi amortizacijske stopnje najkasneje z vsakoletnim letnim gospodarskim načrtom.
Sprejeta amortizacijska stopnja se med letom lahko spremeni in sicer zmanjša, če ekonomski položaj TO ne prenese povišanih stopenj, oziroma zmanjša ali poveča, če so ugotovljeni razlogi tehnično-tehnološkega značaja. V kolikor ima TO ob zaključku poslovnega leta izgubo, mora zmanjšati amortizacijo nad predpisano stopnjo.
8.	člen
V	smislu 34. člena zakona o amortizaciji in odloka o povečanju amortizacije za stvari, ki se uporabljajo za delo več kot v eni izmeni (Ur. 1. SFRJ 5/1977), se amortizacija opravlja po učinku, ki se doseže z uporabo osnovnih sredstev.
TO so dolžne voditi evidenco o številu ur uporabe opreme, da se lahko ugotovi, katera oprema se je uporabljala za delo v več kot eni izmeni. Evidenca se sestoji iz pregleda ur obratovanja posameznih strojev oz. opreme ali pregleda ur obratovanja posamezne delovne enote.
Če dela več kot v eni izmeni celotna delovna enota na nivoju stroškovnega mesta, se šteje v obračun amortizacija za delo v več kot eni izmeni oprema celotne enote. Če dela več kot v eni izmeni samo del delovne enote na nivoju stroškovnega mesta, se mora voditi evidenca o številu ur uporabe posamezne opreme, ki se uporablja več kot v eni izmeni.
V	čas dela več kot v eni izmeni se šteje tudi čas rednega pripravljanja in pospravljanja opreme na začetku in koncu dela, kakor tudi čas za vzdrževalna dela.
Med letom se obračunava amortizacija na osnovi plana uporabe opreme več kot v eni izmeni, končni letni obračun amortizacije pa se opravi na osnovi podatkov dejanske uporabe opreme več kot v eni izmeni.
Direktor TO je odgovoren, da se finančnemu sektorju DO pravočasno sporoči podatke za plan uporabe opreme in sicer v roku, ki ustreza za posredovanje podatkov o planirani amortizaciji programsko-analitski službi in podatke o dejanski uporabi opreme več kot v eni izmeni, najkasneje do 10. januarja za preteklo leto.
9.	člen
Revalorizacija osnovnih sredstev se opravi na osnovi zakona o revalorizaciji osnovnih sredstev (Ur. list SFRJ 32/75 in 60/75) in vseh spremljajočih predpisov.
Revalorizacija se opravi tudi za osnovna sredstva na osnovi 9. člena zakona in sicer:
1.	stvari, katerih življenjska doba je v celoti potekla,
2.	stvari, ki so trajno izven uporabe.
Revalorizacija osnovnih sredstev se
v smislu 21. člena zakona opravi vsako leto tudi za stvari, za katere je ugotovljen nižji porast cen od 10%.
Razporeditev rezultata revalorizacije na posamezne stvari iste Skupine se v smislu 23. člena zakona, opravi za vsako stvar po njeni osnovi in predpisani stopnji.
Obdelava revalorizacije (izračun učinkov in knjiženje rezultatov) se izvede v okviru AOP v roku, ki je predpisan za predložitev zaključnega računa. Podatke za računalniško obdelavo posreduje ustrezna služba v finančnem sektorju, (8. člen pravilnika — Ur. list SFRJ 5/77). Odgovorni delavec v finančnem sektorju tudi sestavi pregled opravljene revalorizacije na predpisanih obrazcih in jih v predpisanem roku posreduje službi družbenega knjigovodstva.
10.	člen
Osnovna sredstva, ki so dotrajana in so postala neuporabna, se mora razho-dovati. Sklep o razhodovanju sprejme DS TO oz. DS DSSS.
Osnovna sredstva, ki niso potrebna ali so neuporabna za poslovanje, se lahko odproda. Sklep o odprodaji sprejme DS TO oz. DS DSSS. Za odprodajo osnovnih sredstev DSSS je potrebno soglasje DS DO.
Predlog za razhodovanje ali odprodajo daje odgovorna oseba v TO ali DSSS, lahko pa tudi inventurna komisija ob rednem letnem popisu.
Ob sprejemu sklepa o odprodaji osnovnih sredstev se mora določiti tudi način odprodaje.
Prodaja se lahko izvrši z neposredno pogodbo, razpisom ali javno licitacijo. Osnovna sredstva, za katera se kot kupec lahko prijavi tudi zasebnik, se lahko proda samo na javni licitaciji. Prodaja se lahko izvrši tudi, če se je na razpis ali javno licitacijo za posamezni predmet prijavil samo en kupec.
vendar najmanj po ponudeni ali izklicni ceni.
Razpisana cena je praviloma brez prometnega davka. Morebitni prometni davek se priračuna k doseženi prodajni ceni.
Osnovna sredstva se lahko brezplačno prenese na drugo TO v okviru DO ali izven. Sklep o brezplačnem prenosu sprejme DS TO oz. DS DSSS. Za DSSS je potrebno soglasje DS DO.
Pri prodaji, brezplačnem prenosu ali nakupu osnovnih sredstev se morajo upoštevati določila zakona o prometu družbenih sredstev TO (Ur. 1. SFRJ 22/73) in določila statuta TO oz. DSSS.
11.	člen
Ta pravilnik sprejme DS DO, veljati pa začne osmi dan po objavi.
Beležke:
Beležke
kirajo. Vsi vidni zvijačeni spoji so pokriti z lesenimi čepi. Kljub izvozu m znatnim tmasportnim stroškom zaradi zagotovitve kvalitete ne vključujejo setavljanja pri uporabniku.
Za konec še to. V tovarni imajo velik razstavni paviljon svo-jega pohištva, postavljenega v različne ambiente, kar omogoča kupcem dober pregled, lažjo izbiro in ob zelo solidni postrežbi tudi odločitev za nakup.
Na istem območju smo obiskali lesni inštitut »Trada« (Timber Research and Development Association), ki je tesno povezan z gozdno-lesno proizvodnjo in ga le-ta tudi v pretežni meri financira. Bavi se z raziskavami kemijskih, fizikalnih in mehanskih lastnosti lesa, lesnimi konstrukcijami, oblikovanjem, izobraževanjem, svetovanjem itd. Velik del kadra in prostora je namenjen tudi preizkušanju lesnih izdelkov, to je pohištva, stavbnega pohištva, lesnih konstrukcij, palet, zabojev itd. Za razliko od meni poznanih inštitutov imajo veliko napravo za preizkušanje odnosno določanje odpornosti raznih materialov in konstrukcij proti požaru. Naprava omogoča istočasno testiranje stropnih, podnih in stenskih konstrukcij v naravni velikosti.
počitek. Dan se že nagiba k večeru. Nahrbtnike pustimo v koči in bolj spočiti krenemo proti vrhu. Pot je najbolj strma na začetku in ni nevarna, saj je zavarovana s klini in z jekleno žico. Z užitkom hodimo po grebenih, pod katerimi zevajo prepadi. Uzremo ledenik. Spomnimo se našega priljubljenega zimskega športa. Na vrhu mogočnega očaka smo. Naš cilj je dosežen. Od blizu si ogledujemo železni stolp. Zraven stoji omarica z vpisno knjigo in pečati. Vsakemu se porodijo drugačni občutki. A vsi vemo, da je bil tudi pristop vreden našega truda, naših žuljev in znoja. Z daljnogledom gledamo okolico iz ptičje perspektive. Smo zadovoljni pa tudi ponosni. Iz radovednosti si ogledamo še zavetišče tik pod Triglavom. Nastlano je s preprogo raznih odpadkov.
Dobre volje se vračamo do Kredarice. Najamemo si ležišča. Midve z Zdenko leživa v posebni sobi. Nekaj časa se pogovarjava. Potem se poglobiva v svoje misli.
logija ter strojne naprave temu prilagoditi. V slučaju, da takih strojnih naprav na trgu ni na razpolago, ga konstruirajo in izdelajo sami, kar tudi preprečuje konkurenci osvojitev njihovega proizvodnega programa. Podobno kot pri nas, se tudi pri njih pojavlja problem, da veliko število proizvajalcev osvoji idoči proizvodni program, kar ima za
inventivno-novatorsko dejavnost. Vsako idejo takoj teamsko obdelajo, pri čemer so vključeni delavci sami. Navedeno, njihova discipliniranost in seveda način nagrajevanja omogočajo visoko kvaliteto pohištva.
Zanimiva je organizacija kontrolne službe. Vsako delovno mesto je obenem kontrolno mesto, torej tako zvana avtokontrola.
Pohištvo proizvodnje »ERCOL«
ne zaostaja, čeprav so severni predeli slabo rodovitni in je zato močno razvita živinoreja, posebno ovčarstvo. Prav na teh področjih vlagajo velike napore in sredstva v pogozdovanje ogromnih kompleksov nerodovitne, pretežno močvirne zemlje, ki jo v prvi fazi izsušijo in nato sadijo smreke, bor in macesen. Že pred leti so na več mestih napravili poskusne nasade, ki jim dobro uspevajo in sedaj nadaljujejo s pogozdovanjem. Načrtno delo se bo bogato obrestovalo in njihovi naslednji rodovi bodo bogati na lesni surovini, kar je seveda osnovni pogoj za nadaljnji razvoj njihove lesne industrije.
Kar se tiče lesne industrije, je razmeroma dobro razvita, sodobno opremljena in predvsem dobro organizirana. Že v prvem delu sem govoril o angleški pedantnosti, ki se na njihovo srečo pozna tudi v proizvodnji. Največji in najboljši vtis je napravila na vse udeležence te strokovne ekskurzije tovarna pohištva »Ercol« v Bucinghamshire-ju, ki ima 700 zaposlenih in ima zelo pester program pohištva. Izvažajo v 45 držav in slovijo kot vodilni na področju kvalitete. Njihov glavni moto je poleg kvalitete design. Za razliko od drugih proizvajalcev imajo v proizvodnih programih izdelke, ki jih proizvajajo 5, 10 pa tudi že 20 let.
Osnovni material za njihovo proizvodnjo je brestovina in bukovina. Končna kvaliteta izdelkov je v veliki soodvisnosti od pravilnega sušenja lesa in mu polagajo dosti pažnje. Ves žagan les dve leti sušijo naravno, nato pa v avtomatskih sušilnicah po lastnih režimih sušenja na 10 ± ± 0,5 % vlage. Kljub avtomatskemu vodenju sušilnic v toku procesa opravljajo stalno kontrolo po klasičnem načinu in nadzor nad metodami ter načini, ki so tudi nam dobro poznani, ki pa jih radi zanemarjamo in opuščamo.
Kljub širokemu proizvodnemu programu je zagotovljena racionalna serijska proizvodnja posameznih elementov pohištva, in sicer na osnovi skrbno obdelane tipizacije in računalniško vodenega vmesnega skladišča.
Strojna opremljenost ni nič boljša kot v večini naših delovnih organizacij. Poleg angleških strojev so močno zastopani za-hodnonemški. Za razliko od drugih angleških proizvajalcev pohištva ima design pohištvo odločilno vlogo in se morata tehno-
večino križišč v nivoju rešenih s krožno vožnjo okoli otoka, kar omogoča lažja, hitrejša in tudi varnejša križanja.
Če sedaj po teh kratkih turističnih in splošnih zanimivostih Anglije in Škotske preidem na področje gospodarstva, ne bom povedal nič novega, da je Anglija močna industrijska in tudi kmetijska država. Tudi Škotska
posledico veliko ponudbo in vse ostalo, kar iz tega izhaja.
Trenutno je pri nas zelo aktualno nagrajevanje in dovolite, da se dotaknem tudi tega vprašanja. Tudi Angleži imajo študij dela in časa, odnosno normiranje. Izdelani časovni normativi služijo izključno za sinhronizacijo kapacitet delovnih mest in planiranje proizvodnje. Delavci so nagrajeni na osnovi ocenitve delovnih mest, osebnih ocen, imajo pa močno stimulacijo na
Delavec kontrolira delo predhodnega in svoje delo. Ob zaključku posameznih faz proizvodnega procesa so še dodatna kontrolna mesta, kjer se opravi 100 % kontrola. Ob vse večjem uveljavljanju statistične matematike in vzorčne kontrole je tak način delno nerazumljiv, vendar se Angleži še v marsičem držijo svojih principov in tradicije.
Vse izdelke v tovarni dokončno sestavijo in šele nato površinsko obdelajo, tj. lužijo in la-
V podrobnosti preizkušanja izdelkov ne morem zahajati, vendar naj kot zanimivost omenim, da je večina opravljenih preizkušenj primerjalnih; zaradi nejasnosti navajam primer. Investitor stanovanjskega objekta izbere s stališča designa stavbno pohištvo več proizvajalcev. Končno izbiro napravi na osnovi primerjalnega preizkušanja njihovih izdelkov v inštitutu, ki v teh primerih izda primerjalno poročilo, ne glede na veljavne standarde.
Upam, da sem s tem kratkim opisom potovanja po Angliji in Škotski uspel prikazati glavne značilnosti in zanimivosti. Potovanje je bilo poučno, zanimivo, koristno in seveda tudi naporno.
J. R.
Ii glasila bohinlskih šolarjev »Triglav moj dom«
ni proti Sedmerim jezerom. Tam smo prespali. Tretji dan pa smo se počasneje spustili proti domu. Pri avtu smo nekaj časa počivali, nato pa smo se odpeljali domov.
Ta izlet se mi zdi najlepši dogodek v življenju. Seveda so nas potem še nekaj časa bolele noge, toda mene so najmanj, ker sem nosil samo sebe, drugi pa tudi nahrbtnike.
NA TRIGLAV
Nataša Strgar, 8. a
Sredi sončnega avgusta se Zdenka, Jaka, moj oče in jaz odpravimo na Triglav. Izlet si razdelimo na dva dni.
Pot nas pelje najprej skozi dolino Voje. Nad Vojami se razprostira Tosc in nam razkriva pogled na Triglav. Pot se potem strmo dviga. Vsi smo brez kon-
dicije, zato težko premagujemo strmino. Naše sopihanje me spominja na parni stroj. Prispemo do planine Grintovce, kjer se ob koritu okrepčamo. Hodimo skozi gozd, ki se počasi spreminja v redke skupinice macesnov. Ko hodimo ob robu Velega polja, se nam pogled znova in znova obrača na Triglav.
V koči nas pozdravi upravnica Angela, ki jo že od prej dobro poznamo, saj je doma iz istega kraja kot mi. Malo poklepetamo. Sedimo pred kočo ter opazujemo planinsko cvetje in bližnje gore. Občudujemo tudi Mi-šelj vrh, ki smo ga že obiskali v eni izmed prejšnjih tur.
Odidemo naprej in prispemo do razpotja. Odločimo se, da pot nadaljujemo po desni strani v smeri proti Kredarici. Na Kredarici si privoščimo zasluženi
NA NAŠEM NAJVIŠJEM
VRHU
Nataša Stare, 6. b
Zgodaj zjutraj, ko je bila še skoraj tema, smo se odpravili na pot.
Na poti do Vodnikove koče je bilo zelo zanimivo. Bilo je zgodaj zjutraj in narava se je šele prebujala. Zagledali smo gamse. Bilo jih je več. Na visoki skali je stal odrasel gams. Bil je vodnik. Stric ga je slikal. Držal se je zelo ponosno in nas je gledal. Potem smo odšli naprej. Ko smo prišli do Vodnikove koče, smo si oddahnili in spili topel čaj. Mami in ati sta ostala v Vodnikovi koči, mi pa smo odšli proti Planiki. Više so bile same skale. Opoldne ni bilo sonca še od nikoder. Bilo je oblačno in bali smo se, da bo začelo deževati. Ko smo prišli v Planiko, se je res usul dež. Dež je ponehal in lahko smo nadaljevali pot. Skale so bile mokre in nam je drselo.
Že ko smo prišli na Triglav, se mi je čudno zdelo, da so eni kričali na vse grlo, drugi pa so se smejali. Radovedno sem jih opazovala, ko me je naenkrat zadelo po zadnjici. Tako me je zabolelo, da so mi solze stopile v oči. Slišala sem, da so se mi smejali. Zadnjica me je zelo bolela, posebno še zato, ker je bila vrv mokra. Tako sem prestala planinski krst.
PRVIČ NA TRIGLAVU
Metod Repinc, 5. a
V petek je prišel oče domov z veselo novico, da bomo šli na Triglav.
Še isti dan smo se začeli pripravljati. Oblekel sem pumparice, kratko srajco in vzel svoj klobuček, poln značk. Kmalu je prišel s Polj tudi Pavel in čez nekaj časa tudi Franci. Moj oče in Franc sta sklenila, da bomo odšli na pot skozi Fužino in naprej na koprivniško planino.
Odpeljali smo se s Podlipniko-vim džipom, ki pa ni bil v preveč dobrem stanju. Takrat sem mislil, da se bo kmalu sesedel, pa gre še danes. No, džip smo pustili blizu neke hiše, naprej pa smo se odpravili peš.
Vročina je bila zelo velika, zato smo hodili bolj počasi. Večkrat smo se ustavili in kaj popili. Spotoma sem videl dve veverici in enega martinčka. Ko je bila ura približno pol šestih, smo ugledali kočo na Kredarici.
Vsi smo si oddahnili. Komaj smo še premikali noge. Oče je odšel noter, da bi naročil prenočišče. Medtem pa smo šli mi na ploščad, ki gleda proti ledeniku.
V zahajajočem soncu se je vsa površina ledenika bleščala v milijonih luči. Slepilo je tako močno, da smo morali iti stran, drugače bi nas oči preveč bolele.
Noč smo še kar lepo prespali.
Ko smo vstali, je bilo zunaj prelepo jutro. Vrh Triglava je bil kar rdečkast v svetlobi vzhajajočega sonca. Brž smo se odpravili po poti na vrh. Ta čas, ko smo šli po strmini, smo se navezali, da kdo ne bi kam padel.
In prav smo storili. Pavel se je nagnil nad prepad, zavrtelo se mu je, in če ne bi bil privezan, bi padel. Ko smo ga izvlekli, se je ves tresel. Na vrhu je bilo ta čas bolj malo ljudi. Nekajkrat smo se slikali, potem pa
smo počasi odšli po drugi stra-Koncert mladinskega pevskega zbora OŠ Boh. Bistrice ob 200-letnici prvega vzpona na Triglav
šport — šport — šport — šport — šport — šport — šport
Letne igre lesarjev, gozdarjev in lovcev
Letošnja lesariada je potekala na Kodeljevem v Ljubljani od 31.6. do L 7.1978.
Rezulati:
Ekipno:
1.	Meblo Nova Gorica
2.	Elan Begunje
3.	Brest Cerknica 21. LIP Bled
Nastopilo je 53 delovnih organizacij .
Mali nogomet:
1.	Slovenijales Trgovina
2.	Glin Nazarje
3.	Oprema 28. LIP Bled
Uvrščenih je bilo 44 ekip.
Kegljanje — moški:	kegljev
1. Brest Cerknica	1357
2. LIK Kočevje	1281
3. Brežice	1277
19. LIP Bled	1153
(Lomovšek 203, Žardin	178, Cer-
ne 171, Trojar 237, Štros 187,	
Urbanc 177)	
Nastopilo je 42 ekip.	
Kegljanje — ženske:	kegljev
1.	Novoles Novo mesto 999 2.	Slovenijales Ljubljana 998	
3. Inles Ribnica	974
12. LIP Bled	913
(Berčič 161, Mencinger 141, Slak 138, Ristič 146, Cerkovnik 167, Lebar 160)
Balinanje:
1.	GG Postojna
2.	Kras oprema
3.	Javor Pivka 22. LIP Bled
Nastopilo je 24 ekip.
Streljanje — moški:
1.	GG Postojna
2.	Stol Kamnik
3.	Meblo Nova Gorica 20. LIP Bled (Justin 138, Sodja 132, Fujs 151 Maček 159, Fujs 132)
Nastopilo je 38 ekip.
krogov
872
852
836
712
Streljanje — ženske:
krogov
1.	LIP Sl. Konjice	472
2.	Meblo Nova Gorica 471
3.	Brest Cerknica	441
21. LIP Bled	249
(Mencinger 56, Berčič 82, Urankar 111)
Nastopilo je 23 ekip.
šah
Šah — moški:
1.	TM Sl. Gradec
2.	Stol Kamnik
3.	Marles Maribor 21. LIP Bled
Nastopilo je 24 ekip.
Namizni tenis — moški:
1.	Javor Pivka
2.	Lesnina Ljubljana
3.	Meblo Nova Gorica 22. LIP Bled
Nastopilo je 27 ekip.
Namizni tenis — ženske:
1.	GG Brežice
2.	LIP Sl. Konjice
3.	Brest Cerknica
4.	LIP Bled (Kaiser, Šifrer)
5.	Elan Begunje Nastopilo je 17 ekip.
Drago Primožič
Stroški šolanja učencev OŠ v rodovniški občini
Ko se vsako leto dogovarjamo o sredstvih, ki jih odvajamo za takoimenovano skupno porabo iz bruto osebnih dohodkov, zlasti za tiste družbene potrebe, ki jim namenjamo naj večji delež, se najbrž le redki spuščamo v »podrobnosti«, ki bi nas utegnile pripraviti na bolj rahločutno razmišljanje o pomenu svobodne menjave dela in o tem kaj pravzaprav plačujemo. Enostranska, pogostokrat tudi zgrešena miselnost, da se dohodek, ki se odvaja za SIS nepovratno izgublja v družbenih dejavnostih brez dovolj družbenega nadzora, kajpak lahko močno zavaja, kakor, da združeno delo nima kaj prida koristi. Od tod tudi številne kritike, ki lete na vse SIS češ, — vedno več zahtevati, ali pa„ vedno več trošite! Na so pri tem največkrat tarča strokovne službe SIS je že samo po sebi umevno, kar so deloma tudi same krive. S sprotnim in jasnim informiranjem delegatov in delavcev o svojem delu, porabi in razporeditvi sredstev, ki se združujejo v SIS bi se najbrž lahko marsikateri očitek prihranile. Zagat bi bilo manj pri dogovarjanju pa tudi pri uresničevanju programskih nalog, ki jih opravljajo za združeno delo.
Tokratni namen sestavka je prikazati stroške šolanja učencev osnovnih šol v radovljiški občini, ki jih je izračunala izobraževalna skupnost in posredovala delegacijam.
Stroški šolanja so prikazani za vsako od šestih osnovnih šol skupaj z zunanjimi podružničnimi šolami, kolikor jih je v občini. Odvisni so od števila
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta STANKA AŽMANA
se zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih urah. Posebno se zahvaljujemo delovnemu kolektivu LIP Bled in osnovni organizaciji sindikata za podarjene vence in poslovilne besede.
Posebej hvala tudi vsem gasilcem, godbi na pihala iz Gori j, članom kolektiva in ostalim, ki so kljub slabemu vremenu tako mnogoštevilno spremili našega očeta na zadnji poti.
Žalujoči: žena Otilija, sin Stanko in hčerka Marina
oddelkov vsake šole, razvitosti podlajšanega bivanja in strokovnih služb teh šol, ki vključujejo tudi socialne delavce, pedagoge in logopede. Pri tem je potrebno upoštevati, da je za manjše število učencev v oddelku, šolanje na posameznika precej dražje, kljub temu, da so ti stroški v radovljiški občini pod slovenskim poprečjem.
Primerjalni podatki kažejo, da je bilo v 1977. letu v poprečju za vsakega od 3.408 učencev v občini 10.775,60 din stroškov, za vsakega od 3.500 učencev v 1978. letu pa je planirano že 12.989 din stroškov, kar pomeni za 21 % več kakor lani.
Kot rečeno, so stroški na učenca odvisni predvsem od njihovega števila v vsakem oddelku. Cim manj učencev je, večji so stroški. Najcenejše šolanje je bilo po izračunih za 1977. leto na osnovni šoli v Radovljici, kjer je bilo v poprečju na oddelek 28,35 učencev. Za vsakega učenca so znašali stroški, računajoč tudi podaljšano bivanje 9.559 din. Na Bledu so znašali stroški na učenca 10.049, v Lipnici, brez podaljšanega bivanja 10.851, v Gorjah 10.942, v Bohinjski Bistrici 11.631 in v Lescah, kjer je bilo v poprečju na oddelku le 21,06 učencev 13.664,50 din. Stroški na učenca v celodnevni šoli v Begunjah so samo za razširjeni program, ne upoštevaje rednih stroškov, zaračunanih v matični šoli Radovljica znašali 5.408 din. Za učence, ki so v internih oddelkih Zavoda Matevž Langus v Kamni gorici so znašali lani v poprečju 80.920 din, v kar je vračunano razen šolanja tudi celotna oskrba. Na učenca v oddelku za usposabljanje v Zavodu so znašali stroški 43.435, v oddelku za delovno usposabljanje 56.206 din in v zunanjih oddelkih posebne osnovne šole v poprečju 31.548 din.
V 1978. letu so se stroški šolanja v vseh osnovnih šolah, vključno s celodnevno osnovno šolo v Begunjah povečali za 21 %, v internih oddelkih Zavoda Matevž Langus v Kamni gorici za 27 in v zunanjih oddelkih posebne osnovne šole kar za 34 %.
Po pogodbi o menjavi dela med izobraževalno skupnostjo in šolami — izvajalci vzgojno izobraževalnih programov so letos namenili za šolanje, brez upoštevanja avtobusnih prevozov, prehrane in brezplačnih učbenikov za otroke socialno šibkih družin, za ' vse osnovne'1 šole 45,463.291 din, za posebno osnovno šolo 4,406.258 in za oddelke za usposabljanje in delovno usposabljanje učencev iz radovljiške občine 1,200.000.— din.
Tudi letos je najdražje šolanje v internih oddelkih za usposabljanje in delovno usposabljanje v Kamni gorici, kjer znašajo stroški na učenca v poprečju 58.754 din, v zunanjih oddelkih posebne šole 42.368 din, sledi celodnevna šola v Begunjah z 22.621 din na učenca, nato pa, kot že lani Lesce z 15.835, Bohinjska Bistrica 14.830, Gorje 14.470, Lipnica 12.212, Bled 11.767 in Radovljica, kjer je tudi letos največje število učencev v oddelku 11.098 din.
Že bežen pregled teh podatkov nudi možnost, da si sleherni opazovalec sam ustvari sodbo, kam in zakaj se stekajo sredstva v izobraževanju šoloobveznih otrok v občini. Vseeno pa je prav, da delavci samoupravljavci
in delegati iz združenega dela še bolj zavzeto kot doslej, skušajo ob vsakoletnih dogovarjanjih in odločanjih za odvajanje dohodka, oceniti kaj bodo zanj tudi dobili.
BL
STANJE ZAPOSLENIH ZA JULIJ 1978
TO »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica 482 delavcev in 10 učencev v gospodarstvu TO Rečica 317 delavcev in 6 učencev v gospodarstvu TO Mojstrana 57 delavcev in 3 učence v gospodarstvu TO Podnart 81 delavcev TO Trgovina 23 delavcev in 1 učenec v gospodarstvu DSSS 76 delavcev Skupaj 1036 delavcev in 20 učencev v gospodarstvu
Poročili so se:
Rodili so se:
Ravnik Janku — hči
c/fla abati
Topla je noč, vroče sije dan. Tišina, mir vlada an otoku sanj. Brezskrbno, polno mira rdeča sončna zarja v morju tone . . . Školjk srebri se na milijone. Sedim na skali, s školjko med dlanmi, z mano pa šepet noči.
(pe6em deta
Bratje, zapojmo veselo pesem, pesem dela!
Po vsej naši zemlji glasno bo zvenela.
S trdimi, jeklenimi pestmi naj se nihče, nikogar ne boji! V skupnosti le je moč vsa in sila. O, da bi tovariš,tvo in svetla misel nas družila!
Bodimo drug drugemu brat in rož naberimo za vse, na travniku tistem cveta, kjer jih dovolj je za vse.
Vsakemu dajmo svoj cvet s prijateljsko toplo roko! Zal nam ne bo ne trpljenja, ne muk in gorja.
Naša misel je svetla, široka in dolga kot cesta, ki pelje mimo vsakega mesta, vodi mimo sleherne hiše in trka počasi na vrata.
Naša pot je edina in vodi naprej, vse do cilja: enaka je za vsakega in odprta za vse!
Pojmo pesmi, veselimo se sonca in dežjd enako!
To je pesem dela, naše zemlje, ki ne neha biti.. . Taika je pesem, ki nikoli ne mine pesem vseh nas — cele 'domovine!
Spet jutro in še en večer, ne štejem ure. Ze odhajam, zapuščam tihi morski kraj.
Kdo ve, se bom vrnil kdaj
nazaj?
Kar je lepo, se zdi nam, da vse prehitro mine, pa vendar vsak je dan enako dolg. In v duši hranimo spomine na vse minule preživete dni!
Vesna
za razvedrijo
»Kaj meniš, ali kaj berejo oglasa v časopisju?«
»Jaz mislim, da. Prejšnji teden smo v naši DO razpisali prosto mesto nočnega čuvaja in še tisto noč so vlomili.«
Poldetu je pogorela hiša. Pred staro šupo sedi in si naliva vina iz steklenice. Sreča ga vaščanka in mu reče:
»Ja, ja, Polda, takšna je usoda, vidim, da ti ostane še zadnja tolažba!«
»O, ne, za šupo imam še dve.«
Mož: »Kaj ste imele toliko govorjenja pri kavi, žena?«
Žena: »Klepetale smo o precej podobni temi kot vi dedci pri kartah.«
Mož: »Sram vas je lahko!«
»Zakaj pa si vedno v istih hlačah, Janez?« ga vpraša prijatelj.
»Žena je rekla, da ne gre z mano v mesto, dokler jih ne zamenjam z drugimi.«
Glavni in odgovorni urednik: Robič Ivan, tehnični urednik: Frelih Nada, člani: Žitnik Janez, Mencinger Franc, Trojar Andrej, Knaflič Zdravko, Noč Anton, Koselj Ivanka, Jeglič Silva in Kraigher Ciril.