slovenski nem
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Xs£a}& vsak četrtek In velja b poStnino vred ln v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za Četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage izvenavatrijafs SaSela « K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 8 Ki Naročnina se poSilja na: Upravnifitvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se dopoSilja do odpovedi. — Udje „Katol, ftokovaega druStva" dobivajo list brez posebne naročnine« i Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta Stev, 5. — Bokopisl se ne vračajo, t— UpravniStvo: Korofike
cesta Ste v. 5, vsprejema naročnino, lnserate in reklamacije. S5a lnserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 sbis» za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj, m Me«
zaprte reklamacije so poštnine prosta.
Novo ministrstvo.
Baron Bienerth je meseca decembra povedal cesarju, da odstopi s svojimi tovariši. Bila pa je to velita neodkritosrencst, kajti Bienerth je hotel samo odstaviti njemu in nekaterim strankam neljube tovariše. Iti je moral minister za notrajije zadeve, Haerdtl, ker je bil baje preveč strog proti svojim uradnikom, dandanes pa mora vse klečeplaziti pred uradniki in jim aeprestano skrbeti za vedno višje plače. Iti sta morala oba Poljaka, finančni minister Bilinski in minister za Galicijo, Dulemba, ker so že drugi Poljaki težko Šakali, da pridejo na njiju mesti in vlečejo visoke plače. Sicer pa Slovenci ne bomo jokali za Bi-linskim radi predlaganega davka na vino. Iti je moral tudi delavski minister Ritt, ker o zadevali svojega ministrstva ni mnogo razumel. Poljedelsko ministrstvo pa ni niti imelo zadnji čas svojega ministra, ker se dosedanja vlada ni mnogo brigala za poljedelstvo, ampak je vodil poljedelsko ministrstvo tako kakor je hotel Bienerth in vsi dunajski neprijatelji kmetov, oddel-ni načelnik vitez Pop.
Imenovane može je postavil baron Bienerth na suho, vkrcal namesto njih druge može, in sedaj bode plula zopet Bienerthova ladja naprej, gnana od prijaznih in tudi mnogo nasprotnih vetrov. Bienerth je predložil novo ministrstvo v ponedeljek, dne 9. januarja eesarju v potrjenje, in drugi dan so bili novi ministri že imenovani. Sestavljeno je ministrstvo takole: PredsedniŠtvo baron Bienerth; notranje ministrstvo gro! Wickenburg; finančno dr. Robert Mayer; trgovinsko dr. Rihard WeiSskirchner; pravosodno dr, Hochenburger; železniško dr. Glombinski;,(domobraml> no Georgi; naučno Stiirgkh; za Galicijo Zaleski; delavsko Kari Marek; poljedelsko baron Widmann. Vseh skupaj jo torej 11 mož, med njimi dva Poljaka Glom-binski in Zaleski, en Ceh Marek, vse drugo so bolj ali manj zagrizeni Nemci.
Novi možje so notranji, železniški, finančni, delavski, poljedelski in gališkj minister. Notranji minister je grof Wickenburg, ki je zelo velik prijatelj Bie-nerthov. Vsled tega mu tudi cvete sedaj pšenica, Čeravno Bienerth vsak dan od zore do mraka zatrjuje, da se ozira pri svojem delovanju le na zasluge in na pravieo. Železniški minister je postal vseučiliščni profesor dr. Glombinski, ki zna razločevati brzovlak od tovornega vlaka, mnogo več pa o železniških stvareh ne bo razumel. Delavski minister je postal Ceh Kari Marek, ki je sedel dosedaj kot dober uradnik v železniškem ministrstvu, a spretna roka Bienerthova ga
PODLISTEK.
Žganje na „likofu".
Humoreska. — Spisal Iran R b»r.
Zidarja starega Blaža so povsod radi sprejemali v delo, ker je vsako reč marljivo in spretno izvršil. Pred nekaj leti zidal je s svojim pomočnikom klet pri Garlinovih.
Da, res, bil je priden in vesten; pa kaj, ko ima tudi najboljši človek na svetu svoje slabosti. In Blar ževa slabost je bila ta, da je posebno rad zahajal v hiše, ki imajo nad vvatmi razobešeno smrečico. Njegova najljubša pijača je bila žganje. Mnogokrat, če je imel le količkaj denarja, je sedel po cele noči v krčmi ter si gasil svojo dozdevno Žejo. Pravijo, da je imel od začetka precej lepo kmetijo, pa kaj, ko jo Šlo vse po grlu. Kar je Čez teden zaslužil, to je v nedeljo zapil. In tako je šlo venomer naprej.
Klet sta zidala že nad mesec dni, kajti morala sta napraviti veliko in prostorno. Tekom drugega meseca pa se je delo kleti že nagibalo h koncu.
Nekega dne reče stari Blaž svojemu pomočniku: „Tine, jutri bova s kletjo gotova, kaj hočeva imeti za „likof"? Tine migne z ramama in odgovori: „Morala bova imeti že to, kar dobiva od gospodarja." „Kaj," reče osorno Blaž, „Ali ne veš, ta gospodar je skor puh, ta nama že ne privošči kapljice žganega, ki se meni najbolj prileže." Za nekaj časa oba molčita. „Naj bo," de naposled stari Blaž. „Danes gre ravno domači hlapec v trg, dal mu bom denar, da nama prinese dobrega žganja za jutri." Nato gre stari Blaž iz kleti k hlapcu ter mu naroči, naj pride k njemu,
je sedaj zagrabila ter ga postavila na čelo delavskega ministrstva, ki mu je popolnoma novo. Poljedelski minister pa je postal nemški baron Widmann, kateri je celo svoje življenje služil po glavarstvih, namestni-jah in ministrstvih ter bil sedaj nazadnje dvorni svetnik pri Šlezki deželni vladi, a s poljedelstvom se celo svoje življenje ni pečal.
Vsi drugi ministri so ostali. Da bi Slovenci ne mislili, da se jim bo sedaj boljše godilo, obdržal je Bienerth v ministrstvu Še tudi naša stara narodna na'-sprotnika, grofa Stiirgkha in Hochenburgerja. Za to ljubeznivo pozornost se bodo naši slovenski poslanci Bienerthu že hvaležne izkazali. Vlado bodo podpirali vsi Nemci, Poljaki in Italijani, nasprotniki njeni pa bodo Cehi, Slovenski klub, Rusini in socialni demo-kratje. Plojev klub se bo delal zopet nasproti volilcem sovražnega vladi, na Dunaju pa je vedno na uslugo, tem bolj, ker je vlada sedaj klubovega načelnika Plo-ja zopet potisnila za en plačilni razred višje. Splošno se misli, da novo Bienerthovo ministrstvo ne bode dolgo živelo, ampak skrbelo, da se pogodijo Nemci in Cehi, potem bo odstopilo in se sestavilo na novo s pomočjo Cehov. Ce pa se Nemci in Cehi ne pobotajo, potem pa bo državni zbor kmalui razpuščen, in Slovenci dobe s tem priložnost, da pometejo z zadnjimi liberalnimi ostanki.
Lesna trgovina.
Mestni ljudje imgjo radi gozdove, ker je tam dober in zdrav zrak. Kmet ljubi gozd, ne samo, ker je v njem zdrav zrak, ampak ker je v njem tudi denar. Kjer so gozdovi, tam ni mnogo uboštva.
Naša avstro-ogrska-bosanska država ima 21 in pol milij. ha gozda. Na avstrijske dežele odpade o-koli 9 in tričetrt milijonov ha gozda, med tem približno 6 milijonov ha črnega gozda (smreka, jelka, bor, mecesen), čez 2 milijona ha listnatega gozda (bukev in hrast), okoli 154 milijona ha pa mešanih gozdov. Vsakoletni prirastek v Avstriji se računi na 30 milijonov kubičnih metrov, toda samo manjša polovica tega prirastka je trgovinski les, večja polovica je les za drva. Izmed posam. dežel ima največ gozdov Galicija, za njo pride Češka in na tretjem mestu Štajerska s približno 1 milijonom ha gozdov,
Avstro-Ogrska-Bosna imaveč gozdov nego Nemčija, Švica, Italija, Francija, Španija. Francija je izgubila svoje gozdove za časa revolucije, ko so se francoski prvaki liki naši liberalni gromovniki borili proti mračnjaštvu in nazadnjaštvu, zahrbtno pa prid-
predno bo šel v trg, da mu nekaj prinese. Ko je bil hlapec že pripravljen na pot, stopi Blaž k njemu in mu naroči: „Na, tu imaš in prinesi mi slatinsko steklenico najboljše slivovke. Nato mu da steklenico z denarjem in hlapec odide.
Pretekli ste kaki dve uri, in hlapec je bil z žganjem že doma ter ga nesel naravnost v klet. Z nepopisnim veseljem prime zidar steklenico v roke, maJo okusi ter reče: „Hej, Tine, to je pijača, ki je posebno pripravna za jutri. Potem postavi steklenico v kleti na neko omarico, ki pa Še ni imela vrat. Hlapec, to videč, odide v hlev po svojih opravkih.
Fantje iz tiste okolice so se na večer kaj radi zbirali na griču pred vasjo, uganjali tam svoje burke in včasih tudi katero zapeli. V tej družbi je bil vsak večer tudi Garlinov hlapec.
In tako so se zbrali tudi tisti večer, ko bi imel obhajati drugi dan stari Blaž „likof".
Ko so se petja že naveličali, začne Garlinov hlapec razlagati, kako jo danes prinesel zidarjem žga^ nje, kje ima skritega, in da lahko pridejo do njega.
„Pojdimo in poskusimo, mogoče da se nam posreči," reče eden izmed njih. Predlog je obveljal in vsi se odpravijo proti Garlinovi kleti.
„Ti Nande boš šel v klet in prinesel žganje ven," rečejo enemu, ki je bil izmed vseh najbolj na-vihan. „Dobro", jim odgovori.
Ko stopijo pred klet, Nande tiho odpre kletna vrata, na katerih še ni bilo ključavnice ter vse pre-tiplje in preišče po kleti. Vedeli so vsi dobro, da jih zidar ne bo zasačil, ker je že spal. Ni še poteklo pet minut, in steklenica z žganjem je bila že v fantovskih rokah. Nato se začnejo pomenkovati, kaj hočejo sedaj s steklenico. „Kaj", oglasi se navihani Nande. „Izlij-mo žganje, pri studencu pa jo napolnimo z vodo, ki
no odirali in ropali ljudstvo in deželo. Glede lesnega izvoza prekašamo tudi Rusijo, Švedsko, Norveško in Finsko, ki so najbolj bogate lesne dežele.
Naš les se rabi doma v državi in se izvaža tudi čez meje v tuje dežele. Uporaba doma je velika. Na človeka pride v Avstriji en kubični meter, na Nemškem samo 0'8, na Francoskem 0'7, na Italijanskem 0'4 kubičn. m. Glavna središča lesne trgovine v državi so Dunaj, Praga, Trst in Budimpešta, Vsako središče ima svoje posebne trgovske navade (usance), ki se nanašajo na trgovske sklepe, pogoje, na način mere in zaračuna, na kakovost, obliko itd.
Naša lesna trgovina z inozemstvom je zelo velika in prinese Avstriji izven vseh inozemskih trgovin največ denarja. Naš les gre v vse evropske države, a tudi v Egipet. Največ izvažamo lesa v Nemčijo. Italijo, Švico, Rumunsko, Rusijo.
Les, ki gre od nas v Rusijo in Rumunijo, se ne porabi tamkaj, ampak je prehodno (transitno) blago, ter gre od tam Čez Galac in Odeso v različne dežele ob sredozemskem morju. Vzhodna Galicija, Bukovina in Sedmograška ne pt£ilja svojega lesa čez Trst ali Reko v obsredozemske dežele, ampak čez tujino. Lesa iz alpskih dežel gre največ v Nemčijo, Švico in Italijo.
V Italiji ima lesna trgovina dvojno pot; v gornjo Italijo (za alpski les) po železnicah, v južno in srednjo (za ogrsko-bosanski les) po morju Čez Reko, Spljit, Metkovič, Gruž, Z našim lesom tekmujejo v I-taJiji Skandinavija, Rusija in Severna Amerika.
Razvijajoči se brezgozdni Egipet potrebuje vedno več lesa od nas. Istotako Turčija, kj ima sicer mnogo lesa, a zelo-zanemarjeno gospodarstvo.
Prejšnje Čase je izvažala Avstro-Ogrska zelo veliko dog posebno v Francijo in tudi druge vinorodne dežele. Toda hrastje se je izsekalo, obenem pa se zanemarilo, poskrbeti za naraščaj. Marsikatero mestece na kmečkem posestvu bi bilo primerno za hra?-stič in bi se dobro obrestovalo.
Največ se izvaža v lesni trgovini žaganic. Leta 1909 se je izvozilo tega blaga za 118,509.434 kron, in sicer v vse evropske dežele, največ pa v Italijo, Rumunijo, Nemčijo, Egipet in Švico. Vsega lesa skupaj pa se je izvozilo leta 1909 iz naše celokupne države v inozemstvo za 231 milijonov kron.
Slovenska lesna trgovina je Še vse preveč v židovskih rokah, ki imajo glavni dobiček od nje. Na Kranjskem sili tudi že slovensko trgovstvo v ospredje. Povsod bi morali stati Slovenci v prvih vrstah in vse naše narodno gospodarstvo sami opravljati.
je ravno takšne barve, kakor je bilo žganje, ter jo postavimo na ravno isto mesto nazaj. Tako je tudi storil.
Z velikim smehom odpravijo se fantje po cesti, od koder so prišli. Dobro so vedeli, da bode starega Blaža strašno razjarilo, ko bode spoznal celo komedijo. Dogovorijo se še, da bodo prišli drugi dan vsi pred klet, ko bodeta zidarja gotova.
Drugi dan sta zidarja celo dopoldne prav pridno zidala in izdelovala, ker sta so že veselila svojega „likofa". Popoldne pa je bila klet dovršena in fantje so že tudi Čakali smešnega prizora. S silno radostjo popade zdaj Blaž steklenico ter veli svojemu pomočniku: „Tine, pojdi sedaj, da ga malo nastaviva, sa| sva ga že zaslužila." Blaž je imel tudi navado, da je rad ljudi pikal z grdimi besedami. Držeč steklenico v roki, reče zaničljivo proti fantom: „No vi, vaški potepuhi, kaj ne, da vam diši ta moja žlahtna kapljica, o le kupite si jo, če jo hočete piti." Nato vzame še kupico v roke in začne natakati „žganje". S polno kupico v roki se obrne proti fantom in jih zaničljivo nar-govori: „Hej, lenuhi, na zdravje vas, pil bom pa jaz," ter parkrat prav hlastno potegne iz kupice, toda. . .
Fantje se začnejo vsi glasno krohotati in kličejo: „Blaž, le pijte \odo na Vaše zdravje!" Nato se razkrope, kakor če butneš v sršenovo gnezdo. Blažu se zasveti v glavi. Ves zelen od jeze žuga za njimi: „Čakajte, presneti potepuhi!" Poskoči malo za njimi in zopet postoji ter rohni: „Taki paglavci naj bi me za norca imeli!" Steklenico z vodo pa zažene, da se je razletela na tisoč koscev . . .
In od tistega Časa se je stari Blaž strašno raa-jezil, Če ga je kdo vprašal, kako je pil žganje naGar-linovem „likofu".
Politični ogled.
—	Državni zbor je sklican z dne 17. januarja k posvetovanjem. Predstavilo se mu bo novo ministrstvo in ministrski predsednik bo v posebnem govoru označil program, katerega hočejo novi ministri izvršiti. Ta program bo, kakor se splošno misli, precej kratek. Ministrski predsednik sam, je mnenja, da se nova vlada ne bo dolgo držala. Zato bo baje delavni načrt obsegal le proračun, ,bančno postavo, dovolitev rekrutov in srbsko pogodbo. Med tem se bo pridno delalo za. pogajanja med Cehi in Nemci, in ako se posrečijo, se bo preustrojila vlada.
—	Verski boj. Vse liberalne politične struje menda čutijo, cla se bližajo nove volitve za državni zbor, zato postajajo liberalci zopet drznejši, da bi fa-natizirali svoje pristaše. Najnovejše njihovo počenjar nje je boj proti 'Marijinim družbam za dijake na srednjih šolah. Po njih mnenju smejo biti mladeniči na srednjih Šolah brezverci, liberalci, socialni demokrati, pristaši izdajalskih društev, samo pobožni in pogumni katoličani ne smejo biti. Zbirati se smejo v za-auhlih stanovanjih za skrivne namene, v gostilnah za rajanje in popivanje, a v Marijinih družbah se ne smejo zbirati. Liberalni listi zahtevajo, da se morajo Marijine družbe prepovedati, in na neki gimnaziji na Slovenskem so to sklenili nemški in slovenski liberalni profesorji. Drznost liberalcev raste in dolžnost katoličanov je, da. stojijo na straži in odbijajo napade. V Ljubljani je protestantski pastor naznanil vero-učitelja na realki državnemu pravdništvu, naj ga toži zaradi Marijinih družb. Ali smo še v katoliški državi?
—	V Ljubljani se pripravljajo vse stranke na nove volitve, ki se bodo vršile sredi meseca marca. Tudi Slovenska ljudska stranka je posegla v volilni boj. Upa, da bo dobila pri volitvah veliko število glasov, in da bo v novem občinskem zastopu Že s kakimi 15 mestnimi očeti zastopana. Na Kraljevo je imela stranka veliko zborovanje v hotelu Union, na katerem sta govorila dr. SusterŠič in dr. Krek. Zadnji je sklenil svoj govor s temi besedami: „Na Koroškem je navada, da hodi pred svatbami od hiše do hiše poseben mož; okoli klobuka ima velik šop cvetlic, ravno-tako na palici, in v vsaki hiši, kamor pride, zapoje in vabi ljudi na svatbo. Liberalni misijonarji (Veselost), ki sedaj po ljubljanskih oštarijah opravljajo svoje velike pobožnosti (Veselost), se mi zde ravno taki, kakor ti koroški vabilci s šopki na klobuku — samo, da liberalne rožice nič kaj ne diše (Velika veselost) in vabijo ljudi, vabijo na svatbo, kakršne Še ni bilo, na svatbo, ko se bo ženil zlodej in vzel liberalno stranko!
Razne novice.
*	Cesar je od nahoda že popolnoma ozdravel ter se prav dobro počuti. Le z ozirom na neugodno vreme ostane Še nekaj časa v Schonbrunu. V ponedeljek popoldne se je dalje časa izprehajal po schonbrun-skem vrtu, kar ga je zelo okrepilo,
*	Dopisnikom. Hvaležni smo pridnim svojim dopisnikom za njih neumorno sodelovanje, le eno prošnjo imamo do njih, da naj sedaj v času društvenih zborovanj na vseh koncih in krajih poročajo kolikor mogoče kratko. Jedrnato in kratko. Mi plavamo v izobilju rokopisne tvarine ter omahujemo, kaj bi vrgli v koš in kaj črtali. Težko nam je, rabiti ta sredstva nasproti svojim prijateljem, a moramo, ker se list ne da raztegniti, gradiva pa je preveč. Torej kratko in jedrnato.
*	Osebna vest. Finančni minister je imenoval našega, rojaka iz siivnišk.e župnije, g. Steiana Sušeča, pravim finančnim komisarjem pri loterijskem ravnateljstvu na Dunaju. — Dvorni svetnik pri upravnem sodišču na Dunaju, dr. Miroslav Ploj, je imenovan senatnim predsednikom istotam.
Od davkarije. Davčni oskrbniki: Franc Barto-šek v Mariboru, Vencel Horak v Slov. Bistrici in A. Orožen v Šmarju pri Jelšah' so imenovani za višje davčne oskrbnike.
*	Iz finančne službe. Finančni tajnik Adolf Klo-dič pl. Sabladoski je premeščen iz Brucka ob Muri v Ptuj, finančni tajnik Viktor Elsbacher je premeščen iz Ptuja v Lipnico, finančni komisar dr. Moiser pa iz Maribora v Bruck ob Muri.
*	Zagrebški nadškof dr. Posilovič, ki je star in bolehen, je dobil pomočnika v osebi bogoslovnega profesorja dr. Antona Bauerja, ki dobi naslov nadškof in pravico, da postane Posilovičev naslednik.
Železniška vprašanja. V soboto dne 14. t. m se bo vršila med kranjskim deželnim glavarjem pl. Sukljetom in Štajerskim grofom Attemsorn v Gradcu konferenca zaradi enotnega postopanja v železniških vprašanjih, ki interesirajo obe deželi, to je radi sotl-ske in polzelske železnice. Poslanec ar. Korošec je natančno informiral pl. Sukljeta o zahtevah Štajerskih Slovencev.
*	Naši poslanci in — južna. Železnica. V dopisu iz Maribora v „SI. N." od 9. t. m. je zapisal nekdo ostudno obdolžitev, da se poslanci S. Iv. Z. ne zganejo, kadar se~ gre, nastopiti zoper južno železnico, ČeŠ, da imajo nekateri izmed njih celo poslovne zveze z družbo; dopisnik vprašuje, ali bo mogel dr. Ben-kovič o tem kaj povedati. Na to grdo sumničenje na prošnjo konštatujemo, da je ta trditev izvita iz trte in zlobno natolcevanje. Nobeden naSih poslancev, zlasti pa dr. Benkovič, nima ni-
kake, najmanj pa p o s 1 o v n e z v e z 6 z južno železnico. — Torej zopet obrekovanje po pristuo-liberalnem receptu.
*	V Trstu se je vršil v nedeljo, dne 8. t. m. dopoldne zelo dobro obiskan protestni shod v zadevi ljudskega Štetja, Sprejela se je resolucija, v kateri tržaški Slovenci odločno ugovarjajo proti načinu, kako se izvršuje ljudsko Štetje v Trstu in okolici in zahtevajo, naj se vse dosedanje postopanje glede ljudskega Štetja v Trstu razveljavi ter izvrši na novo neposredno in izključno od strani državnih oblasti, potom uradnikov, ki bodo dali popolno poroštvo narodne nepristranosti in pravičnosti. Popoldne se je vršilo v tržaški okolici pet enakih slovenskih protestnih zborovanj.
*	Ljudsko štetje na Koroškem. Pri ljudskem štetju na Koroškem se gode silne nezakonitosti. Stev-ni komisarji Slovence kar trumoma popisujejo za Nemce. Enako, kakor pri nas na Štajerskem.
*	Smrt Slovencem. Iz Celovca nam pišejo: Po tem načelu se očividno ravnajo vladni krogi na Koroškem. Politično in gospodarsko društvo za koroške Slovence je nadzorovalo ljudsko štetje, pri katerem so se godile velikanske nepravilnosti. To je vzela deželna vlada za povod, da je politično društvo kratkoma-lo razpustila. Obenem je poslala k predsedniku in tajniku društva tri uradnike, da jim odvzamejo društvene knjige in premoženje. Krivice, ki se gode našim koroškim bratom, vpijejo do nebes! Voditelji slovenske politike .na Dunaju, kakor Ploj, lepo avanzirajo, ker vladi ne store nič hudega, njihovi bratje na Koroškem pa umirajo. Kličemo vas na pomoč, svoje brar te ob meji!
*	Nemške silovitosti. Kočevskim Slovencem ne priznavajo Nemci prav nobenih pravic. Naravnost nečuveno je, kako se proti njim postopa. Zadnjo nedeljo so prišli Slovenci v Kočevju kakor navadno, v svoje društvene prostore, da dobijo tam časopise in se pogovorijo med seboj v svojem materinem jeziku. Kar naenkrat pa pride v društvo komisar in prepove shod, češ, da ni bil pravočasno naznanjen. Zagrozil je, da razžene z orožniki društvenike. Slovenci so se pokorili ukazu, dasiravno ni bilo nobenega shoda. Živela pravica!
*	Požrtvovalnost. V imenu Složnih liberalnih Slovencev in posebej v imenu dr. Ploja, dr. Rosine in -dr. Jurtele, se obrača celjski odvetnik dr. Hrašovec tudi na naše pristaše, naj bi pomagali plačevati primanjkljaj Plojevega lista „Sloga", koji primanjkljaj znaša baje vsako leto več tisočakov. Doktor Hrašovec toži, da so stroški tako veliki, da jih naročnina daleč ne krije. Čudimo se, da ravno imenovani gospodje, ki so dovolj petični, nimajo tolike požrtvovalnosti, da bi sami plačevali list, Ploj ima sedaj najmanj 30.000 K rednih dohodkov, njemu bi pač ne trebalo beračiti pri rojakih, po katerih hrbtu je zlezel do take službe, in ki morajo svoj razpoložljiv denar dajati dan za dnevom v narodne namene. Čudimo se tudi, da se berači ravno pri naši stranki, katera se v „Slogi" neprestano blati, dočim liberalni stranki in nje listom Složni liberalni Slovenci ne skrivijo niti lasu, kar bo nam tudi dr. Hrašovec kljub svoji skrajno grdi nasprotni trditvi moral pripoznati. Ravno letošnja prva Številka ima med drugimi napadi tudi napad na našo ČČ, duhovščino, v katerem jo dolži ta hinavka, da izrablja v strankarske namene — cerkev in spovednico!
*	Bivši župan ljubljanski in državni poslanec I-van Hribar se je dal sodnijsko ločiti od svoje žene Milice. Sodnija je razsodila, da se izvrši ločitev vsled njegove krivde. Ivan Hribar je član kluba, kateremu načeluje dvorni svetnik dr. Ploj, ki tudi živi ločen od svoje žene. Gliha vkup štriha.
*	Za živinorejo. Za povzefigo živinoreje na SI. Stajerju se je dosedaj vse premalo storilo. Dežela kmetovalcem ne gre na roko, in neumorni živinorejski nadzornik Jelovšek ne more vsega sam zmagati. Zato je poskrbela Slovenska kmečka zveza v sporazumu z našo Zadružno zvezo, da dobimo od časa do časa učitelje iz bratske kranjske dežele. Prva shoda, na katerih bosta predavala dva kranjska strokovnjaka, se vršita v Slovenjem Gradcu in v Rečici ob Savinji. Prosimo naše somišljenike, da poskrbe za dober obisk. Natančneje o teh shodih med dopisi.
*	Draginja v Italiji. V Italiji se je zadnji čas meso tako podražilo, da se Čujejo od vseh strani pritožbe. V Neapolju stane meso za 20 do 30 odstotkov več, kakor v drugih velikih mestih, n. pr. na Dunaju. Splošno pride na prodaj le najslabša živina iz Sardinije, Sicilije in Srbije. Uživalec mesa trpi zelo pod samovoljnostjo mesnih tržcev\ s katerimi se mora pogajati po cele ure, cla doseže vsaj približno stalno določene cene. Cene telečjega mesa so silno visoke, svinjsko meso se sme Šele od 25. oktobra lanskega leta naprej prodajati. Cene so v primeri z letom 1909 poskočile za 10 do 15 odstotkov.
*	Zoper draginjo. V Ljubljani so nalepljeni po mestu letaki z naslednjim besedilom: „Najboljše sredstvo zoper draginjo: Ne pijte opojnih pijač! Na Kranjskem se zapije vsako leto 30 milijonov, iz dežele gre 10 milijonov. To so da lahko prihraniti. Brez alkohola se da dobro živeti. Ne delajmo si torej draginje sami! Napij se iz studenca, živela abstinenca!"
*	Cena žeinlje v primeri s cenami žita. Deželni višji računski svetnik Jožef Faschingbauer na Dunaju je v nekem svojem poročilu o draginji živil dokazoval, da vladajo pri pridelovanju kruha zelo nezdrave razmere. Dokaz temu je, da bi morala, ako stane pšenica 100 kg 14 K, biti žemlja 130 gramov težka. Ce velja 100 kg pšenice 16 K, morala bi biti žemlja 120 gramov težka, in če bi veljalo 100 kg pše-
hice 33 K, bi morala biti žemlja Še 70 gramov težka, V resnici pa imajo žemlje komaj 20 do 30 grtunov, kar bi odgovarjalo ceni 140 K za 100 kg pšenice.
*	Papir se je podražil. Avstrijske tovarne papirja so zvišale cene papirja pri 100 kg za 2 K. Povsod gredo cene kvišku, le kmet naj bi ostal pri najnižjih cenah svojih pridelkov.
*	Nakup žita. C. in kr. vojaško oskrboval išče v Mariboru, Eisenstrasse 17, nakupi pod roko v mesecih januar in februar 1911 po navadi v stalnih tedenskih sejmnih dneh (sreda in sobota) od 7. ure zjutraj do 11. ure predpoldne izključno od štajerskih posestnikov in njihovih zadrug: 500 met. stotov pšenice, 1500 met. stotov rži, 4000 met. stotov ovsa, 2275 met. stotov sena, 760 met. stotov slame za steljo in 796 met. stotov slame za postelje. 2. Ti pridelki morajo biti pripravni za skladišče, kar odgovarja približno dobrim, zdravim pridelkom za kupčijo, če so srednje vrste, 3. Oskrbovališču nepoznani posestniki se morajo izkazati z izpričevalom, da so res oni pridelali dotične pridelke. Tozadevna potrdila naj da županstvo. Tiskovine za ta potrdila se dobi pri oskrbovališču brezplačno. 4. Ponudbe se izvrši lahko ustmeno ali pismeno. Posamezni posestniki ponudijo lahko do 300 <j, zadruge do 500 <j. Ako Se ne ponudi izročno „pridelkov, pripravnih za skladišče", ali ako so pripelje blago z vozom naravnost do skladišča, se mora pri ponudbi žita prinesti s sabo vsaj uzorce s pol kg blaga. Na pismene ponudbe (kolekovane z 1 K) s krajšo kakor 3dnevno dobo, v kateri bi se naj odločilo za nakup, se navadno ne ozira. Ponudbe se naj stavijo računjeno pri skladišču. Pri primernem znižanju cen, s prosto vožnjo ali od lastnega skladišča se tudi lahko ponuja,. 5. IzplaČanje se izvrši takoj po oddaji blaga. 6. Podrobna ustmena pojasnila da oskrbovališče vsakemu med tednom v uradnih urah radevolje na razpolago in tudi na pismena vprašanja se dobi pojasnila.
*	Napoved premoženja. C. kr. deželne finančno ravnateljstvo v Gradca opozarja, da se imajo napovedi za nepremično in premično premoženje, kakor tudi za pristojbinskemu namestku podvržene vžitne pravice (n. pr. lovske, ribolovne, krčmarske, tržne, mitnin-ske, prevozne itd.) po stanju imetja z dne 1. januarja 1911 sestaviti in najkasneje do konca aprila 1. 1911 pri pristojni oblasti, to je pri onem c. kr. okr. finančnem ravnateljstvu, h kateremu so po njih bivališču pristojni, vložiti. Pri tem se naglaša, da se sprejmejo le take napovedi in taki imovinski izkazi, ki so sestavljeni na uradnih tiskovinah. Te tiskovine se dobijo pri c. kr. davčnih uradih po 3 vin. pola. V kolikor pride postavna oprostitev od pristojbinskega namestka v po-štev, se ima ista pristojni oblasti izkazati ter pridobiti njeno pripoznanje. V slučaju opustitve pravočasne napovedi, postopalo se bo na ta način, da se bo tir-jala dvojna pristojbina za celo desetletje, za kojo se ima pristojbinski namestek odmeriti, Zatajba ali neresnični podatki glede napovedi podvrženih reči se bo najstrožje kaznovala.
*	Novi novci. V Avstriji se bo kovalo letos za 5,872.000 kron novih novcev, in sicer sto zlatov po 100 kron, 100.000 zlatov po 20 kron, 200.000 zlatov po 10 K, 15,862.000 20-vinarskih komadov, 25 milijonov 10-vinarskih komadov, 10 milijonov 2-vinarskih komadov in 41,163.000 1-vinarskih komadov.
*	Za „Slov. Stražo" v Mar ooiu j« p sla! mladenič Vekoalav Za^ravec na Podgradju pri Ljutomera lepo urejenih 1806 «namk. Nabirajte tudi drugi stare znamke v z ornji namen.
Nesramnost.
Kozje, dne 8. januarja.
Umevno nam je, da se politične stranke med seboj napadajo, a da bi katera stranka napadala in blatila kar celi okraj, to je že manj umevno. Naravnost nesramno pa je, da ti napadi prekoračijo moje navadnih političnih bojev in grdijo vse ljudstvo, ki je vendar tudi slovensko, ki je vendar tudi kri naše krvi. To pa se je dogodilo dne 5. januarja v „Slov. Narodu", ki je od novega leta sem, odkar je zmrznil „N. Dnevnik", postal glasilo obeh liberalnih strank, katere vodita vredna si bratca dr. Kukovec in dr. Ploj. Tam stoji ta-le višek časnikarske in strankarske nesramnosti :
Kozjanski okraj je najbolj klerikalen, a tudi najbolj nazadnjaški na Spodnjem Štajerskem Ljudstvo je di«je pobožno in sovraži vee, kar le količkaj diši po omiki in napredku Tcdi milo, kajti v Kocje pridejo na nabor fantje, ki imajo v laseh toliko uši, da »e drže iki-paj. Tako smo izvedeli od očividcev.
Na take nesramnosti, ki jih z vso ogorčenostjo zavračamo, nimamo boljšega nasveta nego tega: Ce-prihaja sovražnik, ki te na najgrši način zmerja, v tvojo hišo, ne da bi te prosil odpuščanja, ampak da bi se ti prilizoval, potem mu rečeš: Prijatelj, odstrani se! K vam prihajajo listi liberalcev, „Narodni List" in „Sloga". V teh se vam laskajo liberalci, ker hoče-, jo, da si jih naročite. K vam prihajajo tudi liberalni in slogaški agitatorji, ker hočejo vaše glasove. Kakšna je vsa njihova ljubezen do vas, to vidite iz ostudne pisave v listih, katerih ne pošiljajo med vas, ampak jih sami čitajo. Odprite duri in recite vsem tem prilizovalcem: Prijatelji, odstranite se!
Poskrbelo so bo v listih in na shodih, da se najnovejši izliv liberalnega zaničevanja do našega ljudstva kmalu vsepovsodi izve. Fej sramotilcem na&Bga okraja!
Mariborski okra).
m Mariborski Orli so uprizorili na Kraljevo, dne 6. t. m. v prostorih Katoliškega delavskega dru-!. Štva v Mariboru, FloBergnsse 4, Medvedovo Žaloigm,
„2ia pravdo in src«". Igra so je prav dobro posrečila, tudi obisk je bil lep.
hi Maribor. V Narodnem domu se v nedeljo, dne 13. t. m. ob K4. uri popoldne ponovi < igra „V -/.namenjn križa", krasna zgodovinska slika izza časa preganjanja kristjanov.
m Sv. Križ pri Mariboru. Radi skrajno neugodnega vremena je bila predstava, ki jo je priredilo pretetono nedeljo tukaišnjo Bralno društvo v zvezi s podružnico „Slovenske Straže", sicer bolj slabo obiskana, vendar pa je vladalo med navzočimi skozi celo prireditev prav prijetno in razveseljivo razpoloženje. Igra „Jeza nad petelinom in kes" vzbujala je mnogo zabave in mestoma bučen smeh. Vrle naše mladenke so ž malimi izjemami vse prav dobro pogodile svoje vloge, tudi mešani pevski zbor je ugajal. Splošna želja je, da se v tem pustu Še večkrat znajdemo pri enakih prireditvah. Kakor se sliši, hočejo se v kratkem tudi naši mladeniči pokazati zopet enkrat na odru. Tako je prav! Vsa čast tukajšnji mladini 1
m Selnica ob Dravi. Dne 2. t. m. je umrl v Limbušu gosp. Jurij GruŠovnik, previden s sv. zakramenti, v 38, letu svoje starosti. Rajni je bil posestniški sin iz dobro znane krščanske hiše, po domače „Sumano" v Selnici ob Dravi. Bil je vrl krščanski mož, veselje svoje že osivele matere in sorodnikov, ter je več let izvrstno vodil gospodarstvo velespošto-vane gospe Alojzije Robič, posestnice v Limbušu, dokler ga nagla smrt v najboljših letih ni iztrgala iz vrst njegovih ljubljencev. Bodi mu žemljica lahka!
m Fram. Preteklo nedeljo smo slišali v Društvenem domu zopet mnogo koristnih naukov. Izobraževalno društvo je priredilo namreč predavanje. Prvi govornik je govoril o gospodarski organizaciji. Drugi predavatelj g. J. Prijol je opisal različne Škodljivce. Natančno nam je razložil, kako se vodi kmečko knjigovodstvo, ki zelo pospešuje umno gospodarstvo. Poučil nas je tudi o shranjevanju in ohranjevanju mesa,, govoril je o živinski kugi na gobcu in park-ljih, in slednjič nas je Še naprosil, naj skrbimo po zimi ob velikem snegu za naše ljube ptičice. Tretji govornik g. Ferd. Lešnik pa je priporočal mladini, naj se vadi v petju, da bomo mogli ob raznih prilikah nastopiti z ubranim petjem. Po shodu so se raz-pečale društvene knjige. In fantje so sklenili, predstavljati prav kmalu šaljivo igro dr. Vseznal. Tudi dekleta se pripravljajo že za gledališko predstavo: „Dve materi". No, mislim, da gremo tudi mi naprej!
m Fram. Ljudsko Štetje Še ni končano. Bojimo se pa, da bo več Nemcev, kakor pred 10 leti. Rojeni Nemci naj sicer bodo, kar so, to je popolnoma pravično; toda posili-Nemce bomo po vrsti našteli. Eden takih novopečenih Nemcev je krčmarski najemnik Koren. Že ime pove, da je stare slovenske korenine sin, kar nam priča tudi njegov rojstni kraj Orehova ves. Žalostno! Njegova žena pa še nemški ne zna! Vi, krčmar Koren, napišite na svojo gostilno: V mojo krčmo smejo zahajati samo Nemci.
m Ješenca, občina leži med Framom in Račjem. Ljudsko Štetje je končano. Našteli smo enega celega Nemca. Ali mislite, da je privandral iz Pruskega? Ne, ne! Kakor je razvidno iz zapisnika, je bil rojen na Vrhu, v Župniji Šmarje pri Jelšah, je orožnik, v Račjem in stanuje menda na domu svoje žene, na Je-Šenci. Gospod orožnik! Na katero komando ste se dali zapisati za Nemca? Čast pa vrli njegovi ženi, ki je ostala trdna Slovenka. Zdaj pa vprašamo, gospod o-rožnik, kako je to mogoče: Vaš občevalni jezik je nemški, vaše žene pa slovenski ? Kako govorita potem med seboj? Čuden slučaj. Naj se potrudi kateri naših poslancev ter naj poizve, ali se morajo vsi orožniki javiti za Nemce na komando, ali pa pobegnejo prostovoljno k Nemcem. Bo zanimivo!
m Slivnica pri Mariboru* Na dan Sv. Treh Kraljev priredila je Miadeniška zveza gledališko predstavo: „RepoŠtev", ki se je krasno obnesla. Bralna soba je bila napolnjena do zadnjega kotička. Tudi tokrat so se postavili naši fantje in so vrlo rešili svojo nalogo. Vsa Čast vam! Le tako pogumno naprej! Med odmori so nas kratkočasili tamburaši, po igri pa nam je zapel moški pevski zbor par lepih narodnih posmi. Na splošno željo se ponovi igra v nedeljo, dne 22. prosinca takoj po večernicah. Vabimo torej vse, katerim se ni bilo mogoče udeležiti sedaj te zanimive in kratkočasne igre, da se je gotovo udeleže prihodnjič, kajti ne bo vam žal! Tudi sosednje Hoča-ne in Framčane vabimo in jim kličemo: Dobrodošli! Na svidenje dne 22. t. m.!
m St. Ilj v Slov. gor. V našem Slovenskem Domu se bo vršil dne 22. in 23. januarja socialni tečaj, ki ga priredi Slovenska kršč. soc. zveza v Mariboru. Predavali bodo priznani strokovnjakj-govorni-ki o zelo važnih predmetih. Natančneji načrt predavanj se Še objavi. Vabimo vse naše domačine, pa tudi seveda iz Jarenine, St. Jakoba, Svečine, Spodnje in Zgornje Sv. Kungote in Marije Snežne, da se v velikem številu udeleže tečaja. Začetek predavanj bo v nedeljo, dne 22, januarja popoldne. Oddaljenim udeležencem bode Bralno društvo v St. Ilju preskrbelo prenočišča.
m Jarenlna. Sedemnajstletni „gajšio" Klobasa, Id je umoril Donkota, je bil Šele par mesecev v Jare-nini. Kje je prej hodil in kolikokrat je bil že prej kaznovan, bo dognala sodnija. Doma je neki iz St. Petra. pod Svetimi gorami. Jareninski fantje ž njim niso občevali. Ve se o njem le toliko, da kakor drugi pekovi uslužbenci, tudi on ni zahajal v cerkev in da je delal dolgove po krčmah. Svoje hudodelstvo jo orožnikom hladno in brez znamenja kakšnega kesa priznal. Na vsakogar je naredil žalosten utis fanta brez vsa-
ke vzgoje. Dobro je, da se je že drugi dan sam izdal z oropano uro in z bankovci. Razburjenje ljudstva se je s tem znatno poleglo. Vse omiluje le Donkota in pa nesrečni slučaj, da se je moral ta „gajšic" pri tepsti v faro,
m Makole. Božičnica, ki se je vršila tu dne 8. prosinca, bila je nad vse lepa. Kljub slabemu vremenu se je zbrala velika množica ljudi v Narodni dvorani. Napeto je sledila vznešenim besedam g. naduč. Šamprla, mičnim pesmicam in ljubkim otroškim igram. Krog božičnega drevesa se je zbralo okoli 100 šolarjev, katerim je gosp. učitelj Ramšak podal z darovi lepe nauke. Opominjal jih je, naj bodo blagi kot njihovi dobrotniki, resnicoljubni, zvesti jeziku svojih mamic. Obdarovanih je bilo okrog 100 otrok z oblekami.
m Studenice. V torek ob K2. uri popoldne je izdihnil tukaj svojo blago dušo g. Karol Adelstein, znani bivši dolgoletni slovenjebistriški meščan in cerkveni ključar, svoj Čas tudi okrajni odbornik. Obolel je na novega leta dan na pljučnem vnetju. Dosegel je starost 82 let. Bil je dobrotnik revežem in cerkvi. Daroval je lansko leto tudi 200 K za novo uro pri Sv. Luciji. Naj ima njegovo telo poleg te cerkve mirni počitek, blagi duši pa naj sije večna luč!
m Leiieibbei g V Led»lj.i uue 2i t. m d «poldne ob 10 uri ne Trši v društvenih prostorih zanimivo predavanje. Pridite vsi I
Jarenlna. Da- 15. t m. priredi naše politično društvo Bvcj letni občni zbor. Govoril bo eden izmed g. poslancev. Zborovanje se bo vršilo po večeraienh v prostorih posojilnice.
m RaCe Občni s bor se vrši pri „Kmet. zadrugi" v Račsh dne 16 jan. 1911 (v nedeljo ob 2 pop). Na dnevnem reda je: 1. Predložitev r»čnnek»ga zaključka za leto 1910 2. Preutanje revizijskega zapisnika od dni 8 januarja 1910 8 Predavanje avaioega nadzor nika v zadružnih z&dtvab. 4 Razni predlogi in nasveti. K obilni ude-ltžbi vabi	načelstvo.
m Slav. Bistrica. V nedeljo, dne 16. januarja im» naše izobraževalno društvo svoj občni zbor v dvorani hotel» „Avstrije". Ker j« to prepotrebno društvo v cinoltm prvem leta svojega delovanja pač toliko storilo, da lahko x veseljem in nekim opravičenim ponosom daje odgovor javnosti, z»to se trdno nadeja, da tudi na občacm zbora ne bo manjkalo nobenega našega prijatelja. Pridite torej dne 16. t. m. po večernicah v hotel vsi prijatelji n.še zavedne kmečke mladine, da se tudi vi zopet ogrejete ob njenem ognjišču, ter z njo navdušite za vse, kar je naši mlad ni dobro in sveto. Na občnem zboru gj»ori dr. Hobnjec iz ttaribort.
m Makole. Izkaz blagih darovalcev za tukajfajo božičniio: Posojilnica 15 K, č. g župnik Lendovšek 6 K, č g J. Geratč, kaplan 6 K, g. F. Mahor 6 K, g. Mshorič 6 K, ga. F*ni Gaorg 6 K, g Fr. Osebek 6 K, g. Juršič 6 K, g. Skale 8 K, ga. Kati Posti 8 E, g*. A. Škorjanec 2 E in jerbas jabolk, g. J. Mušič 2 E, neimenovana 1 K, gospica Olg» Badaška 10 E ne.menovi-na 8 E g. Bogioa 16 parov nogavic, g. Črnoga 3 E, neimenovani dva sežnja drv. Pr stovoljni prispevki kot vstopnina znašajo 58 K. Tako nam je bilo mogoče obleti 100 otrok vsaj deloma Vsem blagim darovalcem in glavni posojilnici ker nam je dsla dvorano brezplačno na razpolago, se v imenu naše mladeži — naših veselih šolarjev iskreno zahvaljuje učiteljstvo
Ptujski okraj
Ptuj. Dekanijski odbor S. K. S. Z. ima dne 22. januarja 1911 v Ptuju ob VAi. uri dopoldan svojo sejo v prostorih Kmečke posojilnice.
Ptuj. Tukaj se vrši v nedeljo dne 22. t. m., kakor nam naznanjajo, ustanovno zborovanje kmetijske podružnice za ptujsko okolico.
k Ptuj. V soboto, dne 7. t. m. se je poročil tukaj g. dr. Fr. Kotnik, profesor v Celovcu, z gdč. Re-ziko Krajnc, hčerko tukajšnjega, učitelja Sebastijana Krajnc. Čestitamo!
p Sv. Urban pri Ptuju. V pretečenem letu je bilo pri nas 79 mrl i če v. 56 novorojencev in 23 parov poročencev.
p Sobetlnci niže Ptuja. Neusmiljena morilka smrt je pobrala tukaj na novega leta dan ženo mizarskega mojstra Franca Žnidarič v 32. letu starosti. Rajna je bila vobče priljubljena, kar je pričal mnogoštevilen pogreb, katerega se je udeležilo mnogo občinstva. Rajna zapušča moža s Štirimi Še nepreskrbljenimi otroci. Bodi ji žemljica lahka!
p Sv. Jurij na Dravskem polju. Umrla je dne 19. decembra m. -1. po dolgi in ¿nični boBezni v 86. letu svoje starosti Marija Obreht. Bila je vobče spoštovana in pridna gospodinja; to je kazal njen pogreb. Udeležili so se ga gospodarji in gospodinje iz bližnjih in daljnih krajev. Bodi ji žemljica lahk,a!
p Domova. Dober dan, gospod urednik! Precej dolgo se nisva že nič pomenila, a danes se bodeva pa zopet malo. Pri nas „Stajerčevi" kikci kar besnijo. Tako so se razburili, da kar drug nad drugim kričijo, češ, zakaj pa si ti hujdič ovokrat da dekline v „Štajerca". To maš zdaj, zdaj pa si sam dobil po grbi. — Butelj, za-za zakaj pa nas niso pustile na o-der? — Kaj bodemo mi na odru? Butelj, trotel, osel, kaj bomo mi delali, mi, ki smo sami praktičarji, mi delamo, kar hočemo. — Tako sem opazoval enkrat nekega pijanega naprejbedaka, kako je razsajal: „Jaz bom že zvedel za totega vraga, jaz bom njemu že pomaga." V svoji štajercijanski jezi naleti na nekega fantiča, ga začne obrekovati in mu groziti, češ, ti prekleti Šmrkulin, ti si nas da v „Gospodarja". Ko so je tega naveličal nadlegovati, začne obrekovati nekega narodnega moža, češ, jaz mu že pokažem, kdo sem jaz. Potem sem poslušal, kako ]e grozil, da bo vse dornovske narodnjake dal v „Štajerca". Toda mi se „Štajerca" prav nič ne bojimo, in za dopisnika bi bilo stokrat bolje, da bi se poprijel česa pametnejšega, kakor pa, da čečkari v giftno kroto. Veseli pa smo lahko, da imamo zopet enega narodnjaka več, da je dotični vrli mož pahnil „Štajerca" skozi vrata. Za njegovo dobro delo ga naj Bog živi! — Mož, ki je vse to videl in slišal.
p Vurberg. Na dan Sv. Treh Kraljev smo imeli peti občni zbor bralnega društva. Da se zanima naše ljudstvo za probujo in Čast slovenskega naroda, je jasen dokaz obilna udeležba prvega letošnjega društvenega dneva. Zastopani so bili v obilnem številu
mladeniči in možje, pa tudi dekleta in žene niso hotele zaostati. Predsednik 1. RaŠl ml. nas je spominjaj na prejšnje Čase, ko nismo imeli na razpolago dobrih knjig, posebno pa časnikov, v primeri s sedanjim potrebe polnim umevanjem političnega življenja in verskega boja. Posebno je preganjal mladim delavoem iz glave tisto pošast, ki se ji pravi „strah pred ljudmi". Svaril je ljudstvo pred rdečim socialdemokraškim hujskačem, ki vzbuja mod delavstvom samo nezadovoljnost in mržnjo do kmečkega stanu. Priporočal je med drugim tudi po možnosti za vsako hišo in gostilno naše liste. Za njim je nastopil predsednik Mladeniške zvezo, I. Felicijan mi. Naslikal nam je zgodovino slovenskega naroda izza časa turških roparskih napadov na našo slovensko zemljo. Ožigosal je nemčurstvo in liberalizem. Svaril je pred največjim sovražnikom, katerega smracl se razširja iz nemčurskih Šnopsarn. Deklamirale so se tudi sledeče pesmi: „Deklioa", Pivec Urša; „Srce človeško, sveta stvar", F. Domitar ml.; „Po bitki", Anton. Kokol ml.; „Naša zvezda". H koncu se je Še prosilo stariše, da bi dovolili otrokom pristop k društvu in jim dali čas za prebiranje dobrega berila. Za sklep so nam zapeli pevci še tri krasne narodne pesmi.
p Vurberg. Na občnem zboru Bralnega društva nam je poročal knjižničar, da se je izposodilo preteklo leto 951 knjig, sicer nekaj manj, kakor leta 1909, to pa vsled tega, ker se je udnina za nekaj vinarjev zvišala. Knjig ima društvo 411. Novih si je pridobilo 26 in 19 starih na novo krasno vezanih. Predavanj je bilo preteklo leto 10 o različnih važnih zadevah. Nato se je izvolil sledeči odbor: Janez RaŠl, predsednik, Jakob Felicijan, podpredsednik, Franc Domitar, tajnik, Anton Sanedl, blagajnik, Marija Lavrenčič, knjižničarka, Franc Krepek in Alojzij Kokelj, odbornika. Pregledovalca računov sta Jakob Kolarič in A. Kokol. Nato so se sprejeli novi udje, katerih je že tedaj veliko pristopilo. Kakor kaže, bomo prekosili 1&-tos prejšnja leta. Mladeniči, mladenke, sedaj pa ko-rajžno naprej ter delajmo Čast naši lepi vurberški o-kolioi.
p Sv. Boliank v Slov, gor. Veselica, ki jo .je priredilo izobraževalno društvo na Sv. Treh Kraljev dan, je lepo uspela. Šolsko dvorano so napolnili domačini, pa tudi ljubi gostje od Sv. Ruperta in Sv. Urbana. Fantje so spretno uprizorili igro „Poštna skrivnost", jdekleta pa dovršeno igrala „Strahove". Zeli so vsi obilo zaslužene pohvale. Društvo je po besedah vrlega voditelja Fr. Krajnca res pokazalo, da ne spi zimskega spanja. Omeniti je Še, da je med odmori lepo prepeval mešan zbor narodne pesmi pod dobrim vodstvom domaČega organista. — Te dni je volila občina Biš novega občinskega predstojnika. Bil je zopet izvoljen g. Janez Lubec, mož trezne pameti in gladke zgovornosti, ki je že v petič sprejel to častno breme, pač dokaz, kako je priljubljen, pa saj je od daleč znani oče BiŠancev, — Tukajšnja Kmečka hrar nilnica in posojilnica, ki je izpolnila prvo leto svojega poslovanja, ima okroglo 100.000 K prometa. Gotovo dober uspeh. Ker je v rokah samih uglednih in zavednih mož, jo Čaka še lepša prihodnjost. — V naši župniji je bilo v letu 1910 poročenih 8 parov, naro-dilo se jih je 29, umrio pa 20. — Zadružnega tečaja pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju se udeležujeta dva fanta. — Snega imamo obilo, kakor povsod,
p Sv. Bollenk pri Središču. V našo Vitensko občino je prišel pred kratkim nek mož. S seboj je privlekel „Štajerca" in ga začel trositi med ljudi. Tega pa mi občani, ki s-mo večinoma pristaši Kmečke zvoze, ne bomo dolgo gledali z mirnim srcem. Opozorimo te, dragi možakar, naroči si „Slov. Gospodarja", ali pa si kupi za tisti denar, ki ga daš za ta. malovredni list, drva, katera ti baje tako hudo primanjkujejo in za katerimi tako ostro gledaš.
p Zetale. Otroci, Šolarji so nam doma pripovedovali, da zadnjo soboto nadučitelj g. Martin SotoŠek v Zetalah ni pustil poučevati v tretjem razredu č. g, katehetu, ker je hotel nadomestiti uro iz veronauka, ki mu je izostala v Četrtek zavoljo daljne izpovedi, ampak ga je robato izpodil iz šole, rekoč: „Danes v mojem razredu ne boste imeli veronauka. Moramo se pripravljati na šolsko veselico!" Kaj takega v Zetalah Še ni bilo. StariŠi vprašamo g. SotoŠeka: Kaj je važnejše, ali veronauk, ali Šolska veselica? Ali se smejo opravljati take postranske reči v času, ki je odločen in predpisan za pouk? (Opomba uredništva: Ne! Par. 121. postave od 29. septembra 1905., štev. 13.200. Učitelji se morajo natančno držati potrjenega učnega reda. Izpremeniti ga smejo le iz važnih vzrokov in morajo dovoliti gg. katehetom vsako, vsled službe zamujeno uro, če jo pridejo nadomestit.)
p Zetale. Umrl je v nedeljo, dne 8. januarja o-koli poldne na pljučnem vnetju priden in vzgleden oče Alojz Bukšek, posestnik v Krhičah v 39. letu. Zapušča dosti malih otrok. N. v m. p.!
p Zetale. Blaž 'N ertnik, posestnik na Kaučecu, je odšel po Božiču na HrvaŠko nasekavat in pilit ža-ge. Družini, ki jo ima zelo rad, je obljubil, da so vrne za novo leto domov. Zdaj pa je minul že praznik Sv. Treh Kraljev, pa ga Še ni. Žena in otroci so že v strahu, da se mu je kaj hudega pripetilo.
p Sv. Orb. n prt (»tu a. Tukajšnje «osp. bralni dr štvo p ire.ii dne 16. t. m. ponrno preda anje v čitalniški sobi. Na dnevnem reda je p.edavanje o nekem "ažnem kmečkem vprašan ¡u. Vsi udje in prijatelji bralnega draštva so iskreno vablieni.
p 8v. Marko niže P nja Bralno draitvo Sv. Marko rtfe Prttfa ima svoj redni občni zbor v ne loljo dne 16. januarja po večernicah v Soli z navadnim vsporedom K oHlui udeležbi vabi odbor.
p Št Jmi n» Drav. poljn. Slo . kat. izobraževalno dr štvo ima dne 16. januarja t. 1. po večernicah občni zbor, volitev novega od-
p Sv Lovrenc na Dr. pol|u. Prostovoljno gasilno društvo pri 8v. Lovrencu na Dr. polja ima v nedeljo dne 22. prosinca 1911 svoj

redni rbčnt zbor. Droštro bi «e veselilo, »ko bi k tema zborovanju prišli todi občinski odborniki Torej vabi vse nde in tudi občinske odbornike	odbor.
p Donačkagor* pri Rogatca. Pe poročila bivšega g. šolskega načelnika Andreja Belet» iz Št Jurja, so p reč. g. dtkan rogački Fr. Salamon in č g. k»| lan Jožef Zeksr, darovali za uboge otroke gaber-ške Šole skupno 24 kron Za ta ialatni dar se zahvaljujemo našim gospodom dušnim pastirjem vsi roditelji in oskrbniki v imenu obdaro-vanih in neibdarovanih otrok gaberške šole, ter želimo, da bi jim ta blagodašbi dar vsegamrgočni Bog stotero povrnil ter jih sam ohranil mnoga leta zdrave in vesele.
Ljutomerski okra].
Ljutomer. Naš trg je bil v noči od 3. na 4. t. m. prvič električno razsvetljen, pa le glavne ulice. Krasna je luč, pa. tudi breme za nas tržane ^rasno", ko se bode reklo: ,.Občinski naš urad — plačaj!"
I Grabšlnei. Stari pregovor pravi: Kar se mlad nauči, to tudi težko pozabi. Tako je tudi z lažnjivim „Štajercem", ki se baba s tem, Če more katerega izmed dobrih ljudi osramotiti. Tako je dolžil tudi Franca Ploblna, da je s svojo živino oral neko nedeljo na svoji njivi. To pa je grda laž. Ne čudimo se šnopsar-skemu „Štajercu" in tudi ne njegovemu dopisniku, ker je ta dobro znani lažnjivec iz lažnjive hiše, kateremu je težko najti para. Pa ljubi dopisnik „Štajerca", poglej malo nazaj na svoje življenje, kaj si storil in kaj se ti je zgodilo zavoljo tega! To ti samo toliko povem, da ne boš več rabil peresa, in da boš rajši pometal smeti pred svojo hišo, kakor pred tujo. Ako pa ne boš miroval, ti bodem zapel drugo pesem.
i ■*«• 1 Kmet. podi užnlca v VuČii vasi ima v nedeljo dne 15. jan. ob 2. uri pop. v šoli s«oj občni zbor.
1 Kmet. podružnica v Št Jurja ob Ščavnlci ima v nedeljo dne IS, prosinca 1911 i*«anredni občni abtr in predavanje v Stavešincih pri g. F. Katičiču ob pol dveh popoldne. Dnevni red: Poročilo nač*l-stva o letnem delovanja in zadnjem občnem zbora pri Sv. Jarja. Kmetijstvo nekdaj in danes, govori g. tajnik 3. Predavanje g. p tov»lne*a nčitelja Pirstingerja o vinarstvu V nedeljo, 2 i. t. m. priredi podružnica zborovenje v Gor. Radgoni po rani maši v Radencih ob 2. pop. Dnevni red o «adnjem ae še naznani.
Slovenjjraški okra).
Slovelijgradec. Zadružna zveza v Mariboru priredi v sredo dne 18. januarja 1911 živinorejski tečaj v dvorani Narodnega doma v Slovenjgradcu. Začetek točno ob 9. uri predpoldan. Konec ob 5. uri popoldne. Predavajo: župnik Rožnik iz Selc na Kranjskem, živinorejski inštruktor Fr. Krištof in nadrevizor Vlad. Pušenjak o živinoreji, zboljšanju hlevov in pašnikov, o živinorejskih zadrugah in o zadružni prodaji živine. Kmetje! Udeležite se tega tečaja v obilnem številu!
s Slov. Gradec. „Stajerčevega" naročnika, edinega v Podgorju, Jurija Skobirja, je v četrtek, dne 5. t. m. odpeljal orožnik v Celje v preiskovalni zapor zaradi posilstva obtoženega. „Stajere!" Zdaj pa nimaš strehe v Podgorju! Kam boš šel v hudi zimi? Jokaj ali pa pojdi za Jurijem!
s Podgorje. Pokojni „Narodni Dnevnik" v 224. številki in za njim „Nar, List" od 29. decembra 1910 sta se zopet počohala ob gospoda župnika Pečnikav Podgorju, Češ, da so tu lepe razmere, če mora mrlič čez noč v cerkvi čakati na pogreb. Pa tema listoma se ima zahvaliti pogrebec Martin Zapušek, da je bil tožen od gospoda župnika. Prosil je odpuščanja in g. župnik je odstopil od tožbe. Zapušek je izročil za to še g. župniku 10 K, da mu naroči „Stražo" za pol leta in „Slov. Gospodarja" za eno leto. Vidi se, da so pri nas lepše razmere, kakor pri liberalnih listih v Celju. Naj bo torej potolažen „Nar. List" in naj počiva v miru „Nar, Dnevnik"!
s Smartin pri Slovenjem Gradcu. Aha! No, sedaj pa poznamo poročevalca ,,,Nar. Lista", ki vedno napada Č. g. nadžupnika in stavi dve »obljubljeni kravi, da bo prišei g. kaplan pred porotnike. Sumničili smo druge, ne pa fantaline Nar. stranko, ki med službo božjo v zvoniku kadijo, igrajo in se smejijo. Mladeniči Kmečke zveze so mirni in vzgledni kristjani.
s Vuhred. V Janževem vrhu-Arlica se bližajo občinske volitve. Volilci se opozorijo, da volijo v občinski odbor značajuc, odločne Slovence. Naj se ozirajo tudi na Arlico, kei se nahajajo tam zavedni možje. Nehvaležnost bi bila, prezreti dosedanjega občinskega predstojnika, kateri deluje že veliko let v blagor občine ter z malo izjemo uraduje slovenski.
s Marnberg. Leta 1910 je bilo pri nas rojenih katoličanov 55, umrlih 40, in poročenih 14 parov,
s Motenj gradeč. 8. K Z. priredi v nedeljo 22. t. a pri nas politično zborovanj«. Vtši se ob 10. uri doaoldne v Narodnem domu. Poročat predeta dr Korošec in dr. Veistovšek.
b Velenje. Katoliško slovei sko izobraževalno društvo v Šmart-nem pri Velenja ima drugo nedeljo po »v. Treb Kraljih to je 16. jau. popoldne po ve6eroic-b s»oj redni občni zbir v društvenim d. mu. Va hijeni ete vsi ndje društva pa tndi vsi, ki se zanimtte za dmštveno gibanje v Šaleški dolini.	OJbor društva.
s Stale. Bralno društvo priredi dne 22. t. m. igro a širšim vaporedom.
Konjiški okraj.
k*Zrefce Naše politično drnfttvo „Straža" ima t nedeljo dne 15 t. m. po rani maši ▼ prostorih gosp. Kračuna občni ifcor, na katerega pridejo tndi govorniki od drngod. K obilni ndeležbi vaoi	ddbor
k Š'. Jernej pri Lo^ah. V nedeljo dne 15 jan zboruje pri nas popoldne po večernicah Slovenska kmečka steza. G'»*orili b do pn«l»nci in dragi govorniki. Obisk bo obilen. Vse na shod!
k Konjic«. Povodom božičnice, ki je pokazala vspeh tiho požrtvovalnosti blage in nad vse delavne
gospodične učiteljice Milke Pirnat, so šolske deklice ljubko zaigrale dramatsko sliko „Pastirice Barbinke sveti večer". Hvala posestnikoma, ki sta preskrbela lepo smrečico, hvala mladenkam, ki so napravile o-der, posebno lepa hvala gospej Kunejevi za prijazno sodelovanje. Prijatelji otrok, Bog vam povrni!
k Konjice. Ravnokar se vrši ljudsko Štetje, pozornost vzbuja štetje v trški občini. Naštelo se bo veliko nemških občevainih jezičkov, ki ne bodo nikomur v čast, pač pa marsikomu v sramoto. Mnogo obrtnikov mora biti radi ponemčenih naročnikov igrača v rokah silovitih mogočnikov. Naravno je, da bo strah pred izgubo službe in dela vsilil na papir nemški ob-čevalni jezik, v katerem pat se občuje le v sili in kadar se je treba nobel pokazati. Sicer pa ne vemo, ali ima komisar pravico, vpisovati obcevalni jezik kar po svojem okusu, ne da bi vprašal stranke, kakor se neki v tržnem okrožju sploh praktioira. Štetje bo sploh brez vrednosti, kakor se kaže, in naši visoki gospodje z nemškimi „deutschtumm"-skimi frazami se bodo sami sebi smejali, ko bodo videli, kako velikansko narobeprav-pošast bodo s svojim Štetjem napravili. Tudi nam ni jasne, zakaj bi morala komisija hoditi ravno po hišah. Katera modra buča si je nekj to komodnost izmislila!
k Prihova. Ko je bil v vasi požar, mi ni nihče branil gasiti in pomagati, kjer je bila potreba. Ko jc pa v nevarnosti večnega ognja Človeška duša, a ne samo ena, ampak duše cele obitelji, me pa Še predrzno vpraša Vsevidel v giftni kroti, rekoč: Kaj me briga?! Kot usmiljen Človek je dolžan vsak braniti, najbolj pa Še dušni pastir; komur je pa vseeno, tisti pa ni dober pastir, ampak najemnik. Vsevidel, poglej vendar, kako prazno slamo si mlatil s svojimi besedami! Z ozirom na kočljive besede v nekem stavku, veljajo Vsevidelu besede pregovora, ki se glasi: „Ka~ koršen je človek sam, tako misli o drugih." Na svidenje! — A. Bukovšek.
Celjski okra).
c Celje. Na našem magistratu vladajo zelo gnjile razmere. Vsled tega je župan dr. pl. Jabornegg minoli teden izjavil, da odstopi. Sedaj ga je pa poslanec Marckhl pregovoril, da z ozirom na „ogroženo nemštvo" vendar-le še ostane na svojem mestu.
c Dol pri Hrasti: >ku. Tukaj smo imeli občinske volitve, pri katerih sc pristaši Slov. kmečke zveze sijajno zmagali. Živeli zavedni voliloi!
c Trbovlje. Naše Kmečko bralno društvo je dalo v nedeljo, dne 8. januarja na svojem 5. rednem občnem zboru račun od svojega dela v pretečenem letu. Društvo je imelo 100 udov, 85 moških in 75 ženskih; knjig 496. Na razpolago so bili sledeči časopisi: 2 „Slovenca", 2 „Straži", 6 „Slovenskih Gospodarjev", 4 „Naši Domi", 3 „Domoljubi", 1 „Bogoljub", 1 „Mladost", 1 „Zlata Doba", 1 „Naša Moč".. Denarnega prometa je bilo 594 K 97 vin. V odbor so bili izvoljeni: Predsednik Pečnak Josip, kaplan; podpredsednik Zupan Ivan, paznik; tajnik Nik, Jamšek, kaplan; blagajnik Božič Alojz, paznik; knjižničar l.or-ber Franc, za Dekliško zvezo Cukljati Leopoldina; in odborniki Stravs Ignac, posestnik; Cerne Ivan, rudar; GovejŠek Vekoslav, rudar. Telovadni odsek Orel je priredil v tem letu 5 gledaliških predstav. Za pouk in zabavo je biio ta dan izvrstno poskrbljeno, ker smo imeli v svoji sredi prvič veleč. g. župnika Fr. Casla od Sv. Lenarta nad Laškim. Gospod govornik je na šaljiv način bičal naše stare nasprotnike socialne demokrate, zlasti pa liberalce, ki se vtikajo v vsako reč in povsod propadejo ter ne pustijo dru-zega za seboj, kakor dolgove, kakor ubogega celjskega mrliča „Narodni Dnevnik", ki je zapisal v svoj testament, da ima čez 100.000 K dolga, kar morajo plačati pred vsem stare liberalne posojilnice. Končno je Še omenil g. govornik, da naj se nikjer ne sramujemo svojega materinega miloglasnega slovenskega jezika. Se enkrat hvala vlč. g. govorniku! — Slovenci! Vabimo vas, ki še niste izgubili svo,e vere, in ki se ne bojite, če vas zaradi vašega krščanskega mišljenja nasprotniki socialni demokrati ali liberalci obrekujejo, oklenite se tega katoliškega bralnega društva! V njem bodete dobili dovolj izobrazbe, moči in poguma za težaven boj, ki ga imate boriti zoper svoje sovražnike.
c Trbovlje. V letu 1910 je bilo v naši župniji rojenih 600 otrok. Umrlo je 279 ljudi; v sveti zakonski stan pa je stopilo 83 parov. Mislimo, da Trbovelj Še ne bo konca, akoravno pri nas, posebno med rudarji, regira antikrist.
s Trbovlje. Za župana je izvoljen z veČino glasov zopet prejšnji, namreč g. Gustav VoduŠek. Požarna bramba in Sokcli so mu priredili bakljado, in zadnji fantje so bili vsled „irajpira" tako navdušeni, da so klicali pred Društvenim Domom: čuki auf! — Sokolska, po domače liberalna izobrazba. Na zdar!
e Slivnica pu Ceju. Umrl je vrl mladenič in ud Mladeniške zveze, Jožef LipovŠek v Drobinskem. Vnela so se mu čreva. N. v m. p.!
Rečica. Zadružna zveza v Mariboru priredi v četrtek dne 19. januarja 1911 živinorejski tečaj v gostilni gospoda J. Stiglica (CujeŠ) v Rečici ob Savinji. Začetek točno ob 9. uri predpoldan. Konec ob 5. uri popoldan. Predavajo: župnik Rožnik iz Selena Kranjskem, živinorejski inštruktor Fr. Krištof in nadrevizor Vlad. Pušenjak o živinoreji, zboljšanju hlevov in pašnikov, o živinorejskih zadrugah in o zadružni prodaji živine. Kmetje! Udeležite se tega tečaja v obilnem Številu!
o Griže. „Gadji rod, kako morete dobro govoriti, ker ste hudobni, zakaj iz obilnosti srca usta govore." — Te besede našega Zveličarja veljajo tudi tistim laži-kristjanom, ki vedno o naših dušnih pastirjih zaničljivo po svojih umazanih časnikih pišejo. Sedaj so začeli prodajati svojo hudobno mazarijo po smrdljivem „Štajercu". Vsaj za take dopise, oziroma dopisune, je pač „Stajere" prav pristojen, ker vsa njegova vernost obstoji v tem, obrekovati in zaničevati duhovnike in sploh sv, cerkev. Sramota vsem, ki se takih časnikov poslužujete, teh izmečkov človeškega rodu. Povem vam pa, da vi vsi, ki tako zaničljivo pišete o naših dobrih dušnih pastirjih, niste vredni, odvezati jim jermena od njih čevljev. Ker so vredni namestniki Kristusovi, morajo pač okušati to, kar je napovedal Zveličar svojim apostolom in vsem njihovim naslednikom. Mnogo jih je že bilo, ki so zaničevali duhovnike, a je naenkrat končal Bog njih hudobno delo. In tudi roka, ki tako hudobno piše o naših duhovnikih, bode otrpnila, oni bodo pa vedno Še vži-vali čast od cerkvi zvestih kristjanov.
c Zibika. Občinska proga od Zibike da Pristave je taka, da pri teži 200 kg, reci dvesto kil, mora biti radi ogromnih jarkov in blata vpreženih dobro močna dva para živaii, na vsakih 200 metrov se morajo kolesa od blata osnažiti, drugače ni mogoče naprej. Odločno pozivamo okrajni zastop, da vendar enkrat v tej zadevi nekaj ukrene. Ako nima slav. okr. zastop usmiljenja do trgovcev in kmetov iz Zibike^ kateri morajo plačevati visoke okrajne doklade, zraven pa ne morejo spraviti svojih pridelkov v denar radi ceste, pa naj bi se jim vsaj žival usmilila. Za zgled naj si vzame rogaški okrajni zastop, kateri je rodil novo progo iz Podplatnega na Kostrivnico.
c Od nekod. Luče ima srečo. Lansko leto jo Je obiskal misijonar s Kranjskega, ki so ga kmalu vtaknili čez mejo pod ključ. Neka „nuna" je tudi pobirala, pa so pravili ljudje, da je bil le „on", in jo je potegnil čez mejo. Koncem leta pa je bila zopet iz sosednje dežele „ženska", ki bi bila imela rada denar „za-maše". Kajpada Še ni nihče slišal, da bi ženske ma-Ševale, in zato je malo nabrala. Pa čudite se! Kdo je četrti? Nihče drugi kakor „četrti modri", pa ne ia Jutrove dežele, ampak iz slavnega Gornjega Grada. Treh modrih, kakor pravimo navadno, Treh kraljev praznik, je bil v petek. In glejte, „Četrti modri" ni povpraševal „po novorojenem judovskem kralju", je vse najboljše vedel in razlagal „napredennauk". Poln je bil liberalnih, no, sedaj se reče, naprednih listov, n. pr. „Štajerca" itd., kakor pes bolh! Iz njih je bral v znani krčmi „Mežnija" in razlagal evangelij na-prednjakov. Bil je najbrž pismouk, da je o „farjih" vse vedel. Zato pa tudi ni dobil „prostora v gostilni-ci", temveč — v hlevu, kamor mu ni svetila zvezda, ampak leŠčerba vaškega rihtarja, ali kakor se po novem pove, policaja. In na praznik Treh modrih zjutraj se mu je policaj prikazal in „četrtemu modremu41 naznanil, naj se vrne — iz hleva po drugem potu domov! Kdor ne veruje, da je vse to resnica, kar je tukaj pisano, zdaj pa „tiskano", naj povpraša na luč-kem magistratu, ali pa še boljše, v Gornjem Gradu.
c Ponikva ob juž. žel. Tukajšnje Slov. kat. izobraževalno društvo jo priredilo na Štefanovo ia novega leta dan po večernicah ganljivo žaloigro „Ve-stalka". Da se je igra v splošno zadovoljnost krasno obnesla, zahvaliti se je našemu za vse dobro in blagor slovenske mladine vnetemu Č. g. kaplanu Maksu AŠič in gdč. učiteljici Faniki VoŠnjak za trud, požrtvovalnost in nabavo obleke ter k temu potrebnih stvari. Kaj pa premorejo naša vrla ponikovska dekleta, pokazalo se je ob prireditvah. Dekleta so izvršila svoje vloge tako izborno, da je bila res vsaka na pravem mestu. Vsa čast jim! Kaj pa fantje? Sliši se, da se prav pridno pripravljajo, da nas bodo za predpust razveselili z neko zeio Šaljivo igro. Fantje, le vstraj-no in pogumno naprej po začrtani poti!
c St. Jur ob juž. žel. Tukaj je običaj, da hodi č. g. kaplan od Božiča do Sv. Treh Kraljev blagoslovit hiše, in dobri farani dajo radi kaj malega gospodom za trud. Pri neki hiši v Hruševcu napade nek, od Šnopsa pijani vojak, kj je bil na dopustu, gospoda in njih tovariša, pobi je Šipe na dotični domači hiši, in kakor se govori, tudi svoji materi ni prizane-sel; dar, ki ga je pripravila mati za gospoda, ¡e u-ničil itd. Takoj je bil naznanjen orožnikom. Zdaj se bode moral surovo omikan vojak zagovarjati pred vojaško sodnijo, ki, kakor znano, sodi in kaznuie zelo strogo. — Resevničan.
c Sv. Ema. Kot. slov. izobr. društvo pri Sv. Emi je imelo svoj redni občni zbor dne 6. januarja, pri kateri priliki so bili prostori Bralnega društva natlačeno polni. Občni zbor otvori za predsednika izvoljen g. jurist Anton Ogrizek, kateri je z ognjevitimi in prisrčnimi besedami pozdravil pričujoče zboro-valce in pojasnjeval odbornikom, kako morajo vstraj-no delovati, udom pa je živo dokazoval in razlagal preveliko korist izobraževalnih društev, koliko zamev re pridobiti vsak izobrazbe od branja krščanskih časnikov in dobrih knjig. Nato poda tajnik M. StraŠek poročilo o delovanju v preteklem letu. Društvo ima naročene časnike: „Slov. Gospodar", več Številk; „Naš Dom", več številk; „Mladost"; „Domoljub", ve6 številk; „Straža"; „Salezijanska poročila"; „Zlata Doba". V pretečenem letu je bilo 6 poučnih shodov in 2 dekliška sestanka. Končno vspodbuja vse udo k živahnemu delovanju v novem letu. Knjižničar in predsednik Mladeniške zveze, Franc Ogrizek, poroča, da jo v knjižnici skupaj 353 knjig. Nadalje, da ima zapisanih MladeniŠka zveza 90 udov, samo obžaluje se, da je veliko fantov silno zaspanih in malo-
marnih, o katerih je želeti, da bi vendar enkrat prišli do večje in prave živahnosti. Kjer pridno delujejo izobraževalna društva, tam je tudi vedno več izobrazbe med fanti in vedno manj pretepov in drugih surovosti. Poroča tudi, da je pri Dekliški zvezi do danes 55 članic. V Bralnem društvu je 23 moških udov in dve ženi. Blagajnik Franc Gril poroča o stanju blagajne, katero ni ravno posebno ugodno. Nato pa izroči predsednik posojilnice, preč. g. domači župnik od posojilnice določeno svoto v podporo društvu, za kar se blagajnik prisrčno zahvali. Slednjič Še g. ju-rist Ogrizek kot revizor društva izjavi, da odobruje delovanje odbora. Po poročilu je bila volitev odbora. Izvoijeni so bili sledeči: Anderlič "Janez (Virovec) predsednik; Strašek Matevž (Vonarje) tajnik; Zolger Franc tajnikov namestnik; Gril Franc blagajnik; Drofenik Valentin blagajnikov namestnik; Ogrizek Frano knjižničar; KovaČift Jurij in PogelŠek Jakob revizorja. Po izvolitvi nastopi slavnostni govornik in odposlanec S. K. S. Z. preč. g. župnik GomilŠek od Sv. Petra, ter z ognjevitimi besedami navdušuje za. novo življenje v društvu in poda lepe vzglede požrtvovalnega in vernega delovanja. Naj bi si od vnetega govornika podane vzglede vsi Šentemski fantje in vsa dekleta globoko zapisali v spomin in srce ter jih posnemali. V to svrho se morajo sedaj pridno izobraževati v izobraževalnih društvih in mladinskih zvezah, , da bodo enkrat sposobni, braniti brez strahu pravice naše sv. katoliške vero in naše ljube slovenske domovine. Zvestoba Bogu in narodu, skromnost, resno-ba, odločnost in požrtvovalnost naj živi! Nazadnje še predsednik zaključi z lepimi besedami občni zbor ob veliki zadovoljnosli zborovalcev.
o Sv. Vid pri Grobelnem. Prejšnji naš g. kaplan in sedanji sta tukajšnjim liberalcem posebno pri-rastla k srcu. Ne morejo skoro skrpucati dopisa, da bi se njiju ne spominjali. Kakor ocvirk na kislem zelju, se jim zdi kaplanovo ime sredi njihovih skisanih člankov. Ce le morejo, hlastnejo po njem. Toda mi vemo, da ti liberalni napadi g. Rampretu in gospodu Ostržu nikakor ne škodujejo, ampak so le častni za nju. ker dandanes ni slab duhovnik, katerega liberalci grajajo. Ta dva gospoda stojita v naših očeh tako visoko, da ju tudi najstrupenejše puščice liberalnega obrekovanja ne morejo doseči. Le napadajte, liberalci, duhovnike, tem bolj se jih bomo oklenili vam v strah. Sicer pa, liberalni trgovci in krčmarji, ali ste že kedaj pomislili, kako bi vi ob nedeljah in praznikih zehali s praznim žepom dolgega časa na svojih pragih in zastonj čakali gostov, ko bi ne bilo pri nas druge shižbe božje, ko bi ne imeli gospoda kaplana. In ravno pri vas se „Narodni List" najbolj bere in se kujejo liberalni dopisi. To vaše ravnanje je grda ne-hvaležnost in vi niste vredni, da imamo dvojno službo božjo. Začeli ste tudi v „Nar. Listu" z nekim hudobnim namigavanjem, kakor bi ne bilo v kaplaniji vse v redu. Spominjamo se pri tej priliki, da ste nekoč našo kaplanijo že imenovali hlev. Povemo vam, ako taka nesramna sumničenja in popolnoma neosno-vani napadi takoj ne ponehajo, odkrili bomo mi onkraj mostu resničen hlev, ki smrdi že leta in leta po vsej župniji. Povedali bomo tudi, koliko si je prejšnji župan, naš velezaslužni Ferjan, prizadeval, da bi ta madež in to pohujšanje odpravil iz občine. Ne mislite, liberalci, da smo vsi taki, kakor ste vi, in kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi preveč na solnce.
o Sv. Vid pri Grobelnem. Bolj čenčastih in neslanih dopisov Še ni videl svet, kakor so oni iz našega St. Vida v „Nar. Listu". A saj tudi drugače ni mogoče, če imajo liberalni dopisniki tako slabo pamet, da v drugem delu kakega dopisa že ne vedo več, kaj so nakvasili v prvem delu. Tako se n. pr. v začetku nekega dopisa bahajo, kakor bi ne hoteli govoriti o gnoju, a ves nadaljni dopis je samu, o gnojnici. Želimo liberalnim bralcem prav prijetno zabavo ob takem berilu. In kako natanko zasledujejo liberalci, kam se izteka gnojnica iz županovega hleva: Najprej proti Bevčevi gostilni, potem proti šoli in občinskemu vodnjaku. In potem? Ker naši liberalci ne vedo, kam ta gnojnica dalje poteka, jim povemo mi: Ta gnojnica teče dalje po dolini dol do Celja in tam tiskajo ž njo „Narodni List". Le poduhajte njegovo prihodnjo številko !
o Šmarje pri Jelšah. Gledališke predstave dandanes niso več kaj novega, povsod jih že skoro pri rejajo. Vendar pa imajo in bodo ohranile dobre igre vedno svojo vzgojevaino vrednost. Naši fantje iz Mla-deniške zveze so se lotili posebno lepe igre „Garcia Moreno", katoliškega junaka-mučenca, ki bi naj nam bil vzgled ravno v sedanjih časih. Rešili so dvakrat pri obilni udeležbi svoje vloge tako dobro, in izpeljali veliko in težavno igro s takim uspehom, da jim moramo Čestitati. Do solz ginjenih smo videli mnogo gledalcev. Ljudje se ne morejo načuditi, kako se morejo priprosti kmečki fantje kaj takega naučiti. Izpregle-dajte vendar Smarčani, zlasti stariši, kakšen razloček je med fanti, ki so v naših društvih, in med onimi, ki niso v društvih, in znajo le napadati in sramotiti naše fante. V nedeljo, ko so predstavljali vrli nar ši fantje vzor-junaka ?vlorena, je hodil nek drugi fant krvav po trgu. Vam, dobri fantje, pa kličemo: pogum, junaško naprej 1 Malo vas jo Še, pa vživate veliko spoštovanje in ugled pri vseh dobromislečih ljudeh. Vstrajajto v dobrem, in vaše vrste se bodo množile.
o Diiaška kuhinja t Oljn vabi svoj« čl»ne na iz'anredni občni ebor dne 1«. jan t. 1. v powj laični dvorani Na odaega doma nb 2. nri p< p' Id t*.	Odbor.
e Trbovlje. Telovadni • dsek „O et* vabi na vesel'eo, ki jo priredi v diugiA v Dfd> Ijo dne 16. januarja ob 8 pop. v prostorih „Drn-it enega I>, naa" 8p« rrd: 1. Dre pesmi. Poje mešan ebor 2 Zalo gra: „Za pravilo in srce". 8 Po igri prosta zabava s žaljivo pošto. Med ia
po igri udarjajo tamburaši. Vstopnina: Sedeži prre vrste 1 K 20 ria^ estale vrste 80 vin„ sedeži na galeriji 1 K 40 vin, sto jišča 40 vin. Ker je čisti dobiček namenjen „Društvenemu Domu", se preplačila hvaležne sprejemajo.
e Brsslovče. Bralno društvo ima v nedeljo dne 16. jan. pop. po večernicah v društveni sobi s'oj redni letni občni zbor z navadnim »spored;m in predavanjem. Zlasti mladeniči in dekleta, pridite v obilnem številni	Odbor.
e Braslovče. Prost požarna bramba v Braslovčah vabi na občni zbor, ki se vrtf v nedeijo dne 15 prosinea 1911 v gostilniških prostorih g Vinkota BriSnik ob 8. uri pop.	Odbor.
e Bornjlgrad Kat Izobraž društvo priredi 16. jan. pop. ob pol 3. nri v žnpnijsk h pr štorih gledališki igri: „8tralovi" buraa v enem dejanju in „Čevljar" šaloigra v treh dejanjih s tamburanjem in petjem Vstopnina je po navadi. K obilni udeležbi vabi odbor.
c Bralno društvo na Gomilskem vabi na svoj letni občni zbor dne 16 jan t 1. ob 3. nri pop t društveni sobi Prijatelji, odzovite se vabilu in privedite seboj moofo tovaršie in tovarišev Odbor.
e Ljubno. Tokajšaje bralno društvo bo imelo ▼ nedeljo dne 22. jan. svoj redni občn' «bor po večernicah v prostorih g. Petek a i običajnim dnevnim rrdom
e Sv Pavel pri ProtaMn Izobraževalno in gospodarsko polit, društvo priredita dne 16. t m. ob S. nri pop v stari šoli Bvoj redni letni občni zbor sknpno, na kar se ceaj. ndje opozarjajo in utlndno vabijo.	Odbor.
c St. Jnr eb Jnž. žel. Kat bralno društvo v Št. Jarju ob inž. žel. ima Bvnj redni občni zbor v nedeljo dne 29. prosinca 1911 v dvorani Eat doma a obilnim vsporedom Vstopnina prosta, pristopnina 1 K. Orli in obe mlad. zvezi pridite polnoštevilno. Novi udi« dobrodošli!
Brežiški okraj.
b Brežice. Z novim letom si se, ljhbi „Slovenski Gospodar", v naši župniji dokaj močneje razširil, kot si bil doslej. A je Še veliko takih hiš, ki bi te z veseljem sprejele, ko bi te dobro poznale; saj marsikateri pravi: „Ja, ko bi bil jaz prej znal, koliko zanimivega zna „Slovenski Gospodar" povedati!" — Posebno naša ženska mladina se je zadnji čas začela veselo gibati; v izobraževalnem društvu imajo dekleta svoje redne poučne sestanke ter so si neki že celo zagrozile, da kmalu ustanove Dekliško zvezo. Živio! Saj gre za vašo čast in Čast cele fare! Samo kje so naši fantje? Ali ni v njih res nič one korajže, ki jo opevajo slovenske pesmi na slovenskih junakih? Na okoliški šoli se je ta teden zopet otvori-la Šolska kuhinja; omogočujejo jo v prvi vrsti blage gospe in gospodične iz mesta, ki se vrste v kuhanju. Kolika dobrota je to za želodce uboge dece, da se jim na slovenski Šoli s tem pomaga. A' je Še vendar nekaj grozno pametnih slovenskih starišev iz mesta, in okoliških občin, ki tlačijo svojo deco v nemško Šolo, kjer se mora skoro vsa leta mučiti edino-le z vbijanjem nemščine, da je potem zna nazadnje ravno toliko, ali še manj kakor oni, ki so izstopili iz 5. razreda slovenske Šole!
b Zdole pri Brežicah. Gospod urednik! Sporočam Vam, da se je od zadnjih državno- in deželno-zborskih volitev pri nas število liberalcev nekoliko zmanjšalo. Takrat smo imeli v Zdolah pet liberalnih ministrov, sedaj se je preselil eden iz Zdol na Kranjsko, eden pa se je malo spokoril. Tako imamo sedaj Še samo tri liberalne ministre, a še od teh bo eden kmalu vzel od nas slovo.
b Vldemska dekanlja. Po Božiču se je sestavil dekanijski odbor izobraževalnih društev naše de-kanije, ki se bo trudil, dobro voditi delovanje dose-daj obstoječih društev, pa bo oskrbel tudi, da se čimprej ustanove društva v župnijah, kjer jih Še ni, a že ljudje sami jdo nekod komaj čakajo na ustanovitev.
b Pilštanj. Dne 28. decembra m. 1. je umrla mnogo spoštovana mati Lucija Beline v Starem trgu v 70. letu svoje starosti. Kako je bila rajna priljubljena in spoštovana, je pričal njen pogreb dne 31. m. m. Velika množica faranov jo je spremila na pokopališče. Sprevod je vodil č. g. duh. svetovalec in dekan, M. Tomažič iz Kozjega, ob asistenci domaČega g. župnika, in govoril na grobu slovo. Rajna je bila že 20 let vdova, zapušča 4 sinove in 2 hčeri, kateri so vsi lepo preskrbljeni. Sveti jej večna luč! — Dne 2. t. m. pa je umrlo pridno dekle, Marija Pusti-šek na Gubnem. Sirota je bila že Čez 10 let na bolniški postelji, trpela je hude bolečine, vendar je vse vdano prenašala. Dekleta iz Marijine družbe so ji priredile lep pogreb, spremile so jo belo oblečene na pokopališče. Pevski zbor pod vodstvom g. učiteljice pa je zapel pri obeh pogrebih pretresljivo slovo. N. v m.p.!
b Pilštanj. Lansko leto so se dogodile pri nas sledeče izpremembe: Rojenih je bilo 36 otrok, 24 moškega in 32 Ženskega spola. Umrlo je 37 oseb, in sicer 17 moškega in 20 ženskega spola; 16 starih pod 10 let, najstarejša oseba 79 let; 3 so umrli nagle smrti. Poročenih je bilo 13 parov.
b Planina. Ni bilo političnega ali drugega zborovanja na Planini, na katerem bi ne zagledal sivega starčka živahnih ki je vedno zasledoval vsako besedo govornikov Bil je to stari Pušnik, ki je pretekli torek v 74. lotu za vselej zatisnil svoje trudne oči. Kot zvestemu naročniku „Slov. Gospodarja" od njegovega pričetka in neomahljivemu pristašu K. Z., se mu spodobi tudi na tem mestu dostojen spomenik. Bil je rajni dolgoletni župan narodne občine Go-lobinjek, katero sedaj v njegovem duhu In smislu vodi za vse dobro ravno tako navdušeni sin Florijan. Ne iz sebičnih ozirov, kakor nekdo v trgu, ampak vsled svojega globokega verskega prepričanja se je mnogo trudil in prizadeval, da bi se ustanovila na Planini samostojna župnija, kar je na svoje veliko veselje tudi doživel. Ni pa dočakal letošnjega sv. misijona, po katerem je njegovo verno srce tako zelo koprnelo. Kljub silno neugodnemu vremenu je bil veličasten njegov mrtvaški sprevod, katerega je vodil vlč. gosp. duh. svet. in župnik iz St. Vida v spremstvu g. kaplana in domačega g. župnika, — Počivaj v miru, blagi starček!
b Golobinjek pri Planini. Pri odborovi seji občine Golobinjek dne 31, decembra 1910 je bil enoglasno izvoljen častnim občanom Ič. g, Franc Gartner, župnik na Planini, kot prvi župnik na novo ustanovljeni Župniji in pa ža odgovor na „ŠtajerČeve" napade, da bode dotični dopisnik videl, da s svojim blatenjem v „Štajercu" zoper Č. g. župnika pri nas nič ne opravi, ampak da ga Še bolj ljubimo in spoštujemo.
b Podčetrtek Kat. slov. izobraževalno diušt.o v Poet etrtku ima r nedeljo, 16. jan t 1. po večernicah v društveni sobi svoj redni občni zbur z običajnim dnevnim redom. Ob enem iboruje tudi deklii-ka zvesa. Za razvedrilo in kratek čas b. de skrbel naš vrli pevaki zbor. Torej pa na veselo svidenje t prav obilnem števila.
Vtsfnlk
mladinske organizacije.
Jarenlna. Na Kraljevo je bil v prostorih Posojilnice dobro obiskan mladeniški shod. Zelo poljudno, pa obenem temeljito je govoril g. pater Janez iz Lip-nice o pomenu zraka za človeško zdravje. Z velikim ogorčenjem se je tudi obsodilo pristransko pisarjenje nemških časnikov o „gajšic"-evem hudodelstvu, kakor bi živeli na Nemškem sami angelci.
Sv. Jurij v Slov. gor. Mladeniška zveza, je predstavljala na Kraljevo in v nedeljo, dne 8. t. m. ponovila žaloigro „Garčia Moreno", ki je zgodovinska in se vrši na južnoameriških tleh leta 1875. Igra kaže najjasneje klete namene framasonov, ki stremijo za tem, da rušijo kraljeve prestole in podirajo oltarje. Igra je naredila na mnogoštevilno občinstvo najglobokejŠi vtis. Zdaj se je prikazala solza iz očesa, zdaj se je odzval prisrčen smehljaj ustom, zdaj se je moral Človek zopet zgražati nad divjino, maščevanja in krvi željnim sovraštvom zarotnikov. Ta ža-loigra izda več, ko sto govorov. Seveda so tudi igralci spretno izvršili svoje težke vloge, zlasti Garcia (Caf). S tem so naši mladeniči pokazali, da se znajo in morejo nad vsakdanjo burko povspeti višje in zamisliti tudi v globoko pomembno, težko žaloigro. Zal bodi vsakomur, kdor ni videl te igre. — Tudi o jeruzalemskem romanju smo slišali. Alojzija Gorjup nam je kot jeruzalemska romarica opisovala najvažnejše zanimivosti svetih krajev, in nas navduševala za našo lepo, rodovitno slovensko zemljo, s katero se sedanja sveta dežela niti primerjati ne da. Da ni manjkalo razvedrilnih pesmi, je skrbel pevski zbor. — Tudi mladenke Dekliške zveze nočejo zaostati. Pripravljajo se, da nas v kratkem presenetijo z zanimivo gledališko igro. Prav tako! Le vrlo naprej!
Zreče. Dne 6. januarja je imela Marijina družba zopet vesel dan. Dekleta so se namreč zbrala po nauku k svojemu poučnemu shodu, kjer so se navduševale za izobraževalno delo. Pevke zapojo najprej mično pesmico: „Rožic ne bom trgala." Nato pozdravi Terezija Hren svoje sovrstnice in govori o minljivosti vsega posvetnega ter jih spodbuja, naj skrbe za večnost. Frančiška KlanČnik deklamuje lepo primerno pesmico: „O Čuvaj cvet mladostnih let." Antonija Marčič navdušuje svoje sestrice za ljubezen do Boga in Marije. VojsKa je huda, a s pomočjo Marijino bomo vse premagale. Julika Golčar opisuje v primerni pesmici srečo dourega Marijinega otroka. Amalija. Volčič svari svoje lovarišice pred slabo, pogubljivo družbo. Posebno lepo, zanimivo in poučno je predavala Micika Karba o namenu Marijine družbe, ki je med viharji tega sveta najvarnejše zavetje. Navdušuje svoje sovrstnice za resno delo z Bogom in Marijo za slovensko domovino. Govoru je sledilo navdušeno ploskanje. Nato se oglasi zopet pevski zbor (s pesmico „Kukavica"). V zabavo pa sta naposled Micika Karba in Anica Nemčič jako spretno uprizorili v dvogovoru: „Deklica na planinah", kar je povzročilo veliko radosti in dobre volje. Sedaj pa, draga dekleta, le jx) začetem potu srčno naprej, da boste vedno bolj napredovale na polju samoizobrazbe.
Iz celega sveta.
Hamborn ob Renu. Na dan Sv. Treh Kraljev je imelo naše društvo sv. Barbare božično veselico z lepim Kristusovim drevesom, petjem, deklamacijo in obdarjenjem otrok. Nekaj smo pa imeli izrednega, lepo barvane svetle slike. Bilo jih je 52, ki so nam predstavile Kristusovo rojstvo in detinstvo po slikah najbolj slovečih umetnikov, in kraje ter sveta mesta, ki so v stiku s Kristusovim rojstvom in detinstvom, O svetih krajih smo zadnji Čas sploh marsikaj slišali in videli, ker naš g. preusednik je bil s slovenskim romanjem v sveti deželi in nam je predaval pri shodih o tem, kar je videl, doživel, občutil. Pri ustanovni veselici dne 20. nov. pret. 1. nam je s slikami kazal in razlagal znamenitosti mesta Jeruzalema, Oljske gore in doline Cedron ali Jozafat. Pazljivo smo poslušali in gledali, čeravno smo pred tem igrali „Rdeči nosovi".
Divji boj med policaji in anarhisti v Londonu, V največjem mestu Evrope, v Londonu, se je dogodilo te dni nekaj strašnega. Po celem svetu je znano to mesto kot eno najbolj izobraženih, a kljub temu so se vršili dne 3. t. m. taki nečloveški dogodki, da se mogoče pojavijo le za časa kake vstaje ali druge take nesreče. Londonska policija je namreč doznala, da sta se naselila dva najhujša anarhista celega sveta, „Fric" in „Peter", v družbi s svojimi bratci v neki hiši v londonskem oddelku Stedney, kjer so imeli svoje, za človeško družbo nevarne pogovore in posvete. Eden dan prej se je namreč v Londonu doznalo, da so umorili anarhisti nekega policaja; da se preprečijo tedaj laki umori, je hotela spraviti policija te nevarne ljudi j>od ključ. 2e v teku pozne noči je zato
odredila policija važne ukrepe, kako bi se to nevarno in razbojniško družbo vjelo kolikor mogoče brez prelivanja krvi. Ob 4. uri zjutraj je obkolilo 700 policajev dotično hišo, v kateri so se zabarikadirali anarhisti; popolnoma tiho in mirno so spraznili vsa okoli stoječa poslopja, ker so jih hoteli vjeti v spanju, kar se jim pa žalibog ni posrečilo. Ko je hotel namreč tajni polioaj Lesson na dano znamenje vdreti skozi glavna vrata v to razbojniško gnezdo, je v prsa smrtno zadet padel mrtev na prag. Sedaj se je začela pr&-va bitka; policaji so popolnoma obkolili vso hišo, zasedli tudi okna nasproti ležečih hiš ter začeli streljati v okna, iz katerih so pošiljali anarhisti smrtonosne krogle iz revolverjev na okoli stoječe policaje. Boj je trajal nekaj malo časa, na kar se je nekoliko polegel. Ker je bila večina policajev dotičnega kraja zbrana okoli one nevarne hiše, je umljivo, da so porabile to priliko take brezposelne osebe, ki gledajo le na to, kako bodo živeli od ropa in se tako debelili na račun drugih poštenih ljudi. Zato so morali policaji paziti ob enem na to, da odstranijo te nevarne ljudi; pri tem delu so se pa spopadli s temi tatovi, tako, da so bili policaji na dveh straneh v hudem in nevarnem boju. Le z velikim naporotn se je posrečilo policiji, prodreti vrste te poulične druhali in jih končno raz-gnati. Ob 10. uri zjutraj se je boj z anarhisti zopet pričel, na bojišče je prišel vodit boj proti anarhistom sam predsednik cele londonske policije z novo Četo policajev in z oddelkom vojakov — a vse to ni nič pomagalo. Nato so prijeli policaji za skrajno sredstvo, to je, hoteli so zadušiti anarhiste z dimom. Ko so to zapazili anarhisti, so se zbrali vsi na strehi ter pričeli od tod streljati na policaje. V tem trenotku je nridrdralo topništvo s tremi topovi in se Že pripravljalo na obstreljevanje hiše, kar se pokaže na enkrat s strehe goreč plamen, ki Je obvladal v par minutah celo poslopje. Grozen je bil pogled, ko se je vdrla streha s Šestimi anarhisti v goreče brezdno, kjer so jih dobili pozneje vse zgorele.
Ljudstvo strelja na oderuškega peka. Iz Varšave v Galiciji poročajo, da je dne 31. decembra 1910 več sto ljudi broječa množica, oborožena s samokresi, vdrla v pekarijo nekega judovskega peka, ki je prodajal predrag kruh. Ljudje so streljali in težko ranili peka, smrtno je ranjena njegova hči, žena ubita. 80 oseb so zaprli.
Silen potres. V TaŠkendu in v Vjernyju v Spred. Aziji je bil silen potres. Potres je trajal 5 minut in porušil mnogo hiš. Prebivalstvo je letalo na pol oblečeno na ceste. Mnogo oseb je ubitih. Potresni sunki se Še vedno ponavljajo, je pa silen mraz, 10 stopinj R., tako, da se jo bati, , da zmrzne na prostem več tisoč ljudi. Poroča se, da so uničene cele naselbine.
Tri tisoč slučajev kolere. Kolera na Madeiri, portugalskem otoku, tako divja, da je obolelo in umrlo že. 3000 oseb.
Otroci oboleli na živinski kugi. Več otrok je o-bolelo v Olomucu na znakih živinske kuge, ki so po-¡jolnoma slični goveji kugi na gobcu in na parkljih. Dognali so, da so pili otroci mleko krav, obolelih na goveji kugi.
Alkohol umoril otroka. Žalostno sliko o žganjar-ski kugi v Slavoniji nam podaja naslednji dogodek: V Kobaši so pred dvemi tedni pri nekem kmetu Štirje kmečki lantje prešali seno. Gledat je prišel šest let stari deček, ki so mu sirovi in žganja pijani fantje dali piti Štiri vinske čaše z vodo razredčenega Špirita, ki so ga tudi sami pili. Seveda je bila posledica strašna: deček se je kmalu zgrudil in umrl.
Sam si je pel pri pogrebu. Vsekakor je nena-• vaden dogodek, da mrtvec pri pogrebu sam sebi poje. No, to čudo so doživeli prijatelji in znanci umrlega italijanskega čevljarja Pietra Ficco-a v Washing-toml. Bil je za žive dni strasten ljubitelj glasbe ter je imel sam krasen glas. S prvim svojim prihrankom si ie kupil gramofon. Pustil si je tudi napraviti gramofonske plošče lastnih pesmi. Ker je Spoznal, da mu ob smrti ne bodo mogli peti pevci, kakor je to navada v njegovi domovini, je odredil pri poroki, da mu mora pri pogrebu igrati gramofon. In res, ko so spuščali krsto s pokojnikom v grob, začul se je iz gramofona pokojnikov glas, s kojim je pel „Ave Maria" od Gou-noda in serenado. Gramofon in 72 plošč, ki jih je zapustil Pietro Ficco, bodo poslali v Italijo njegovi materi.
Proti poročnim prstanom v telovnikovem Žepu šo odločno vstale Američanke. V New-Terseyu so o-snovale močan klub, ki se bo boril proti onim možem, ki nosijo poročni prstan v telovnikovem Žepu, da morejo slepiti ženske. Izdale so geslo: Varstvo našim hčeram pred nakanami oženjenih moških, ki se izdajajo za samske! Zahtevajo strog zakon, ki bi nalagal možem, ki nosijo poročni prstan v žepu, denarne kazni od 5000 dolarjev višje ali pa Ječo enega do dveh let. Te Američanke si vedo pomagati!
Nedeljsko delo ne koristi. Častivredni arski župnik na Francoskem, ki je umrl v sluhu svetosti, je opominjal svoje farane. naj skrbno posvečujejo Gospodove dni. Rekel je: „Nedelja je last božja, je dan Gospodov. Gospod bog je med sedmimi dnevi v tednu obdržal za-se samo en dan. Kako si torej prisvajate, kar ni vašega? Saj veste, da ukradeno blago ne prinaša nikdar dobička. Od dne, ki ga Bogu ukradete, ne boste imeli nobene koristi. Dve reči poznam, ki spravita človeka na beraško palico: Tatvina in nedeljsko delo!"
Značajen mladenič je bil pač mlad vojak v francoski vojski, ki je bila leta 1880 poslana zoper Kitajce. Nekega dne je zaslišal isti v bližini v vojašnici poseben ropot in Šum. Gre, da pogleda, kaj je.
Prav kar so bili tovariši v torbi za patrone, ki Je bila last nekega prostovoljca, našli rožni venec, in zavoljo tega so sesuli nadenj celo ploho smeha, kletvin in sramotenja. „Dajte sem rožni venec," je zaklical tedaj med oni divji hrup naš mladi vojak. „Vi ste tako nesramni, da zaničujete predmet, ki ga marsikatera var Ša mati pogostokrat rosi s solzami," Cel grom kletvin in zmerjanja se je odzval njegovim besedam; toda mladi junak je ostal neustrašen in ni odnehal, dokler ni dobil rožnega venca v roke. Potem je razuzdar nim sramotilcem moško in odločno zaklical: „Verujte mi, boljši je vojak z rožnim vencem v žepu, kot pa s sramotilnimi besedami na jeziku!"
Francoski polkovnik Paguerre (beri Paker) je imel sina na politehnični Šoli v Parizu, in je ta nekoč očetu v pismu potožil, da mu je težko braniti Čast vere in cerkve pred brezbožnimi in razuzdanimi tovariši. Oče je odpisal sinu med drugim to-le: „Brez o-botavljanja razvij in visoko dvigni zastavo svoje vere, da bodo vedeli, kdo si. Po 48 urah ne sme nobeden tvojih součencev več dvomiti o tebi, da bi te Šele moral vprašati po tvojem prepričanju! To je edino sredstvo, da se izogneš napačnemu stališču . . . Bodi kristjan, neprisiljeno, a svobodno . . . Najmanj pa sla-slabotnega strahu pred ljudmi. Kdor ima čast, da je kristjan, mu ni treba Šele beračiti prizanašanja in strpnosti za svoje prepričanje; pravico ima, zahtevati rešpekt. Ne boj se, da te bodo imeli za čudaka. Že več kot 40 let sem tak čudak, in vendar me niso ne Bog ne ljudje kdaj zavoljo tega kaznovali. , . Kdor nima cele vere, ne veruje prav; in če gre za srce, kdor ne da srca brez pridržka, ni pravi prijatelj. Pol — resnica, pol — vera, pol — ljubezen so nadležna peza značajev slabičev, ki imenujejo zmernost, kar je pa le bojazljivost, šibkost."
Otroci prihranili dva milijona kron. Kje se je to zgodilo? Pri nas gotovo ne! Dne 10. in 11. sept. 1910 se je v mestu Leskovcu v Srbiji vršil 15. občni zbor kmetijskih zadrug. Po poročilih na tem zboru i-ma Srbija 907 zadrug s 40,000 Člani. Prometa so imele te zadruge 42 milijonov, odi katerih so porabile 5 milijonov za povzdigo gospodarstva. Najbolj zanimivo pa je, kar so poročali tam o varčevanju otrok. Pri zadrugah je poseben oddelek, imenovan otroška hranilnica, v katero vlagajo otroci svoje prihranke. Otroci so naložili v teh hranilnicah dva milijona kron svojih prihrankov. Kako ogromen denar. V Srbiji je to mogoče, ker tam otroci niso tako razvajeni, kakor pri nas. Tam hodijo otroci ob prostem času delat manjša opravila in nosijo zaslužek v hranilnico, Pri-nas pa se otroci, ko ni Šole, potepajo okrog in uganjajo večkrat lumparije. Srbski dečko nese vsak sold v hranilnico, naš pa v tobakarno. To, kar je mogoče na Srbskem, je mogoče tudi pri nas, samo začeti je treba, da mladino prav vzgojimo! Drugače ne pridemo daleč.
Somišljeniki, po gostilnah, pri trgovcih in obrtnikih zahtevajte naš list.
62 krav, skopaj I
od 98 do 110 ¿ »ve od 76 do 83 K,
1911.
8L5 ko-soednj*
Poročilo e živinskem sejma v Gradca dne 5. jas
Na seiau j« bilo 206volov, 66 bikov, 62 madov. Predajali «o se dobro Njeni roV oi debeli voli od 83 do 90 K, dobro rejeme krave debela od 82 do 72 K, sobe krave od 64 do 68 K, biki od 8S _ MK Ni Gor. Štajersko sa je odvedlo 45 komadov, v Trrt in komadov. Teadenca: Na današnjem sejma je bilo 82 komadov nanj kakor Da atdajem, Vse vrste živine so se prodajale aa 2 do 4 K dr^e to-kor zadnji teden.
Poročilo o živinskem sejmu na Dunaja dne 9. januarja 1911.
Na sejem se je prignalo 8695 komtdjv dobro rejuie felviae, 792 komadov slabe živine: po vrsti 30S6 volov, 686 b kov, 841 krav, bivolov, skupaj 4447 komadnv ž vi ne. Prodajali so se dobro »juti voli po 100 do 110 K, srednji po 82 do 98 K, slabši po 78 do S" K, iz-SLrcdao do 118 K, dobro rejeni biki po 100 do 10« K, ared= ji i» slabši po 98 do 1(0 K, izvanredno od 80 do 114 K, dibrorejeae krave po 82 do 92 K, srednje in slabše po 74 do 7- K, iz?arrodao d» 100 K, dibro rejeni bivoli po 60 76 K, srednji in slabši po 62 d« 66 K slaba živin» po 52 do 75 K za 103 kg žive t«ž«. Tecdeaca: Na tem sejnin je bilo 868 komadov živine več kakor na bi dajem. Biki in Blabs ži>insi so s« prodaj tli za 2 do 4 K ceneje. Dobro rejews £mb& pa Je imela iste cene kakor zadnjič V izven se je prodali 447 ktma-dov iivine.
Svinjski seem na Dnnsjn dne 9. jan. 1911.
Ob začetku sejma se je prignalo 9111 prsset in 5768 debw re-jenih svinj, skopaj 14869 komadov. Nagnal jenih je bil > 7.6 praebt in 68 dobro rejenih svinj skupaj 15594 komadov. P/odajale so se: d-, .hi® rejene obiske svinje po 136 do 140 vin., srednje vrste ogrske svinje po 122 do 184 vin., stare in lahke po 112 do 120 vin., svinje določe ne za pleme po £0 do 86 vin za 1 kg žive teže. Tendenca: Na dansšnfi sejem se je prignalo 649 proset in 541 rejenih svinj vei wgn zadnji«. Praseta so te marala prodajati za 10 do 12 vin., djbro rejeni sv-.oj» za 6 vin. eeneje Ktr so cene precej nazadovale, so ljudje rajši kupovali in je Gstaio le ekoK 800 srinj neprodanih.
Listaicä ortd&ištm
Dopisnikom: Kar bo nporabno, pride prihodnjič. Domoljub je imel prav.
Breäkuw,:
am
l^^pifpg
Jos. Čretnife
Št. JurJJ ob Južni železnici
stavitelj mlinof m
kakor tudi izdelovat^] mlinov za rabo na roko, z ge -peljem, motorno in parac silo. Slika je posnete po mojem lastnem izdelka, fc pcSfljam iste na men; zases osebe na 1 iriesečsi poskus. — Zahtevajte cesškef
Fojasmk o inseratih daj@
apravmftrso samo tistim, ki priložijo vprafianju znamko za 10 vinarjev.

Loterijske številke.
i>»e 7. januarja
Gradec . 86 34 26 48 23 Dnnaj . 84 89 75 59 78
Vinore|ci puE>trl Rsdi odhoda v Ameriko p otism Ukoj svoje posestvo, ki n.eri 28 oralov in laii v vinorodnem kiajn, "/t ure od Poljčan, 10 minut cd okrajne <.e ste, ki peija iz Poljčan preti S a-tini. Pog*stvo obstoji iz 10 rralov lepega gozda z bukovim lesom, blizo 2 oral» lepih vinogradov, večin« ma 'rgolani, kjer je leta 1909 prirastlo vina čez 80 polov-njakov, njive, da ss preživi obširna družina, govele živino se redi od 5 - 6 glav in primeroma od 10—20 svinj. Poslopje obstoji iz dveh ie skoraj no»h znanih hiš, 2 oboksni klet', obšsrno gospodi r-sko poslopje g svinjakom hlevi, skoraj vse novo in v dobrem g a nn, <S') p,*»6tvo se drži «kupuj kot vrt in lezi na bolčni Jt-g . voda zdraha pri hiši za ljudi n na živino Zadnja črna 11000 E, s-ko nii kupec prepcsti les ;z g. zdi, k? r je debilejši od 12 eol, dobi za 2000 K cen je; ker je mlsd g' zd, mu ie ostan • v lega gotovo */< lesa. Inveut*r mi kupte na razp lago, kajti pri sunoTanjn se najdi -.se potebuo, živino, kakor orodje, hišno opram, vinsko posodo itd P( 8'Bt -o b»pz viehbrfmeu; kup-c bi m<>r»l dolro pU^fico kn^nise pri pismih položiti. Janez Debelak, j.ost^tuik pri Polj-fenah.	20
K. B<ls, stavb, prakt. v Jaretiini se priporoma raznim drnitvom ter d.ugim kerpor&i-ijain v izdelrvsn-je nairtov in proračunov, Bigo-tavljajoč na ki ¡njeno mi »aDpanje v vsestranske tad'.>vJjsost oecj. naročnikov isvriiti.	18
TJienec, poštenih starišev, ki je dovršil z dcbr;m vspeh<>m ljudsko šolo. se pprejme takoj pod ngod uimi pogoji eventcelno tudi na 8 leta v učenje v trgovino Ivana Traun, Črta gora pri Ptnju. 11
V Pivnico v Laškem
vabim nljndno c. gosta na mnogobrojri obisk, ter nudim sveža topla in mrzla jedila, sveže pivo in dobro vino. Dober bilard na razpolago. Spoštovanjem Mih. Laporoik, najemni äs.	8
Oöeneo, 14 let Htar iz boljše hiše ee sprejme takoj pti Antonu Verbiž. trgovec, Sevnica ob 8a .i.
9
Lepo P' aeatvi tik železniške po-siaje Pesnica pri Mariboru, ob--totere iz 11 oralov zemlje in sicer travnika, sadonosuika, njiv in gozda 'er lepe zidane z op<'ko krite hiše in viničarije se ceni primerno in jako ugodno takoj proda. Istotam se proda tudi manjše posestvo, ki meri 5 oralov in sicer obstoji iz travnika, sadonosnika, t\jive in lesene hiše. Obe («sestvi imate krasne lege za vinograde. Natanfne e pri g. Zinaner Sv. Jakob v Slov gor.	845
Žeoitna ponndbt. Z lim «e močit s pridno in pošteno gniped čno, katera bi imela v«seüe do goxpo
daist<a, in katera želi samoetojna gospoiÜD)» poafati. Moje g< spo darstvo in premoženje ima vrednost
1 0(/0 kroo ia H-m brez dclga Zel m nevest«, ki bi int'la tndi ne-¿8j premoženja od 8 do 40110 E. Ponndbe ti sliko na nrtdništvo tega lista.	986
Orgljirska ln cerkovnl&ka ilmtba
se takoj odda pri 8v. L ivrenco na Dravskem poijn. Pcošnjik, ee cilijanec, lepega vedenji, vsaj nekoliko vešč v kn;igov.d8tvn, da bi pomagal v posojilnici in mlekarni, se naj osebno oglasi s svojimi spričevali pri tamkajšnjem cerkvecem predstojnibtfn. 19
Bencin motor 5—6 HP, rabljen, pa kakor nov popravljen, se z jamstvom ia vsemi pripadainami proda. Vpraša se pri g. Ernst u Ey ert, strojno ključavničarstvo, Maribor, 8eblachthofga«se 9E4
Ženitna p .nudba. 34 letni mesar s*i pomočnik s premoženj m zdaj 1000 E in pozneje nekaj ti -toč kron želi se ož niti z gospodično ali vdovo v starosti bO 40 let. Naslov v npravništvn	982
Prodajen posestvo v Opčini, inpa-nija V.ilem, Anovec 6t i8, Poto-čj ¡>ri Star v«gi, S^odnj• Štajersko z 84 ora'i zemlj š<'a, obstoji iz njiv, travnika bo te, 4 oralov starega vin- gr-id», z gospodarskim p alopj.m 6«jO stoto v krme, ceoa 24 000 kron. Vfč po*e in razkaie Pjldo Zupančič, pošta Vid*m A-novte it. 18, Potoče	976
Malo posestvo z d?oja'a gUao-vaijrm, klet, živinski bl»v, ike-denj ia vse potrebno, sta«!)» ie m stara, zraven lep-, nji » i» vse z opeko krito se p- d roko preia; cena 2400 E. Jurij Šcern, obsina 8v. Marjeta ca Drav. poijn. 4
Ha prod») je p hištvo in p poda v Maribora, F&rbergasse št. 8, vrsta 9	«
Pridne;*, n enca z dobrm š>l«tiai spričevalom sprejme takoj Andrej Letocia, krojaški mojster v Mariboru, Sel w«rzgasse 6.	9E0
P. o t, v 21 leto, pošten in tregen, p p inema vešč kmetijstva, iivino-re », posebno pa sadje- in vno-reje, snbegi in »el. neg» cepljenja am«ritanfo<'ga trsa, kletarstva itd. zmoten sloveoš6ine in nenšč ne v govora in pisavi, išče primerne slotbe na kakem gradn ali pa pri kakem vclepos«stn-ku. Naslov se iave v npravništvn.	8
Trgovski ačeneo, nrmškepa in
slovenskega jezik» zmož>», kateri se je že najmanj pol leta učil, zdrav ia krepek fant, od poštenih staeiš>.v, se sprejme takoj pod ' g-idniaii pogoji pri tvrdki J 8av»ki, trgov na meše uega blaga ▼ Šaleku pil Velenju, dt*j 26
Prstnega vina, cd leta 1003, proda Fr M>bel.č, pošta 8to4eni-ce pri Polj<*anab 70 hI s 50 60 E loco Polj lana	22
Žeaitna ponudba. Fant B let star, ima gotov n« lO.vCO K se želi oženiti z dekletom 2f uo SO let atjr'm latiko je tudi »dota, ki bi imela gostilno sli kako drag« post gtvii. Naslov pove npravn itvo lista	24
VlnogrtdnMl Z;stonj ne dobite, pač pa po uiiki ceni lepe »m ii-kanske divjake Rip p o ta' s ia lepa cepljena drevesca na ib -rst pti Ivana Nov»k, poi v Gornjem Velovlekn, p. 8v. Uman pri Ptu-jn.	27
Gostilna v srt d' med M»ribi.rom in Ptujem n* ovrajni c sti i» na P*' dij za 12« 00 E 400« E lahko ostane vknjiž-jnih; «raven :e tudi
3 orale zemlje. Za gostilno poti ebue reči s« prt dajo zraven. V«č povr npravn št o lista.	28
XXXKXXXXKX
Z mojo	240
!! umetno maštovo esenco!!
sb lahko vsakdo z malimi stroški pripravi sod fevretne, obstoj dp in idrave dorcace pijači?
Cena 1 steklenici za 150 litrov 4 krose.
Dobi »e samo
v drožeriji Maksa Wolfram,
Maribor, Gor. Gosposka ulica.
S utMi
1 kg sivega, pulje-negaK 2—, pol belega K 2'30, belega X 4-—, pri a a perje mehkega kakor juh K 6—, Teleprima oglajeuega najboljše vrate K 8"—, mehkega perja (puha) sivega K 6*—, belega 10*—, prsnega puha K 12'— cd 6 kg naprej 834	L poštnine prosto.
Narejene
iz gos to nitega. rdečega, modrega, rnmmega ali belega mleta (atekioga), pernica, velikost 170X116 cm z dvema /glavnicama, te dve 80X66 cm, zadosti napeli jene, novim, sivim, otižčecim, košatim in stanovitnim perjem K 16'—, napol maha K 20 —, maha K 24'- , pernica sama K 12- , 14 —, 16 —, 2gia*nica K 3 —, 8 60, 4-—, pernico 180 cm X 140 cm velike K 16-—, 18-—, 20-—, zglavnice 90 X 70 ali S0XH) cm, K 4-60, 8—, 5 60, blazine iz gradla 160X116 cm K 18 —, K 16'— »»pošilja po povzetja, z&vojnina zastonj, od K 10'— naprej poštnine presto,
Maks Berger v Dešenicu štev. 1015, Šumava.
Kar se ngaja, se semeni ali pošlje denar nazsj. Ceniki o bla-»roah, odejah, prevlekah in drugem posteljnem blagu zastonj in poštnine proBto.
železnato kina-viuo
Higiets. nuiaia Douaj 1906: Državna od-lika in Au>Ui dipio« k alati kolajn!. ::
Krepite« ared»??o za slabotne, mate-krvtte in rekosvjtisscfcssts. porsroc« voljo do jedi, titrjeji žbce i» peprari kri. Izboreo okut. Nad 7000 tdrav-oilkih Hfmč*.na?.
1% e, ti dvomi ioMMj
Trieste-Bttr-col««
KspS «8 v iahemah v steklenicals po pol 1 & K 2*63 la p* 448	1 1 i S 480.

•*5» Ä 4
Izvršne
špirit-olove droži
poritja po nhkih cenah poštnine presto na vsako pošto ali železniško postajo
Maks® Mayer,
prej pl. Dcmreicher-jeva tovarna ?a izdelovanje špiritovih in olevih droži v Savskem Marofu.	2
X
N
Našim gospodinjam
prfpuroia»®
Je edino Pfeifer-jevo milo, ker le to napravi brez truda snežno belo perüo 1 Pazite na vt;s Pfeifer in znamko r. :: tiger
926
%

Slovenec Konrad Skaza,
i«lavoioa ca vaa cerkvena dela f St. Plrick, ttrtdaa,
r- ■■	________ 'l i) o>
opnp'.?ro<5* za vsa cerkvena deia. Velts^a»»
«V	svii-am lilsvtssiki «03ikl ssatacj is
itank». Pwtaöiba solidna i» hin»
'j Telefon št. 4236.
958
Za nastaro v stanovsliščih radi posebne varnosti oblastveno dovoljeno Za razsvetljavo vsake vrsta od 1 do 30 olauae-najcenejii sistem, ki se je tndi n&j-izka:*l. Zahtevajte^ prospekte zastonj.
Generalni
zastop
Zinauer & Co.
Sv. Jakob v Slov gor.
Stefan Kaufmann
trgovina z železnino
23v Rodgool, priporoča
štedilnike
in vsakovrstno posodo.
v
Stampilje
iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Maribora.

• •. -. . ' •-'••;••;:".•: - - i
rzoparilniki za krmo
so najbolji!
Velika prihranitev na ¿asu, na kurivu in najboljša krma
930	to so največje prednosti istega.
Zahtevajte cenike I	Dopisuje še slovensko l
Delniška družba ALFA SEPARATOR Dunaj XII.
* " ■ , S _ :
Proda se kovačmea
s stanovanjem, pri iapni cerkvi, ker tam v obližjn štirih občin ni nobene kovačije, je za dobrega delavca preebilo dela. Prav lep kraj je tudi z« kakega vmirovljenega gospoda, ker bi se dalo to stanovanje tndi razširiti in povečati. Naslov se izve v npravništvn tega lista.	23
Stolpne ure
za cerkve, rotovže, šole, graščine i. t. d. izdelujeta po dolgoletni praksi in najboljši kcn-itrukciji brsta Ignac in Jožef Bf rthold v Ercoviu, glasom obrtnega lista upravičena špecijalista v izdelovanju stolpnih ur. E1 ktrični strojni obrat, 5 — 10 ietco jamstvo, po ceni, brez konkurence, tudi plačila na obroke. Proračun zastonj. Poprave najhitreje. Najboljše raference.	984

Ženini««neveste, 3« svatje
k
Janke irtmanu
v St. Jur ob ju ž. žel.
po svat^vsko obleko
in druge na novo nabavljene sv&tovske 981	potrebščine.
nrmrmvininriiTnii
milo l lilij» M
iajmehksfSe mM z% te kakor prati apoeni
-- Dobiva t« povsodl -
Naznanilo«
Vinogradnikom naznanjam, da imam cepljene trio na prodaj mo^ler-silvaner, burgunder-beli, muškat V. rizling, ralaoder, portogizer, kapčiaa, žlahtnina, beli in radeči traminec, ranfol, vse na riparijo portalis cepljeno. Cepljene trto stanejo ICO komadov ¡4 kron. Korenjaki 100 komadov 3 krone. Naročila se sprejemajo, dokler je še kaj v zalogi.	Janez Verbnjak,
879	posestnik in trtnar, Breg pri Ptqja.
128
Kaplioe za želodčni krč: ^®eevna Bteklenica 88mo 50 Žganje proti trganja ::
• .^■if'-.^,inwiiiMiWHn»—>iwMiwB>m f........ umi ^
^a^^anilo.
Posojilnica v Gornji Radgoni, reg. zadrufra z neome jeno zaveio sklenila j« v seji načtlstva dae 4 decembra 1910, da s 1. januarjem 1911 zviša obrestno mero hranilnih vlog od 4V2°/0 na 5%
Obreitna mera za posojila pa OBtane ist» kakor do sedaj, namreč pri posojilih proti vknjižbi 5l/8%, na cs;bai kredit pa fc®/«
V Gir Radgooi, dne i:6 decembra 1910
Posojilnici v Gornji Radgoni,
10	ieg. zadrug t z	za>ezo.
Olje
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Tiskarna sy. Cirila v Mariboru.
i
mestna lekarna pri o. kr. oH«
MARIBOR, Glavni trg štev 16. m
Izborne brzoparilaike za krmo
118 FIl^ se najbolje na-IjniHl Br% ročaj o \ trgov.
Jos. Cizel na Polzeli
v Savinjski dolini,
kjer je vedno tak brzoparilnik na ogled ia na posknA^jo. Prihranitev na kuriva in na času je ogromna. — Krma 21	je mnogo boljša!
Dobavlja se tudi izvrstni streinik zakrivač iz tovarne P. P. vidic 4 Komp. V Ljubljani-
Največja mizarska in tapetarska trgovina
flPft! Wiicint Marihnp Pohištva ** posteljne oprav®
(UU1 llCoMUl " lUUilUUi ......»♦♦♦♦♦ po najniijih cenah.............
,„ . „ „ „ ,,	Cenik in proračun zastonj.
Tegethofora ulica M. 19. LasSgsa m5aa9,8ka in delavnio, _

I ^agmojster
% zdrav in ne starejši kakor 45 let, ter lepe-Bh ga vedenja se sprejme takoj. Neoženjea m ki razume nekaj mizarstva, ima predneet
Naslovi se na
1 •	od motorja oddaje 100 kg po 50 K
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Skoraj zastonj!
Gramofon
za 15 K
obstoječ iz poiitirane škatlji-ce v velikosti 23x22x13 cm koncertne nombrane, raz • nobatvne trompete v premem 47 cm; jako priljubljen in glasen aparat. Velike plošče po 2 50 K, 1000 igl 1 60 K. Tako po ceni samo pri Zi-nauer & Co. Sv. Jakob v Slov. gor. Oddaja se tudi na obroke. Jako umestno darilo. _883
ličen dobro i d odo pekarijo, na deželi ali pa v majbnem mesta Spodnjega Štajernkrga v nsjem, do 1. januarja ali 15 februarja ped naslovom : štr. 168, poste res-Btante, Maribor. Pozneje tudi kupim.	974
Jako lepo posestvo se proda, lepa lega, pripravno za vsakega gospoda kot letovišče, ali za skrbnega gospodarja, aroudirano 14'/» o-ralov, 20 miant cd kolodvora in trga, 6 minnt od glavne ceste, 41/, oralov travnikov, 4 orale njiv, 800 sadnih dreves, brajde, vrt, 800 sežajev vinograda (polovic» novi nasad), vse v najboljšem reda in dobro gnojeno. 6 oralov gozda, lepa gospoda hiša, devet prostorov, podstrešje, klet in hram gospodarsko poslopje, hram in hlev, hlevi za p»šiče, praloa kuhinj» in sušilnica za sadje, listnica vse z opeko krito in v rajheljivm stanju. Pripravni gospodarski stroji, kakor: centrifiga za mleko, parilnik, slamoreznica, mlin, rez-ni a za peso, stroj za pranje pese. krompirja itd. Ved se izve pri Franjo Počkaj, Šaarje pri Jelšah »p Štajersko.	912
0*1	¿M»<9k» ..V^««
§ Ivana Pfeifer,
^ Kosnica pri Celju.
12 an e
vsake vrste se morajo skrbno varovati pred
vsakim onesnažfnjem, ker se po teh najmanjša rana izoimi v zelo hude, težko ozdravljive rane Že 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, takozvano praško domače mazilo, kot *ane»ljiv<> sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje za celjenje. Razpošilja se vsak dan.
1 polica 70 rin. Proti predplačila K 8'16 se pošljejo 4 pnšice, za K 7'— pa 10 pošic poštnine prosto na vsako postajo
avstro ogrske monarhije. Poior bs Ime Izdelka, lsdelovateljs, oeno in varstveno znanko. Pristno le po 70 vinarjev.
Slavna zaloga
B. FRAGNER, c.inkr.dvornidobaritelj
lekarna „PRI ČRHEM ORLU"
PRAGA, Mala strani, vogal Nemilo ve ulice št.253.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske.	260
Ženini in neveste!
Ako si hočete nakupiti lepo in novo blago za poročne ©-bleke in razno platno za perilo ter krasne svilene robe« p» nizkih cenah, tedaj se zglasite pri narodnem in domačem trgovca
Francu Lenart v Ptuju,
ki ima za gostije tudi lepe šopke ter fine vence za neveste^ Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim znancem, Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni.	3$
Priporoča se
Franc Lenart
v Ptuju«
Spodnieštajerska ljudska posojilnica v
4	l	J
fT&gfstn&fiin zft&ngt i MOfRijeiRG iftvtn
ME" Stolna ulica št« 8 (med glavnim trgom in stolno cerkvi]«),
jlranHn* »loj«
m» nii-cjemaj«, od vsakega in sel'eb>eatqM*: ca-?*iae po 4*7,, prfrti S mesečni odpovedi po 41/». Obroči» se pripisa jejo h kapitala 1. Jasnarja ia 1. jsrtija vsakega lota. Hranilne knjižice s« sprejemu« kot gotov denar, ne da bi se njih obre-
stovale kaj prekinilo. Za nalaganje po polti eftae hranilno položnice na ratpolago (fek ki OT.07»).	davek plača
poscftta m 4*j«)o
le ««M» ia stoor: na rkuiitb« raracMti pc 4»//4, na	s,
ia poroko pe ft'/tyf ta 6V Nadalje hpo^oje aa
vkniiftbe taredtt po doostnth p&plrjav vodih prevzame vrnitvi gotovih stro^ker, 7 kraa. — Proteje^ja^vtag^
sploh pc
■Id
r. Domove pri dragih da peaojitntea v ande last «rottov, ki pa aftder ne «ni« an vkntUfre dela i
denarnih za-P®* pc-preeeg^je

Uradu« «rt»
vedo in četrtek cd 9. de 19. te&Ma» sobote od 8 do It iepeidos. — V uradnih arah m t&n&mm te fe-pla&ge
%
pojasnil« m <4«J«j$
eprejcM^c vaek det* mik ei tacdl-f
1
bu3*:manj in «aloitii: Katoliško bakuVbu driUivc.
06te»t-sa* «tti<>'lt Frre !»»%•»«
TI» f»karne 8» Oril» » M»t>ti rt.