lan ri •ode 1» h glasilo slovcnskc NARODNE fax* podpor N E JEDNOTE CHICAGO, Četrtek 4. januarja (January) 1917. iat noče odobriti Wil-sonove note/ Nesporazum radi njene vsebine. se mudi z noto. — Lesni delavci so vstavili delo. — Policija in ierifi delajo priprave. — Gover-ner Hunt se noče umakniti svojemu nasprotniku. D. 0., S. januarja. ti Meuat se obotavlja, vedati svoje mnenje z živo ali tiskano besedo. ARIZONA IMA DVA OOV1R-NERJA lik -je konferiral s Sto-jredsednikoin odseka za zu-zadeve, da se včeraj popol-Uoži Hitohcoekovo rezo- Phoenix, Ariz., 3. januarja. — Arizona ima dva governerja. Tom Campell, ropulbli'kanec, trdi, da je bil izvoljen, ravno ^ tako pravi (ieorge W. llunt, demokrat, ki je aenatu, ki odobmva pred- l>i 1 prejt governer. rovo noto. Ko so pro nail i, Hunt trdi, da so se pri volitvah matu doibe le majhno veči- izvr&ile velike sleparije in je za-rezolucijo, je senator pre- hteval ponovno Štetje glasov, da se jo odloži za nekaj j ^ Campbell je napravil službeno i prisego pred sodnikom Lyma-Isednik želi, da se jo prej ( now, Hunt pa pred državnim taj- 5e predloži senatu v odo- j ni kom. ,, da se ta'ko svetu dokaže. Na ( amijubellovi strani so živi-ameriško ljudstvo za mir. j riorejci in kompanije, na Huntovi ^tega je senatu Stone pripo- j pa rudarji in drugi industrijalni »ku za zunanje zadeve, | delavci, le rezolucijo takoj v raz tor Lodge in Qallinger sta rala, da se tako hitro izre-o tako važni stvari in »ročala, da se pregleda dokumente, ki se na-predsednikovo rnirov-preden ae priporoči kak-fo. Itorja Oallintger in Lodge pri tem sklicevala na dve državnega tajnika, ki je tovo mir. noto tohiiaeU, »ile z njo odposlane še dru-nevtralniin in vojaku jo- sta dejala, da senat nekaj odobriti, kar ne h To vprašanje je povzročila DraaVni tajnik Lansing CENZURA NA BAN,TO DO-MINQU. Washington, D. 0., 8. jan. — J)ol>re duše. ki mislijo, da je militarizem izključno evrupejska cvetke nikdar ne priročna na —wrii ka tla, bi nam težko raztolma5ile delo H. H. Knappa, zveznega kapitana na zveznem križarju "Force," pri poini-rovljenju Santo Domingo, ee bi jih vprašali za njih mnenje. Pred hrt i vso prevzele Združene države potom pogodbe eolninski urad male republike, da urade njene zamotane finaziee. Pričakovali ho, da Kantodoming<Čani pozdravijo ta korak. Zgodilo se j« na-. . iv>be in naotala je revolucja, ki je -daoninpre^n.kne Anierikancem prijaxno via do in ustoličila drugo, ki je bila večalimanj sovražna Združenim državam. Razume Ne, da tak nastop Ban-todoiniugeanov ni bil všeč državnemu department u rn naroČil je mornarici, da naj napravi red. Ka- . . . , pitan K n&pp je s pomorščaki pre- miru je v tem, da se pove, 1' . 1 njui a ., , J , • ' i magal v»ta£e in ustoli&l A Mekega dne morajo vele- . - . , a ta note za mirovno noto, ee odpolšlje noto, mogoče jni, da bomo prisiljeni za v vojno. >r Hitchcock je branil solucijo. Dejal je, da nje-izolunija ne odo»bruje prepire zunanje politike. Prvi meričanom prijazno vlado. Seve- vprašal predsednik iu je ugovarjal senator in povdarjal, da je to zelo vpraianje. In tako se je t vlekla za enkrat. LESNIH DELAVCEV. Nekega iredati svoje pogoje Kot. . ' <'a kapitan Knapp je uvedel na li imamo pravico vpranati,! . ' 11 J r - -- 'otoku wtrngo cenzuro. Ko so zastopniki "Ameriške zveze proti militarizmu" ki zastopnice "Ženske mirovne zveze" vprašali v mornariškem departmentu, da izvedo koliko je resnice v govorici o cenzuri na otoku Sani o Domingo, je admiral Ben-, j son pokazal povelje, s katerim je Minn. __ He pred no- j inornuriAki tajIlik m^ifieiral cen- »o lesni delavci na zbo- 7ur() 1ako (|a M ,)odo prlz«deti v Finskem domu skleniili jameraki ]mtl> ki ,H,|ko dobe V(t, Na shodu je bilo navzoč ni ^ jjr Sjmto ,)o|ninga, ^ pla(-.tt 00 delavcev. Komaj je bil, jo ^ A|j |jekuj drUfega jPt ,«torjen, je poicajski naWKj {Uflek v asi pod pohcaj^im var- katm.m J)ovp jo /u oboro£eno ameriško do-fcrtiji, da popravi štrajkarje ^^ prinki BMtodi. Proklamaeija kapitana Knappa ;J. Cuswn, gl. ravnatelj Vir-1^^ ^^ atne. and Rainy Lake druibe, iz-1 ^ mkj fftJltnik ako M nn, da druiba ne bo priznal« ^ ^^ no in potrebno oblast »trajkajočih delavcev, (io-,ravn.^ho čez n^kaj časa dqbiCek rudniA]U]I baro Avstralska vlada je prevzela pridelek pšenice. DOBIČEK IMAJO FARMARJI. daily except Sonda?« tad Holidays. ^--^ STEV.—NUMBER Si Posredovalci izključeni. Sydney, N. 8. W. (po polti).— Walter Runeiman, predsednik britake borze, je naznanil, da l>o Avstralija v letu.1917 zalagala Veliko Britanijo z iivili. Takoj po tej izjavi je avstralska vlada iz-vnfcila vse priprave, da pokupi vso p&enico kot lani. < 4 • Nova p&enica že prihaja j* južne Avstralije in farmarji so stopili takoj v zvezo z avstralsko vlado, da izvedo, pod kakWnimj pogoji bl t njo zadovoljni kapitalisti in a meriftki mesarski trust. govoril, ko apoena, I ♦ „» NOV NA ZAPADU ra trmoglavost ne zasuee na tžagi. Washington, D. C., S. jan. — so na delavski strani le I* desetih rudnikov v Arizoni je prve irtve Aretirali so Pe- bilo plačnaiih delničarjem VA laAsona, Ed Rosoffa, Taivo 000,000 na dividendah. Ce se Matt Taavanena. Victor mu pririu'unijo 6e in John Lohma DI>toženi so delili letake, s katerimi rjall občinstvo na stsv fija dokazuje, da so nrrn letu dobili rudnilki baroni ♦ 100,000.IH>0. Kadar rudarji zah na strani gospodarjev, Če-jtevajo |m4m»1 jlanje mezde, tedaj ,/ctaeijo opravičujejo » tem. pifcjo k a pit »list t&n i listi o pože-krlili neko mestno odredbo Ijivoah iu pretiranih zaM^sh de-obstoji taks mestns odred , Is v rev. DELAVCI PROTESTIRAJO PROTI KLATlftKIM RAZMERAM Everett, Wash., 3. januarja. — Hem kaj je prilel K. W. Otaon, predsednik državne imdustrijalne komisije, kot oseiuii zastopnik go-v«*nierja Listerjs, da uvede preiskavo glode stavke delavcev, ki iz delujejo deščice /m pokrivanje streh. Delavci so zaKtavkali, da izvo-jujejo |>ovi&anje mezde. Podjetniki so trdili, da delavci r.ahtevajo priznanje unije,, kar ni bilo res. Podjetniki t) to neresnico rasbob-rials v svet, da jim ni bilo treba povi&ati mezde Importirali so tudi klateže, ki *o bili potem zafwi-seže ni kot depmiji. Hsmoposobl se razume, da so delsvci proti take in ti na«*tof)u protestirali. "Labor Journal," ki je glasilo tamkajlnjib strokovno orgsnizi rsnngs dHsx'stvs, »lika stuacijo s satiričnkiii lwse ixvriil načrt v začetku zime, ko . mu je pritrdil občinski 'twkj Meatni pisar August Omtvedt je bil postavljen za poslovodja akMtttfa in je skozi pet let tako vzorna vodil občinsko podjetje, da kljub vsem oviram ni bilo centa iagube. Lokalni trgovci s premogom so prvo leto s konkurenco botoli <>-Ak odo vat i občinsko skladbe. Premij je bilo treba kujiovati v Ditluttiu, voznina je stala približno 75o za tono, prlatojbina za prenbo kupoval premog direktno oil premogovniških '.■^ Odgovora na Wllsonovo noto še nL ru, ki ga je vzel v najem od l)u-luth and Iron Range železnice. H tem je toliko prihranil, da je ce-na premogu padla daleč pod tržno eeno. Na ta način je socialistična uprava prihranila prebivalcem leipe tisočake. Pregled o tem nam daje tablica o nakupu in prodaji skozi tri leta. 191.1 1914 1015 Prodaja ...«10,1117.06 |tft.««a.S7 •I0.0a7.70 Trot k i____20,100.4 H 114,»41.0« 10471.0» Ciatl doMlakt V letu • tO.17 I 1,OHO.41 I 414.00 1913 In 1914 niso bili odbiti pi*arwb*ki troiki, mejtem ko so ti troiki oditeti v letu 1915. HkladiAče za premog se nshsja lxliz(» jezera, 'kjer stojita občinska elektrarna in vodovod. Po zimi je zapoaljetliti pet delsvcev, ki seje-jo, dovažajo in nakladajo premog. HkladiAče je opremljeno z električno *ilo, enim motornim vozom in petimi vozovi, Mestna voznika ima4a po $70 plače na me-sec, vozniki, ki in^j« «v"j dobe 60c na irro, <*bčin*kj printa-nWs'iii delavci pa HOc na oro. liur^oazija je nevea se lahko radi tega smatra predsednikovo noto, da podpira Nemčijo in da »e ikle-ne mir pod pogoji, ki jih ona Ure de. Galveston, Tex., 4. januarja. — Parnik '' Nestorian,'' na katerem je bilo naloženega streliva in drugih vojnih potreblčln za $2,000,-000 •• je poveznil v Atlantiku. New York, 4. januarja. — Tukaj to aretirali Juan T. Burma, konzula Oarrania. Obtožen je, da J« bU ▼ ivul • pošiljatelji orožja v Mehiko, daalravno je predsednik Wilson prepovedal v oktobru 1915 uvažati orožje v Vera Orus. Amsterdam, Holandsko, 4. jan. Nemžki cesar je v odgovoru na d^kOiT^raa^ novoletno vožfiilo kardinala Hart- manna, nadžkofa v Kelmorajnu, že sopet klioal boga na pomoč, da mu pomaga do smage. Berlin, brezžično v Bayvlle, 4. januarja. — Brzojavka is Milana poroča, da je bila franooska o klopnjača "Verite" torpodirana bliso Malte v Sredozemskem morju. Oklopnjača odrine 14,630 ton vode, njeno možtvo žteje 742 mož, Oborožena je bila s 12pal6niml in sedempaldnlml topovi. ilammau, ki je bil ve* let ravnatelj v tem oddelku liemžke vlade. Med drugimi stvarmi bo skiižala NYmrija dokazati na podlagi teh podatkov, da ni llelgija tak mu-(Vnik kakor jo hoAeJo prikazati zavezniki, kajti iz dkplomatiikife, dokumentov, ki so bili najdeni v Hrualu, ju razvidno, da je Anglija delala že leta 1!M1 načrte za svoje militarist Wno operacije proti NeuuMji iu glavna baza za te padn 5 v ra in zajeli žtirt sto sovražnikov ^ollžii smo vj«raj ujeli 1WW J ______mož in vplenili veliko materijal«. _, . j - Kovražnik 4e vzdKžuje mostiŽ^e O (banji za mir. msdni' Mrjs v fi<-rliiiu fia tsji.em f km veto-in jufosopodni vetrovi. I vsnju pri* Jsnu-j J* v (Nadaljevanje na 8 strani. 1. stopes ) v 1'ariru odgovor na mirovno noto, l^mdofi, 'I. jsn. Telegrsph dsnjs, ki gls».i; " ReU'hfMsit' porofa v«-ga virs, da »liMleju |H h vojni. Zy<* '' Zjodin jeni Slovenci" že ima za ta. nimin, akoraj $650 nabranega denar*, ki je *ar-no naložen na bail* i. Spominjaj' ino ae zaptič enih otrok to revfiev, ki trpe valed« ataai dorao vmi. Pričakujemo veliko ude leAbo. nobenega Slovenca, ki mo bije plemenito aree v pnrtt, ne use manjkati ta dan t dvorani. Na venelo a vikanja t.. Otow. ' -i : ■ if ■ V ' ^p* Ringo, Luu--Tu amo vstano- vili ndrufa* prodajalno. Jfetell smo prtbMtfto s ato dlani. Preku-pili amo vae blago od rojaka Joa. Bkubica in vzeli v pajem*U«gove prostore. Dae f« jaanarja *mo u čeli 8 poalovaiij^hC — JPprbievfe-lec. t * n Collinwood, a — Povsod po Zed. državah ae »»bije in tudi pri na« v Ohio na *ia*tt*V Loraimi so ai že zvrtali po*, X* kteri pri-dejo rojaki d6 adwNfcnja in ai po-stavijo Naravni dam.** Tudi pri naa v CoUinwoodu smo imeli filan*-rwlWpii 4nin jednot zborovanja V Jwrid Nar. doma že v preteklem letu. ZaU da nismo mogli priti do spoqragumlje-nja. Upamo pa, da a« sedaj po Novem letu dWi$a,po&or»a konfe renea, od ktere pričakujemo, ved uspeha. Slov. dom tuikaj r«» potrebujemo, ker je mnogo družtev v nasi naealibini, pa eno aeboruje foukaj, drugo tatu. • z« »približno stirnajst druAtev aa ž« jplafla postaviti dom. — Oglasite se z nS-sveti in delujte vsi n*. to, 86 združimo vaajjv toliko, da«*i P« stavimo lasten dom. ,-Mlpb* Pru-dich, il dT. At. 53 S. N. P. J. i>» 4 Waukegan, m. V nedeljo 31. deoemfcra 1916 igrala se j« gledališka igra imanovai«*—Br*t So-kol." Klasificiranje igralcev je aledeče: A. Koruza: Paaiti, da se ne ka^ želwbefcoWknetvu. Bolj glasno. Igral dobro. njagova hči: Bolj glasno. Igrala prav dobro — Dr. J. Kremen, zdravniki B^atiho obnaftanjt, kakor oseka, ki se uči kemije., Igral dobro, -r- Ježa P., nseač&n Naatopiti bolj aristokra tično, paziti na svoje obnnžanje, bolj krepka vaja teieaa. Paetiho. Igral komaj... zadostno. — M. Ri-čet: Pasit* da dagi; aaglafejo i besedami. Paziti na sttvotfna »na-menja: I t Žlin- dra: Bolj glasna* i* s Mi« krepko obnaaanje potafmik*,i*rat kam a j /.aidosi no. — Na«ea, .kuharica Bolj glasno. Igrala prav dabvp. Prosil hi nadafcja eMšnatVa, ds , se med igro vzdrži kajflftjfe Vaak ai naj- predstavlja, da *a v gleda Hu, kjer ae eptofe «e aaaa kaditi. Upam, da ss bo.taivpdfctewato pri hodnjič. Igra "Brat SokM " ae je zavržHa z dobrim vapeheasv Pripomniti moram »e* da so gori na vedeni igralei lepo predala vil i staro in novo leto. Vsa čsat /jtml AtlantiSko b rodov je ae zbere v Guatanainu, Kuba, že v januarjn, kjer ga inipicira mornariški pod-tajnik P. D. Rootsevelt (atev.2). Mogoče se udeleži tudi ceremonij v 8t. Thomaau. trične sile in kljub temu pričakujejo zdravniki, da ga ohranijo pri življenju. Na dlaneh iina sežgano meso. Neki tovariš je hitro prerenal vodilno žico in čtoarlet je dobil pri padcu ae druge nevarne poškodbe, ker je padel na kup želeja. ; atorilo ljudstvo, postane meao in kri. stala prazna steklenica, v kateri je bil lizol, poleg nje je pa bil I iMteJc: . "Moja draga Beatrice"! — Ne morem zaalužiti zate. Dobila bo* $2,000 zavarovalnine, ko bom mrtev. Vse kar zahtevam od Tebe je v Innedah: Ostani dobro dekle! Ta. blagoslovi srce moje.. Srečno 1 Tvoj oče, Frank Hudson. Tuko umirajo stari proletarei v človečki družbi, o kateri trdijo nekaterniki, da je nastala po božji volji! Das Moines, Ia.t 3. januarja. — Pred novim letom je župan John MacVicar zopet zaplenil železniški vo«, naložen s premogom, in lia je rasdelil med ubožne družine po režijski ceni, ki niso im>gle do-lun premoga od trgovcev a premogom. To je že Trt^i to* premo, ga, ki ga je zaplenil župan. Vselej je plačal premog po tržni ce-nI. Des Moines se nahaja v okraju, v katerem ji več premogovnikov in kljub temu primanjkuje premoga za kurjavo. Tako je anarho-kapitalistično gospodarstvo, ki dovoljuje podjetnikom, da prodiw cirajo in prodajajo le za profit in ne za ljudske potrebe. Richmond, Ind., 3. januarja. — 50 letni Valentine Kaufman, e-den najbogatejših, farmarjev v o-kraju Wayne, je vbil svojo 54let-no soprogo. Po izvrženem zločinu je uatrelil že sefbe. Umor in samomor je odkrila mre. W. Hudson, sosedinja Kauf-mairovih, ko je priftla z nekim poročilom na farmo. Kaufman je ležal na tleh v kuhinji, na mizi je pa bil listek : "Pojdi v hlev in po-glej, kaj je tam." Hndaonova je šla v hlev in tam je naftla Kaufinanovo soprogo. Vse okoliščine so kazale, da ni bilo boja. Mrliaki oglednik izjavlja, da so mu sosedje povedali, da so bili domači prepiri na dnevnem redu, kljub temu se ne da določiti, kaj je pravzaprav povzročilo tragedijo. Lima, 0., 3. januarja. — Kn sam ropar je oropal bančnega predsednika T. R. Hchoonoverja, pri. tem je pa pregledal $500. Po »zvrftenem ropu je izginil. Banka se nahaja komaj dol*r streljaj od polieajske postaje. New York, 3. januarja. — Prihodnjo soboto se vrfti konferenca zastopnikov socialistične stranke in socialistične delavske atranUe zavoljo združitve v eno stranko. Vsako stranko zaatopa pet po-oiblaAčencev. Joplin, Mo., 3. januarja. — V joplinskem okraju so v ledu 19H1 prodneirali za $34,961,993 svinca in zinka. Zinka so producirali 368,000 ton, ki je vreden #40,508,161, svinca pa 542,195 ton, ki je vreden $4,453,832. V letu 1915 ao proirlucirali svinca in zinka le za $26,088,650. RUDARJEVA USODA Pittsburg, Kana., 3. Janurja. — V rudniku Western Coal Milling družbe blizo Pranklina je bil ufoit streljač Lawrence Hedok. OČETOVA POŽRTVOVALNOST. I'goden čas /s ninvku ieleini-< »rji'v je bil lani in je tudi se se-• tuj. Ogromen profit, ki mi gn naprsN ile icler-rtiAke druAbe v ttti -11«• I«-ii i lilo, dokssnje, Wn in lelr*. nit-nrji |0 IixhiHtrijn lin tl|di I*«.«rfHavala* mnnj jekl«, prisioigs nt riirmli o In tnV i'** u- go«l«-n /.i /ilrmiiiko krulir m ne Evrapska vojna " ' ■' " yfJgjgrJ ' n > i n »in g». UsWaorlJan. 9. April« \*qV lokarp 17. lumj« 1907 1904 • . - I ..Ur"— ▼ trt IHtnoia. GliATfrt HTANi 1087 -8» HO. LAWNDALB ATI., (CHICAGO, 1LUNW UVBAVWI O OB OB: rradsodslk: John Vogrl«, box WO, U Halla, IU. I. l'od|>r««]«.JuUi J. Iiratkoylfi, B. P. 1». 4, lo% H, Otrard, Kaas. II. I'odpradaadaiki Joluf KubalJ, »409 Bwlag »rt., Ho. Ukieaft, 1U. Tajslk: John Vsrdsrbar, 9T0S Bo. Uwidili Ava., Chisago, 1U. Blafajaiki Aatoa J. Tarbovaa, P. O. hot 1, OlMfo, IU. Zapisnikar: Joka M o lak, 400« W. »1*1 Bt, Uklaafa, 111. Jala Anbroiit, 181 bo* Uaaaaakarg, Pa. Paul Burger, T41-1.» BI., La Bali«, ill. P. B. Tauchar, 074 Aksay A?*, Boak Bprtaga, Wf. posoTxn oonii Aatoa Hrast, »11 -08th Ava, Naw Dalutk, Mia a. Jala Badllfk, 07» box, Bwltkoa, Pa. u Hudolf l'latarlak, 480 boi, Brtdgavllla, Pa. Jaia Zavartslk. TUOTXI BDBAVWIX: P. J. Ksra, M. D., ONI BI. Olalr Ara., Clsvalaad, Okla. VBE DBNABNB BABBVB Of BTTABI, U at UAajo gL ipnmii o* la B. M. P. J. uaj sa poMljaJo aa oaalovi TAJNIŠTVO & y. P. J, M67—M Bo. Lawadala Av*. Oklcago, XB. PBXTOftBB OLBDB OBBBBALBBOA NAOVAWA aa BOMJaJa xaalov: i . BLOVKNIKI ZDRAVNIK 838 Pann Av., Plllaburgh, Pa. niMiMiiiaiiHiiniiinnimiiiMHmM*M ■ - - Dr. Xttl*r Ja najaurajftl tla« ki ima fl lat. n« irak m f •ilia vi jaii ju tainlk mulnlk MMMk Xaainpljapja krvi adravl a \li\vj?t I • u m a I i|r, ura?. Krili*. Vm bnlaanl, kl prlkaJsJa pa v»4nan» odloku a ilia vim pu uarajMttl m«to«||. Ka< kor kltro upaalla, da vim ponahuja moil;« Ktotnual, na takaita, taiavai pridlta in i vam Ja torn »upat povrnil iuianja aavi, k| vudl la mehurja uidra* vim v bralkam laau. Hrdra tin* v krilu In krkts la vlaaih tu.li prl •Itullanju *«*4a, uadravln • nutuvoatj«. svojo gost lino v oblak vms Bio vfBttHi In Hrvatom ? okoliat YooBfatown, 0. Kodnr potoJoU akoti maato bU po opravka, m o-flaaita pri mani. Imam rasno rt-itno dobra pljafc, »vašo pivo brto-javoo, aMvovaa, viokp, amotko It4 JoAtf OlfOla, B. Wt FodifBl 01 Po&tt|atel|em denarja! A« vodno a« lahko danar pollja v staro domovino pa kraalMfcam krsajava in potom potu, toda sprsjamamo ga la pod pogojam, da a« valad vojna mo-gola IxpMa r. xamudo. Danar m ko v nokanam alolaj« istukljan, ampak nastali xamorajo la xamuda. . •' .. Pa krmtkUrnm krcojavu aa uimors poslati la okrogla anaska po sto, na prlmar 100. 200. 300. 400. KoO, 000 in tako dalla do daaat tiaod kron, /.a braojavn« strotk* ja nafkoljaa. da sa nam poA/a 94 m vsak naslov; ako boda kaj prava* aH pramalo, bomo poslali naaaj, oairoma pkmli aa primanjkljaj, O aairom na sadaaja raamara, kar aa valjava danarja skoraj vsak dan Ixpramani, nam ja namagola ta o«ldaljana kraja priolrfavatl natančna rana donarja, tar tw»damo od adaj napraj do prskllra fa#unall krona po rani, kakor i><>da naxnanjana v listu "Olas Naroda" isti dan, ko nam doapa v roka dsnar, mofp»4a tudi po nilji rani, m staJaj, do bi raamora nanaala tako. Kdor ioli, da a« isplalilo laVHU po kroailAnom krsojav«, naj pripomni na danarnl na ko« n ki "po*lja naj so br tO Javna". T VB DBA PRANK BAKBRR. BI Corilaodl Btraol, r Na« Tork. "Architect til I-. U Mita P., C Map, z* i*r*m\ im tx4olovanjo aUvblnaklh nohtov. TaL Prank Bn HOl TBL. NA INIMU AVftIN 9M0t , T PBOBTBVZ 5 TAROCORSK! t Junaki Svobode: flown or ČRTICE IS balkava^ IIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIII ON AM', OMAMO... "Če napove naš gospodar Turčinu vojno, pa Kit vzamemo." "Tudi jaz bi šla na vojno!" Milojko se vnovič nasmehne. "Tudi ti bi šlal . . .* Kdo bo pa paeel oveef" "Kj, kaj mi owe, ako je vojna. Piartila bi je, da jih čuva Bog, a jaz bi Šla." "Potem bi se bili ekupej, »estriea. • "Kj, »kupaj bi ae bili," je veselo vzkliknila deklica. "In vzeli bi Skader, naj je bil nekdaj itak na*. In Turek bi bežal, bežal, bežal . . ." "In Turek bi bežal, bežal, bežal," je ponovil Milojftto. "Ej, to bi ae bili, biti, bili . . . Za Koeovo, za I^azarja, za Miloša, za vee junake, ki »o jih Turki pobili, bi ae maščevali. Da bi le napovedal ifOMpodar vojno. • "Da bi le napovedal," ae je zamislila Dobro-alava, ae zamislil Milojko . . . Tam daleč nekje je prepeval nekdo peaem. Pevsl je gotovo na vea glss, a glasovi ao prihajali do Doliroalave in Milojka nejaani in nerazločni, kakor bi prihajali iz globočine teanih »ten in hrepeneli kviško, v višave na aolnee . . . Ne-juNiii ao bili ti glaaovi pesmi, a njima ao bili jaani in razločni, kakor bi ne pel oni tam daleč nekje, ampak zraven nju. In Dobroalava j* prijelo tam* burieo in apremljala peaem, pevsjoča: "Onain', onaanot za brda ona. pogažen konj' ma kliku je Jugi U pomoč, djeco, u pomoč ainei, avetit me starca, svet vsš je drug!"* ) Navdušeno je donela peaem in odmevala od brda do brda in zdelo ae je, kakor da poje vaa ("'rn a gora, ve« narod. Odmevala je v srcih ta peaem hrepenenja in at remi jen ja, neugnsnega in f neugaaloga, ki je aililo preko ozkih, tesnih mej domovine tja k tlačeni, zaaužnjeni raji, vzdihujoči po avobodi . . . Rastls j« peaem in kipela, ter ae zlivala v velik, alien krik, kakor krik sokolu, pripravljajočega ae na amel, zmagonoaett vzlet, da a sil-nim zamahom peruti plane a svojih akul In »tre, kakor plaz vse naailje, vae robdfri... • In v iatini je zamahnil aokol v avojih črnih gorah a peruti, kriknil, da je odmevalo po šlr-nem avetu. Razpel je avoja krila in v zmagonos-nem poletu obkrožil še enkrat avoje gnezdo ter »e »pustil nad dušmsnina. Milen in junaški je bil ta polet, zmagonoaen in »laven . . . Padala je trdnjava za trdnjavo: Ilamiea, Dsšftš, liogaj, Hišnik, Hum, Vranj . . .—Kadi« j<- Tuzi, padlo Gusinje, Bjelopolje, Beranc, Peč, Sv. Ivan Meduvanakl, Ljaš... Topovi ao peli avojo atrašno in veličastno peaem z bronaetkm glaaom in aipali iz avojih žrel jekleni dež, žvenke-tale ao aablje in rdečlli ae bajoneti. Kri je poli-vnla zemljo in akale, kri junakov in dušmaninov, da jo blagoalovi, da opere z nje vžig atoletnega rolMtva. Cvetovi bodo pognali iz te krvi, cvetovi ftVdbodc, nad w ljubljene, tako zažčljene . . . Krvav kr»t je prejemal narod, prerojenje v boljšo lMMločnoat, v novo življenje . . . Najdražje avoje je polagal narod na oltar domovine, alnove avoje. A žrtev mora biti .. r_________ Veliki petek je bil, ko ae je glaallo »z ti-»oče rili grl: Dopolnjeno je I" . .In grom to-p »v je potrjal te velike besede, ta velik krik, ter oznanjal velikonočno jutro . . . Zemlja ae je iMrenala v»l«d korakov junaške vojake, ki je lo-inilii prod seboj vae ovire in zmagovala In apela dalje . . . dni je . . . "onam', onamo, za brda ona . . ." I'red Tarabošein divja boj. Hilujo granate, puške pojo zloveščo, krvavo melodijo morije. H rebrna »opara plava nad bojiščem, ae trga in »P*1 8g<*č«. ArapneU orjejo zemljo, podirajo, doni troimlia. Junak je ne ališi. On ve, da mora naprej, on hoče priti tja, odkoder pošiljajo aovražui topovi »mrt trnogomki vojaki, da jih priaili k "Kaj delaš ti tukaj, dete," je vprašal mlado deklico-Čmogorsko, junak, lirokopleč in sokolje-gn (»ogleda. ----------- DekUei ao zažarele velike, črne oči. " Prišla aem, da pomorem ranjenim junakomy gotpodart" ' £ "Preblizu ai krogelj, dete. Ne hodi v bojno črto." (KitnaJala je deklica a glavo. "Kanjcnci trpijo, gospodsr in potrebujejo pomoči. Na bojim ss krogelj." * "Ne bojiš ae kro*eljf A če te katera za- denenet" "(loapodar ... za domovino, za avobodo naroda dam avoje življenja . . . Naj prileti krof-Ija. Kri Črnogorke bi poškropila to zemljo In ne Imi mi žal življenja, ki bi ga morala zgubiti, ako » trm pomorem aarno enemu vojaku . • ." Zažarele »o oči junaku-krslju, oroaile in ob-jrl j«» glavo dekliee, ter jo atienil k eebi. " Uvula ti, dete junakinja, hvala tl za te besedi* OUjtalc no mi duio, ki plaka ob pogledu tolik iti žrtev, otrlr no aolae,,ki jih lije vsled gorja, ki uh jc prinmls vojna metli in mojemu narodu." • ) Stari .log Bogdan jr itnrl devet sinov, ki mi >*i x očrt nan vred |»»dli n» Konovem, na VhIov dan lrt» 13H9, mtn >«• teptan od konj, zato kliče na puauoč, d» gu uavetijo. Zagledal ae je ka trenutek ▼ daljavo, tja, od koder ao bljuvali topovi aort, nato pa vprašal, aklonjen k nji: "Kako ti je ime, junakinjafs. v ---"Dobroalava, gospodar! Dobroalava fcogaši- nova iz aela Bjelopolja blizu Žabljaka." , "In kje ti ja očef" "Bije ael"' "In bratjef Imaš brate?" "Imam tri goapodar." "In oni!" "Bijejo ael" "Pa še padejo9" "Bog jih bo šuval; a mati jih je rodila, da ae bi jejo." Pobožal je kralj-junak deklico po zagorelem, lepem lieu. "Bog čuvaj vae tvoje in tebe, junakinja moja." , e - Bil je atrašen boj, ki ae je kvojeval ob utrdbah Taraboša ono uaodno noš, ko ae aklenili LeŠ-njani akupno a ceklijanakim bataljonom, da oevo-je trdnjavo Taraiboš. Krogi je ao deževale in junaki ao padali kakor k Um je pod arpom. Tedaj je padel tudi Bogašin in njegovi trije einovi. Starejša ainova ata ležala daleč drug od drugega. Najmlajšega, Milojka pa ao izvlekli izpod očetovega trupla. Sigurno je opazil oče, da je padel najmlajši ehi, zadet od kroglje in da ga ščiti, ga je pokril z laatnim truplom. A beane granate nieo »poštovale očetove ljubezni Raztrgale ao ga in ubile aina. Dobroalava ni zaplakaia. Le njena lepa Ilea ao obledela. Pogled ae ji je za trenutek zaaadil v Taraboš in njegove okope, ki ao gledali na črno-; goree z kruto-reenim, ciničnim naameškom, kakor bi hotel reči: Zaman vaš trud, vi aokoli . . . Odfe-tUe nazaj v vaša gnesda, zakaj ta ai polomite krila . . . Poljubila je očeta na krvavo čelo, po-ljubila brate. V areu ao ji pač vatajali viharji, bo-leat je silila na dan in oči ao ae je nehote oroaile. Klešeš kraj očeta in bratov je aklenila, da oaveti njihovo amrt. In po tej priaegi, sklenjeni in izgovorjeni aamo v m »lih, v duhu, je leglo na njeno lice nekaj trpkega, jeklenega . . . Neki dan po bitki, ko ao vtihnili topovi, kakor pred vtiaom grooote, kakor bi ae vatrašUi aame aefce in evojega dela, je šel kralj po bojišču in z roanimi očmi štel ranjene in mrtve junake. ' Naenkrat je obetal in ae aklonil: * * Dobroalava ... tudi ti ai legla na žrtvenik, ti junakinjaf I" Deklica ni bila mrtva. Daai ao ji bile razme-aarjene prsi vsled šrapnela, je še živela. Truden, boleeten izraz ji je objel obraz in motne, oči je vprla v kralja. Ko ga je epoznala, je šel preko okrvavljenih uatnic naemehljaj In djala je a tihim, pretrganim glaaom: > "Maščevala aem odeta ... in braU . . . ge-apodar . . . ihvala Bogu . . . Udeležila aem ae boja ... za domovino . * t za očeta . . . sa brate ... In arečna aem . . . Tudi kri Čmogorke naj bo kamen k avobodi ..." Ia oči junaka-kraja ata zdrknili dve avetli aolzi in padli da tla, v etrjeno kri, aolzi boleati. Rac junaških avojih pral ai je snel odlikovanje in ga položil na okrvavljene p mi Črnogorke. <• Sklonjene glave ao gledali ta prizor okrog stojcfti in v njih srelh se je mešalo čustvo bolesti a čustvom ponoea. Zakaj, tak narod, ki ima take žene, junake, mora smagovati, mora raeti... Tam v taboru pa je igrala godba darorija: Onam', onamo ... in polni, mogočni akordi nav-duševalne himne ao trepetali v zraku in phili po bojišču dalje . . . dalje ... v širni daljni a vet ... — — — — mmm ~~~ HA STEAH Premirje je podpiaano. Utihnil je bronaati rik topov, utihnil krohot mitraljea. Dolgi dnevi in še daljše noči ae vlečejo v nedogled in vojaka ae okopava trudna v okopih, prezebava ... Ali bo konee klanja In ae povrne, domov k avojim, ali pa zaviši besen boj z novs, boj na življenje in amrt . . . Kdo to ve . . . Ali bolje se je biti, bolje umirati na bojnem polju, nego giniti tu zakopan, prezebajoč in zasledovan od bolezni. Mraz je * . . Zimska noč . . . Sneg naletava. Bel prt je pokril bojišče. Na brdih In postojankah čujejo atraže, ne zmeneč ae za sneg, ne za mraz. Treba čuti, akrimo in pazno čuti, da ne preseneti kje aorražnik junakov. Po-noana je straža na avojo nalogo. Njeni pasnoati je izročeno tieoče tovarišev, vaa vojsks, ki mir-no spi tsm doli v taboru. A sneg naletava vedno goatejše, veter brije... Mxzlo je, da zmrzuje arce v prsih ... a kaj to junakon. Na nekem brdu, raz katerega je lahek pregled daleč okrog po bojišču, tja do okopov iurš-. klh, atoji vojak Vaailij. Vae je mirno, vae je tiho. Sneg pada naallš-no m goato, mrzla aapa ae zaletava v obraz. Nikjer primarnega zavetišča ... * Vojak Vaailij as zavija teaneje v plašč in strmi v daljavo, pazno motreč okolieo, če ae morda po belem anešenem prtu ne plaši sumljiva asnes. Zdaj pa adaj pomene roke, jih neee k uitom, da vsaj malo ogreje otrple prate in sopst prime aa puško. Kno uro še \n druga atraŠa ga zamenja... TeAia alušba je to, stati na streli, posebno ▼ mrzli noši, ko pads sneg. Ko drugi spe, mors on bedeti, iapostsvljen vnem nevarnostim in težavam . . . Dolga so tire na straši. Ali treba je vstrsjsti moško, j una ik o, treba sa žrtvovati sa domovino, aa avobodo. Kj domovina mila .'. , . Zamisli ae vojak, nsaloni ae ob puško. (Dalja aiedi). V/AXama aaAja fCCCilr SCICf. [> Zmerom asm jih Ijabil; zdaj, ko ae bližajo, me je atrah. Oko ne vidi. nho m šuje, še sree ne sluti; nenadoma, aredi veeelega smeha — glej, vašarl 6el aem pred zdavnimi leU k Ljubljane na Vrhniko, tieto pot, hi sem jo premeril tisočkrat Lepo spomladansko jutro ja bilo; ko mi je toplo solnee poadravilo lica, ja seglo tudi v moje sree m je popilo vae aktfcL Ker m mi ni mudilo, aem legel pod jablan ob cesti in sem bral Shakeepeereja; ne vem, katera drama ja bila; toliko vem, da me je vsega prevzela nepoznana in čecnaturna lepota, da me je nasi «ila in napolnila in da mi je že sijalo v obraz vroče opoldansko solnee, ko sem vstal. . Omamljen, vee v sanjah, aem Šel dalje po beti cesarski sesti in sem prišel do tfete krčme, Id u mi je popotniku vselej tako prijazno naamehnila izza topolov. V tinti krčmi pa je bilo takrat lepo in mlado dekle. Ne spominjam se veš, kako ji je bilo Ime, kje da je adaj in kako »vi; le lji«be*njive ga, veeelega obrača se spominjam, Čistih oči in solašnega smehljaje Meni je bilo takrat šestnajst let; nikoli še nisem bil poljubil Ženske, niti v sanjah. Kar pa sem bil o-mamljcn aam od svoje mladosti, od solne«, od češe vina in od lepih misli, sem kakor ponevedoma objel dekleta krog pasu in sem jo toplo stisnil k iebi. Se v tistem hi pu mi je roka omahnila in od arama mi je šinila kri v obraz. Ona ae je veselo zaamejala, za vroč tre-notek aem čutil njene ustnice na avojih. &el sem dalje kakor blagoslov ljen romar, tako srečen in v srcu vriskajoč. Ob tiati lepi uri aem prvikrat ugledal podobo, ki sem jo videl kaateje še mnogokrat, al take aatašne m ja»ne nikoli več: voz je švignil mimo mojih oči, v vozu je sedela ženska, kakor bi je ne vkM lepše v eamih nebeških aanjah; aolnee ae je lesketa lo v zlatih laaeh, sijalo je na beli alamnik. na belo bluzo, na beloža reča lica ; kakdr se je podofra pri k#zala, tako je bliskoma ugasnila tegiuUa — svetloba v svetlobo. Kadar sem jo videl v poznejših letih, me je bilo strah in umaknil sem se prav do jarka: "T»ko s šla, mladoet, tako si mi pobegni la, sreče, brez pozdrava in blago-albval" Takrat pa sem gledal za njo z veselimi očmi: "Hiti, jadmo hiti, prihodnoet moja, pa te doj-dem a temi mladimi nogami ... Ni se še prikazala bela Sveta Trojica na hohua, ko aem se osr! ves osupel po imačni pokrajini. Kdaj ao bile prišl* sence in odkod, kdaj je bil ugaanil dant Tiho in nevidno je bila noč popila dan in svetlobo njegovo; tiho in nevidno so bile legle sence na moje sree ter so zagrnile mladost, arečo in zaupanje. Saj ne tam za gorami v vese lem solncu; pred menoj v tišin in grozoti noči je pravo moje živ ljenje; tam ao črne skrbi, je prezgodnja utrujenost, je rano spoznanje, k ponižanja in trpljenja porojeno. In vse, kar je bilo lepe ga od zora do mraka, vse je le spomin, all so morda le aanje; ki jih je Bog poelal sa tolažbo — objokanemu otroku ropotuljao Tako tešak mi je bil korak, ka-kor da asm Ml vas dan hodil tisto pot, ki je tri ure hoda. Videl sem M vsa, kakor ja v resnici bilo; najdražji sbraz razglodan od skrbi, najmlajše oči objokane, naj-blažje uatnlee trepetajoče od pritajenega ihtenja ... Zmerom aem ljubil večerne sen-če; kadar ao mi v lica dahnHe, me je bilo atrah. Gledal sem v dsn naaaj vae de jutra in teiko ae mi je storilo pri srcu. Kaj ni bilo na tej kratki poti veliko luči, veliko lepote, veliko sladkosti — jn vse to ugašeno, kakor potopljeno v črno močvirje t C« je SMgeše, da se tako zgodi, šs je grenak m trpek eelo qpomin earn: ali ja bila vaa tista lepote zlagana, vsa tista sladkost l# opojna prevara, tista luč Is dhnaat plamen ia nočif Ali ao le aaaoe reanlčne in večne je vae drugo le gola doarišljija, le 1 f pa do teh zadnjih senc, vae je bil« gola doaoišljija, posta samopreva- ra. Strašna je noč, kadar stopa ia doline s tihimi koraki; atrašnejša je ta hladna praznota v aren . . . Da bi že prišla noč, z njo mir in tišina! _ Pum Majskih cest Ivan Lah. Zdaj aa bližajo večerne sence in šspeše na vsa tiso tiati odgovor, ki at ga v stoji malodušnoati najbolj bojim resničnost in ve*noet je te- ma, Jj.isanlJna boš. b vae, kar ja lepega od prvih otroških lat Voz je-atal pripravljen na dvorišču. Pregrnjen je bil z zeleno odejo, ki je viaela na obeh atra neh čez ročnlke. Hlapec Bomej je aedel na teslu in je nemirno čakd. Konj je stresal a košato grivo in n**trpno hrkal, iztegoval nejevoljno golbec in otepal z repom. Vke je bilo pripravljeno. "Tinica, pojdi!" Prikazal ae je pri oknu oaivel obraz z živimi očmi, z nagajivim naamebom. "Takoj pridem; glej, vino je še na mizi." Na mizi pod lipo je atalo še vino v kozarcih, kakor amo ga pustili, pred no amo ai izmialili, da ae odpeljemo. Dva velika paa ata ležala ob mizi in sta let »o gledala po vrtu. Prijel sem kozarec in ga pomolil hlapcu. Izpil ga je v dušku. MDobra pijača, Bomej." In ai je globoko oddahnil. "Tiniea, pojdi, čemu ae lepoti čiš!" * • Prikazal s# je zopet prijazni obraz na cftnu. "Počakaj, pridem takoj! Pij še!" Natočil aem vina v kozarec in izpil. Leno ata gledala paa novega gospodarja. "Od kod si ae vzel, kaj hočeš tu,prinaaf" Y Naenkrat ao ae vrata odprla in Tinjca je prišla^ stopnicah. Oblečem je bila v lahko rošaato dbleko kakor jo nosijo gospodične na deželi, na glavi je imela preprost slamnik in svilen robec v rokah. Veselo se je zasmejala. "Kako ai nestrpen! Niti ne počsksš, ds .bi se oblekls." ' Hlapec Bomej je nervozno za-katljal. Z lahnim korakom je atopila na voz m aedla na mehki aedež. ' Paa ata akočila na noge. "Doma oatanita, kaj bi z ve mat" je rekla in ata ae obrnila faTodšU. / " Usedel aem ae poleg nje in hlapec Bomej je pognal. Tako je zadela vožnja. Ali ate ališali kdaj pesem, ki je polnila ves svet okoli vas, kakor da poje vaa okolica,- da je glaa odmevu enak in ae razlega od zgmlje do ntfbeaf Ali ste že peli pesem iz vse duše, ko je tre petalo v njej neugnano hrepenje id je hotelo naprej kakorkoli, kamorkoli T — Ali ste obstali kdaj preaenečeni na svoji poti in se vam je sazdelo, da je ves svet o-koli vaa ena sama pesem f— Taka je pesem dolenjskih cest. Voz je dndral naprej po beli ce-ati; konju je igrala v zraku košata griva, komat ae je zibal ena komerno. "Hljo! Kam, na levo ali na deanof" "Vse eno, kam. Naprej po ce aaraki ceati, kamor zaneae pot, kjer je več krčem!" Prijel aem Tinico za roko. Meb-ka in nežna je (Konee prikodnjiš). lite vselej stari ta Mfl Vaš sossd iaorda šs ne v* fe je ljen prt svojih šttaialjlh. »I