■ ;  , ■" .. r ! J "  "

Ce :

$tev. 101

Isto 2.

■-lieaz, sreda. 22. maj a  1946.__ ___

" :T r r7^A-' ■ Ohi fY  sTR i

i L l  k A OljLULi i L v

Tudi V ruškem.vplivnem območju v Evropi se kažejo neki sna*
ki, katerih ne more zakriti noben železen zastor in ki razločne pri-

več

ista, kot je bila v.času.ko se

čaj o, da moč Sovjetske zveza n:
je končala vojna v Nemčiji.

Težava je v tem, ker gospodarji sovjetske države ne morejo raz¬
viti enotne, politike za vse komunistične stranke v Evropi, ki priča-
£ kuj e jo navodila in naukov iz Kremlja.

Nemški komunisti glede lorurja in Porenja vsaj na znotraj javno
nasprotujejo' svojim francoskim somišljenikom kakor tudi poljskim pri¬
stašem. komun
krajin,
radi Tješina,

pol j ski

stičns
in
avsti

stranke zaradi anektiranih vzhodnih nemških po¬
de ski

L  ~ -' tr *  komunisti so si na tihem, skočili v

•ijski in .italijanski pa

ase za—
pet zaradi Južne Tirolske,

italijanski in jugoslovanski pa zaradi ^rsta in Julijske Benečije.

Kakor evropski narodi tako si tudi evropski komunisti niso edi¬
ni,kar se tiče nacionalnih interesov, vsaj na znotraj ne, dočim tvo¬
rijo na zunaj seveda enotno fronto po določenih navodilih iz Moskve.

Ta navodila pa spet niso izoblikovana v smislu danih potreb, v Evropi,
ampak v skladu zahtev velesilske ruske jolitike.

Zadoščenje je, če moremo ugotoviti, da se morajo tudi imperia¬
listični oblastniki 'Sovjetske zveze boriti z običajnimi težavami tako-
zvanega problema države. Pri njihovem gospodarstvu nad različnimi na¬
rodnostnimi skupinami komunističnih partij v Evropi jim. cesto ni ravno
lahko v spornih zadevah svojih podanikov pogoditi pravo izbiro in
razsoditi v prid enega ali drugega dela.

I Ce na prim«r razsodijo v korist nemške komunistične stranke,

‘tedaj bosta gospoda Thorez in kueios pokorno- "plačala carino”, toda
franc osica komunistična partija bo pričela toniti. Naj pa nasprotno
Moskva odloči francoskim: komunistom, v prid, tedaj bodo nemški tovari¬
ši imeli dosti opravka, ds prepričajo sveje sonarodnjake o zopetni
obnovi nemške moči in veličine, kakor si jo zamišlja .komunistična
partija.

Ta dilema se pojavi p-vsod, kjer naj Stalin in Molotov poravna¬
ta evropske spore. Najrajši bi .odpirala vse komunistične stranke
enako, toda tako se morata odločiti in se mučita z izbiranjem.

To so podobne težave, kakor jih ima britanska' vlada, glede, in¬
dijskega vprašanja ali palestinskem problemu. Verjetno odlašajo Husi

ker pač predob o vedo, da bi vsaka odlo-

z odločitvijo v teh zadevah,

čitev, naj bo taka ali taka, povzročila le nesoglasja ali težave.Iz¬
brana doka?ilna.pot je nepripravna in dolga, toda navsezadnje bo ven¬
darle jasno, da bo inicijativa evropskih narodov kratkomalo sama pre¬
lomila britansko-rusko vojaško nejo v Nemčiji.

■ To bo neizbežno, če bodo; enkrat umolknili prerokovalci in pri¬
staši preprečevalne vojne, oziroma ko bo nevarnost eventueluega kon¬

flikta kcnčnoveljavno odpravljena. Zelo
ft fa časih pripraviti evropske narode dc
11. maj a 1946.)

dvomljivo, če bo mogoče v

^ ''bune"

‘UusLimS}

take bitke.

("New York

:r-

++ =

Štev,

01. .-

■- Dfitrači glasovi, 22.V.1946. ---- Str,


hpg

K Uk

m r
e * i

I i ,

* k

\ ~1 K r  i / i k  /] f

) j /\ \ i/! ! v  h

tlHii! IMK1

r\ v’ i • v-

rpi

I \ j {
'HO •  i

Kakor piše posebni dopisnik -"Timesa 11  is %-sta, je prispel tja
odposlanec osrednjega direktorja italijanske komunistične partije iz
Bima, ki so mu nadeli naloge, da .odstrani močna nasprotja med komu¬

nisti v coni A

Julijske ne caje.

Težave so nastale zaradi tega, ker

obstoje tri različne komunistične’ str

uje, katere delujejo druga .pro¬
ti drugi.

Med drugim, se odposlanec 'trudi, da pojasni trenutni kritični
položaj krajevne komunistične partije in da jo pripravi na dan, ko s§
bo odločila usoda te pokrajine in, ko bo dovoljena bodisi izključna
slovenska bodisi čisto italijanska partija.

1'renutno predstavlja takozvana julijska komunistična stranka
daleč najmočnejšo strujo m : ed temi tremi, toda slovenski vpliv prevla¬
duje v njej. ITajbolj.se uveljavlja s svojimi napori, da bi ^rst bil
priključen Jugoslaviji. Te tendence pa so močno izpodkopali njeno
krajevno priljubljenost in so povzročile, da je prišlo do konflikta
med njo in italijansko komunistično partijo. Voditelj italijanske
partije gospod Togliatti se je namreč izjavil za rešitev problema'v
korist Italije, da.ne bi izgubil zaupanja svojih somišljenikov.

Značilno je, da je ta vrsta komunističnega nacionalizma povzro¬
čila močno zmedo v taboru italijanskih komunistov, katere zaradi tega
njihovi jugoslovanski kakor tudi francoski tovariši močno kritizirajo.

"Die ITeuo Zeit" od 20.maja 1946.

Kamram id rm

'O

V Vzhodni avreol ima Sovjetska zveza vse, kar hoče, in nihče
ji tega ne brani. Zasidrala se je v Severni Evropi, na Finskem. V
Iranu so Rusi v času zadnje krize dosegli vse, kar se jim je zljubilo.
Celo v Vzhodni Nemčiji je sovjetsko stališče krepko strjeno z ureditvi
jo kočljivih Vbmejnih vprašanj in z zagotovitvijo političnih garancij
Sovjetski zvezi.

Razen vsega t


a

jajnih poslov v svoji borbi proti novim
da podržavi svoje zavarovalno d raž

.istična ideja ne dela ravno


idejam. Francija se pripravlja

p r  . s socializmom• nikjer ni videti oporišča,
la vrnitev k prejšnjemu liberalnemu svetovne-

z bankami je ze pričela. V Zdru¬
ženih državah bi tako postopanje pomenilo uničenje kapitalistične
opore. Anglija odreja podržavljanj s- železarske in jeklarske industrije
Argentina hoče vpeljati r e-mižijo bančnega sistema . Vzhodna Evropa
in Vzhodna Nemčija sta pod v--ds tv ■'•m. Sovjetske zvezo socializirani in
težko industrijo večinoma upravi ja država.

Razen v Združenih državah in v Kanadi se zdi, da kapitalizem
kaže nagnjenje do z druži ib'
ki bi moglo dati upanje na vrnitev n pre
nu sistemu.

Združene države kot edina kapitalistična velesila pa dajejo
premalo poguma za to, Anglija t" imela srečo, da bo dobila pred kon¬
cem^ letošnjega leta posrjil..- v dolarjih. Iranci ja pa ne bo debila
niti toliko dolarjev, kot želi, niti tako kmalu, kot bi rada, niti
pod zašel j enimi pogoji- 2apr~sila je za približno štiri milijarde
dolarjev. Sovjetska zveza ne bo d-bila*predlaganih 6 milijard dolarjev
in očividno jo, da nima interesa za nanjpomebno posojilo'v višini eno
milijarde dolarjev. Kitajska bo lahko srečna, če bo namesto milijard©
prejela 500 milijonov. Poljski je obljubljenih 50 milijonov, čeprav

Štev. 101

30 *.r.

«-• ~h-  *i

-;sovi, 22. V. 1$4o »

0  4 .-« V
al i, J. «

potrebuje in

zahteva mnogo
nov splavalo po vodi....)

ve c,

(Pred kratkim je pa še teh 90 milijo-

Celo tedaj, ka ima j c ti narodi dolarje, se javljajo težave pri
preskrboval ju blaga, ©rajalo bo eno leto ali pa še ve6, preden bodo
Združene države pokazale kaj zanimanja za izvoz dolarjev in blaga v •
velikih količinah. Do tedaj pa to večji del sveta našel rešitev glede

neodvisne bodočnosti. Zdi
da bi se svet povrnil k

se, aa niso vee

amerišl

09

'dvojnemu

stai

tako zelo veliki izgledi,
šfcu, da bi ae mogla razširiti

zfanisel glede obnovitve liberalnega kapitalizma

”1«

'■'orrov ', Naip-York, 20.V. 1946.

raroDa acimrnga  imperija :

lu6jo izkušenj zadnje svetovne vojne je’ treba obrambo
imperija gledati z. novega stališča. Dogovor o teh vpra-

cilj imperialne konference, ki sedaj zaseda v Lcndo-

glavni

pod

britanskega
šan jih je
nu.

Do danes je težila naloga obrambe imperija v prvi vrsti na Od¬
boru %s.  obrambo imperija. Tu gre  za organizem popolnoma posvetovalne

drugih

Izkušnja iz zacmje¬

mo či

vloge, ki ima nalogo sestavljati politiko obrambe imperija in
vprašanj, ki^spadajc zraven. Ta odbor nima nobene izvršilne

vojne pa je pokazala, da ta odbor sploh ne

svoje naloge. Operacijs

razpolaga s potrebno avtoriteto.

da bi izpolnil &v  »je

in nenadne spremembe, ki so se v vojnih časih dogajale istočasne na
vseh koncih zemeljske oble, zahtevajo v mirnih časih izdelavo političnih
smernic z vojaškim izhodom. Te zadnje pa morejo postaviti le načelniki
vlad, katerih se to tiče (

(Vel.Britanije, dominionov, kronskih kolonij

jo pod mandatom). Iv temu pridejo še smernice

se

in ozemelj, ki se n aha j;
za vojske, ki je stalno na tujih tleh - v Egiptu, Iraku, Transjordani-
ji itd,

Glavne vprašanje pa je obramba Tihega oceana. V ta namen sta
Avstralija in Nova Zelandija že sklenili krajevni•obrambni načrt za
jugozahodni Tihi ocean. V Londonu bodo voditelji teh dežel vodili na¬
tančne razgovore, da bi dosegli sodelovanje kraljeve mornarice in le¬
talstva kakor tudi britanske vojne industrije, kljub temu pa so obenem
zavezujeta Avstralija in Nova Zelandija, da bosta sodelovali pri o-

čete teh dveh

m

O

novo

de j  s

tvo. %e  med vojsko

hrambi Indije.

dežel udeležile vojnega pohoda v Burmi. To dejanje je bilo potrjeno
tudi s trajno enotnostjo.

Nar se tiče Kanade in Južne Afrike, ne bodo zahtevali od njiju
samo vojaških dejanj v obrambo lastnega ozemlja z lastnimi silami,
ampak bosta oba 'dominijona morala se udeležiti načrta, ki bc zavaroval
nadzorstvo nad Vzhodno Evropo in Sredozemskim morjem. Južna Afrika je
po maršalu Srrutsu pristala ra te povečane dolžnosti. Kot povračilo
ahteva dodelitev določenih italijanskih kolonij; rada bi tudi videla

že

; eml

ja v Jugovzhodni Afriki, ki g

priključitev bivšega nemškega
daj upravlja kot mandat.

Kot vidimo, je vojaški problem zapleten. S političnim
podvojen, najbolj zaradi vprašanja indijske neodvisnosti. Ne

jiti, da je zgraditev nove britanske armade

bo

da

a o ti¬
še
se

ta-

odvisna od sklepov se-
za vojaške reforme je

pa¬

danje imperijalne konference. Važne smernice
dal že maršal Monjgomerj.

V splošnem se bodo armade v pomembni meri povečale. Stalna, ar¬
mada, ki je štela pred vojno 120.000 mož, bo podvojena, aktivna arma¬
da bofštela 500.000 in milica en in pol milijona mož. Da bi to število
dosegla, se mora Britanija obrniti najprej na prostovoljce. Sedaj se

>tev. 101, --- Domači glasovi, 22.V, 1946.

4.

vodi velika propaganda, da bi obdržali v vojski•6im vedje število vo¬
jakov iz sedanje vojne. Ko bo ta akcija končana, so bo videlo, na
kakšno število prostovoljcev morejo računati.

Glede mornarice in letalstva so vzete v pretres temeljne pre¬
novitve.. Toko se lahko n.pr. uporabi velik del izdatkov za letalstvo
v druge, namene. Kar se ti&e mornarice, je vojna dokončno obsodila
velike oklepne ladje. Zato bo Kraljeva mornarica preložila svoja pri¬
zadevanja na gradnjo lahkih ladij in vodljivih torpednih čolnov.

3e.-eno novost bi bilo treba javiti;. Vel. Britanija je na tem,
da ustenovi "Glavni stan vojaških znanstvenikov", ki bo sestavljen
iz civilistov, učenjakov, gospodarstvenikov, industrjcev itd.

"France d'Abord", 1. maja 1946.

poizvedbe:

Številni naši rojaki v Ameriki bi radi zvedeli za Svoje domače
ali pa vsaj zn njihov naslov. Kdor bi mogel dati kakšne podatke o iška
nih osebah, naj to javi rojaku v Ameriki, ki jih išče.

. Joseph Adami oh, 141G Sast, 52 nd Street, Cleveland {3) f > Ohio,
USA, prosi za. naslove sledečih oseb *. Alo jzij Podržaj iz vasi Oušperk,
Grosuplje, -star okoli 51 let; Vinko Adamič, **ala Račna lo, p.Gro¬

suplje, roj.10.12.1526..

Gospa Zofi Francelj,

.160, Uorwood Rd, Cleveland (3) Ohio,USA,-

prosi za informacije, kje se sedaj nahaja njen brat Adolf Francelj,
dalje Jože Zorman iz Hraštnega fara St.Rupert, Jože Kralj iz Podtabra
ter Jože Francelj iz Razicvega. p. Struge na Dolenjskem.

Gospod Frank-Prijatelj, 17003. S. Park Dri ve, Cleveland (19) Ohio,
USA, prosi za informacije o svojem bratu Jožefu Prijatelju, ki je šel

od doma 6.maja # 134.5. rojen je 1.1921. v Rali vasi 19, p.Videm Dobre¬
polje, po domače se imenuje Severjev Jože.

Ur s. Marj Zupančič, 35-88 E. 81 st Street, Cleveland (5) Ohio,
USA, prosi svojega brsta Ignacija. Kastelica, ki je bil rojen 1.1900
v vasi Hinje (Viseč),, naj. ji takoj piše, kaj je z njim in njegovo dru¬
žino. Piše naj tudi, kje sta br^tr -in sestra. Gospa Zupančič pravi, da
je zdrava in da bi mu rada »pomagala skupno z  bratom Jožetom, ki je
tudi živ in zdrav.-

Frank Košir, Tower City, ITort h Dakota, USA, prosi, da bi se mu
sporočilo,kaj je z njegovim bratom Jožefom Koširjem iz vasi Krnčevo
p. Dobrova pri ljubljeni in z njegovim bratrancem Francem Koširjem iz
istega kraja. ...

KORTjE: ISTI ONI NEMIRI Ih

= +
KITAJ-

ojujm.  not poročajo is rankmga, so
čete kitajskih komunistov pričele
z ofenzivami v Jeholu, Hopeiju,

, Santungu in severnem Kiang-

kD  .i.

tsin. V Osrednji Kitajski napada¬
jo komunisti vzdolž železnice Ts-
tung - Pučan. ("Dl
21. maja 1946. ') .

Neue Seit" od

suju. Te pokrajine se razprostirajo
v Osrednji Kitajski od reke Jangee-
kiang več kot 1600 km. na široko
proti mandžurski meji. V  Jeholu je
baje stopilo v akcijo 17 komuni¬
st lenih brigad. V Vzhodnem Hopeiju
komunisti baje napadajo v smeri

uročil

IRSKI RDEČI KRIZ je
poljskim oblastem, da je priprav¬
ljen sprejeti 1.000'poljskih "voj¬
nih sirot v oskrbo za dobo 10. let.
K temu je dodal tudi zagotovilo,
da bo za otroke v vseh ozirih do¬
bro. Poskrbeli jim bodo tudi. za

noti Oangčau, ki js vrata za važno šolsko in versko vzgojo v njiho-
s e verno kitajsko pristanišče Tien- vem jeziku. ( "Slov. -t'  rim or ec-’' 2.7.)