Politični ogled. Avstrijske dežele. Svitli cesar ao ae vrnili z Braaeka. Gorato Tirolje jim je tadi tokrat pokazalo, da biva na njegovih gorah in po ajeaili doliaah pravo živo domoljabje. — Državai zbor aaide se v aredo dae 29. septembra. Na dnevnem reda je dolga vrsta malih atvari in tadi potrjenje volitve dr. Aaasererja. Ta sliod je imeaitaiši od drugib, kajti v njem se pokaže, ali ia kaj velja »železai obroe" deaaice. Ako vedo liberalni listi kaj resaioe o njem, potem že stoji z njim prav slabo ter se gotovo razbije. No, mi se tega ne bojimo. Želje liberalcev ao pač, želje. — Na Dunaja je bilo več tajih častaikov, da ao bili v pričo pri velikih vojaških vajah pri Bracku ia v Galiciji, sedaj pa se vračajo že domov, samo francoaki ae še madijo v Pešti. — V Moravski Ostrovi ae je uni den železni most udrl in je potegnil aeboj 12 ulaaoev, dvoje vozov ia nekaj drugih 1 judi v Oatravico. Cvetero Ijudi je ostalo mrtvih, 15 pa ae jih je več ali manj težko ranilo. Verige, aa katerih je most visel, so bile zarjavele. — Knez Alfred Liechtenatein ostane pri svojem aklepu, da odloži drž. in dež. poslanstvo a njegovi volilci v Radgonski skapiai ao volje, izvoliti ga na novo. Mi nimamo apaaja, da vzprejme kaez še več poalanstvo. — Koroški ,,bauernbund" je jako živ in dela priprave že za četrti zbor, ki ae vrši, ako ae poareči, ae v teku priliodnjega meseea. Nekateri aklepi te zveze so taki, da jih človek lehko podpiše, le akoda, da je več ali manj v rokak liberalcev in aodimo, da so tedaj za kmeta ti sklepi le bolj ,,pesek v oči." Proata ženitev žali tudi po Koroškem kmeta a malo je upanja, da se odpravi. — Ako je resnica, meni večiaa tirolski dež. zbora v Inomostu izpremeniti šolake postave in dati več upliva dahovščiai, najprej že v krajaih šolskih svetih. — Kraajako ,,pisateljsko draštvo" je hodilo zadnjo aedeljo v Kranj ter ovenoalo gomili peanikov Preširna in Jeaka. — Sadjarsko šolo na Slapu bodo slovesao dne 30. aeptembra zaprli ter ae bode odprla meseca oktobra taka na Grma pri Novem mestu. Učni jezik je slovensk in za to koristi šola veliko kmečkim sinom. Škoda, da nima Stajar take šole. — Kolera se prikazuje že sem ter tje tadi po Kranjskem, na arečo pa ne pogoato. — Po Primorju anajo marljivo podružaice dražbe sv. Cirila in Metoda. V Šempasu, v Ajdovščini in v Vipavi so že gotove in pripravlja ae podraž- nica v Kanala, v Tolminu in na Krasa. — V okolici Gorice ao imeli zadaje dni točo in je po nekaterih mestih precej škode naredilo. — Zavoljo kolere ae vedno ne smejo Bejmi biti po primorskih krajih. — V Trstu in po Istri je kolera še huja, tako je še nni den obolelo v Tratu 22 oaeb. V Pulji in Reki ta bolezen vendar-le pojema, zato pa se je prikazala v Pešti, Temeavaru in tudi na štajarski meji vGjuru. — V ogerskem drž. zboru prijema se minister Tisza hndo, češ, da je premalo delal za bolgarskega kneza. Vprašanja glede tega le lete na-nj, toda mi sodimo, da bode minister oatal na dolgu odgovor nanje, kaj bi odgovoril, saj niso te atvari v njegovih rokah? ,,Rdeča knjiga", ki se predloži o svojem casu delegacijama, bode še odgovorila, to se pravi, kolikor bo ministrn Kalnokyju ljnbo. Vnanje države. Bolgaraka štrenja še je zmerom zamotana. nSobranje"je vzprejelo zakon, da kupi dežela kneževa poseatva, vredna so 2 miljona, dolga pa je na njih ae 800.000 gold. Sedaj je sobranje pretrgalo svoje seje in ao pbalanci iz večine že razšli domov, nekaj pa jih je ostalo v Sofiji. V nedeljo dne 20. aeptembra so banderi kadeške šole in strumskega polka sežgali, sicer pa ruska vlada ni pripustila, da ae izvrši aodba zoper može, ki so bili kneza Aleksandra izgnali. — Rusija je sedaj na površju ter ima skorej vse niti diplomatičnega klopčiča v avojih rokab. Nobena vlada ji ne atopi vsaj očitno na pot, ona pa je v tem zadosti trezna ter ne dela Bolgarom sile, samo to terja od njih, da vstopijo ruski častniki v bolgarako armado ter da še odloči ona, kedaj ae voli nov knez. Ako ji to obvelja, ni več misli na to, da še zasede Aleksander na novo knežji prestol. — Cesar Viljem in njegov starši ein sta bila zadnji teden v Straasburgu, Metzu in drugih mestih v Alzaciji in Loreni. Ljudstvo ju je bojda veselo pozdravljalo. Ako je to resnica. bili bi se tam ljudje že udali nemškemu jarmu, toda kdo ve, je-li pa tudi vse resnica? V nemakem drž. zboru delajo demokrati vladi precej preglavice. Najprej so prisilili poalance, da so si predsednika po listkib volili, poprej se je vršila volitev nz vzklikom", potlej pa so razpravljanje v nemško - španski nagodbi zavlekli, ker ao ji ugovarjali. Da-si je teh demokratov le malo, toliko pa so sedaj že dosegli, da jih večina ne more celo potisniti v kot. — Anglija ima aedaj vse roke polna dela: doma z Irci, v Afriki z ustajo Mahdijevih privržencev, v Aziji z Rusi in doli na Balkann z Bolgari in ne vedo ai prav pomoči. Za prvo aklenili so č-akati, kaj bi druge vlade ukrenile, t-eš, da bodo tedaj še najležje avoje roke vmes rinili. To bodo gotovo poaknaili ali kaj, ee jih kdo potlej krcne po rokah? — Vojni minister, Boulanger, skušava francosko ljudstvo, jeli pripravno za vojsko in mož ao ne moti vtem, da se pridobiva tako srce ljudstva, todadrugo vprašanje je, če je le tudi armada pripravna že za hudo vojsko. Da še ni, to je gotovo. — Na Španjskem je sedaj burno, polno ustaje. Na vznožju Pirenej vzdignile so se aopet eete Karlistov in so žandarje zasačili v Sindavellasu precej orožja in streliva ter ao vec sumljivih. Ijudi zaprli. V glavnem mestu, v Madridu, pa so se vojaki uprli, toda na srečo ni jih bilo veliko nad 300 ter so ostali udarili čez uporne tovariše in jih iz mesta razgnali. Le ti se klatijo sedaj po okolici, nekaj pa so jib ujeli. — Sv. Oče so podpisali konkordat 8 črnogorskim knezom in bode odslej katol. nadakof Simun Milanovič, iz reda sv. Fraueiška, v mestu Bari. Ni pa še gotovo, ali pošljejo svojega poslanca v Peking, kakor želi kitajska vlada. To ni po volji francoski vladi, ki ima doslej tamošnje katolike v avojem varstvu. To je čudno, doma jih tlači, drugod pa si svoji pravico, da jih varuje.