St. 14. V Trstu, v saboto 16. februvarja 1884. Tečaj IX. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. •v *4in««u mada; nadalje drug stavek, v katerem pod-istkar priznava, da slab človek navadno o drugih slabo sodi. Ali ni večkrat omenjeni podlistek najlepša ilustracija obeh teh stavkov? Se fletnejŠe se čita opazka o »raznih vestih«; on namreč očita nekaterim listom, da kako drobno vest vzamejo iz drugih časnikov. — To dela vsak časnik, in nekateri časniki so uže našega lista originalne vesti prinesli kot svoje, pa mi se nismo ob tem prav nič spotikali. — Kako pa si upa človek, ki se je tako oblastno babal z svojo učenostjo, pa mu je zdaj črno na belem dokazano, da je svet v resnici le slepil, in da vsa v omenjenem podlistku razstavljena učena krama ni druzega, nego prevod iz slabe nemške knjige; kako si upa tak človek listu očitati, da kako malo vest, ki je sploh po mestu znana, tako prinese, kakor kak drugi list? Ali je to tista poštenost, s katero se je podlistkar tolikokrat pobahal? In da ga niso zasledili, vsaj bi morda res bil še celo kacega omi kanca zmotil, da bi se bil čudil tolikej modrosti in učenosti ! Mi pa trdimo, da mož Še za prepisa-vanje ni znal poiskati pravih virov, in ko bi se bil potrudil celć do kacih špehar-jev, morda bi mu bili celo oni naznanili ne potrudi, ter bolj ali manj prosto — prevaja. Tako n. pr. je prosta parafraza to-le: »Irren ist menscblicb, jedoch der ei-genen Gesinnung zu vvidersprechen, sei-nen Nebenmenschen etwas, was man an-ders weiss, einreden, well es ein dritter also haben will, ist soviel, als Trug ver-breiten, ist Teufels Dienst. Wuttke, 28« (•Errare humaQum», pravi stara pri-slovica, a neodpustljivo, hudičevo je. če kdo po listih pisari zoper svoje prepričanje, nasproti znani mu pravici in resnici; najgrša sleparija je, če časnikar prijavlja stvari, ne kot so v resnici, ampak kot jih hoče kakov drug neollkanec imeti. »Narod«, Št. 292). Pisatelj ima navado, če kaj prepiše, dostaviti kratek uvod, da bi se njegovo ravnanje vsaj na prvi ogled ne spoznalo. Dobrovoljni čitatelj mojih kritičnih opa-zek utegne to razvideti iz te-ls primere: »Im Jahre 1850 stellte in der franzč-sischen Volksvertretung der Legitimist de Fingny den Antrag: es solle jeder Zei-tungsaufsatz poiitischen, pbilosophischen, religiii-sen Inhaltes von seinem wirklichen Verfasser unterzeichnet werden. Im Namen der Linken erklarte Lavergne d as Einverstandniss mit dieser Forderung, unter der Voraussetzung, dass die Unter. schrift die einzi^e Beschr&nkung der Pressfreibeit sei, und die Versammlung erhob mit 813Stimmen gegen 281 diesen Antrag zum Gesetz. Es war ein weiser Beschluss. Seine Unzutraglichkeiten wer-deu weit ilberwogen von den Vortheilen, die er verheisst. Trotz der Gedrilcktheit des Staatslebens unter Napoleon III. stan-den die franzosischeu Z-jitungsschreiber par boljših pisateljev o časnikarstvu, nego je Wuttke, »Narodov« podlistkar tudi poudarja, da se čudi, da društveniki dopuščajo list zlorabiti uredniku za svoje zasebne namene, drzeva se celo trditi, da članovi »Edinosti« odobrujejo sleparije. — MoŽ, ki more kaj tacega spisati, pa nema zato dokazov, list, ki taka grda obrekovanja prinaša pod svojo tvrdko, sta-li vredna druzega jeden in drugi, nego zaničevanja vsacega poštenega človeka? Ker je uže obrekovalec našega lista pozival se na društvo in odbor »Edinost«, zato smo mi precej zahtevali od predsedništva »Edinosti«, da skliče odborovo sejo. To se je storilo, in v našem listu in v »Našej Slogi« povabilo ob enem »Slovenski Narod« in VBacega druzega, kdor bi mogel dokazati to, kar se je v »Narodu« očitalo našemu listu, da se prijavi odboru. Mi sami smo se tedaj postavili pred preiskavo. — Stvar se je izvršila v dveh sejah; zastonj je odbor Čakal nad 8 dni dokazov, temveč pa se je prepričal do dobrega, da je uredništvo »Edinosti« do-zdaj še vedno prav postopalo in da ni nikoli zagazilo na krive poti; na podlagi tega prepričanja je odbor tudi izrekel svoje zaupanje uredništvu, in svoje obžalovanji tarad surovega obrekovanja v •Slovenskem Narodu«. — (Dotična izjava se kasneje priobči.) Reči se sme, da razun nekaterih, kateri navadno pišejo v »Narod« dopise s podpisi živalskih imen in pa pod imenom »umbra« (senca), v Trstu poznani pod imenom »nihilisti« (te bi lehko seštel na prstih ene roke), skoro vsi drugi zavedni tukajšnji Slovani, tudi Hrvatje, stoje v tem obziru za odborom »Edinosti«, in torej »Narod«, ki tako nevestno postopa, na ves glas obsojujejo. — Obsodila ga je tudi »Naša Sloga« z besedami: »Takav način pisanja vikli smo čitati u njemačkih, italijanskih takozvanih revol-ver-jurnalih,« in obsodilo je »Narod« tudi mnogo slovenskih listov. Menimo, da je to zadosti jasna sodba. an Fiinheit, Gewandtheit und Geschick iiber deti deutschen. etc. Wuttke, 29.« (Starejši čitateljii novin, ne slovenskih, ampak tujih, se bodo gotovo Še dobro spominjali leta 1850, ko se je to vprašanje v francoskem državnem zastopu živahno razpravljajo. Takrat je bil de Ftngny nasvetoval, da mora vsak pisatelj v novmah prijavljeni sestavek političnega, moiroznanskega in verskega zadržaja po i pisati s svojim pravim imenom. V imenu levice je proglasil Lavergne, da se ujema z rečenim nasvetom, a a tem pogojem, da bode ta podpis jedina ograja tiskovni svobodi A k ljubu temu je zanj glasovalo le 313 poslancev, zoper njega 281. Ta sklep je bil jako moder, kajti koristi te postave zelo prikrivajo vse nje neprilike In napake. Pokazalo se je to naiočitnejše za časa samovoljnega vladar-stva Napoleona III., ko so se francoski pisatelji mej vsemi odlikovali po svojej uglajenosti, prebrisanosti in spretnosti itd. »Naroda, št. 293. Prav tako ie posneta vsa razprava o reklami, le grdi napad na »Edinost« je izviren. Celo karakteristika tedaj baš ono označenje, v katerem se duh In nadarjenost pravega zgodovinarja kažeta v najlepčem svitu, — prepisana je slepo. V dokaz opozarjam čitatelja na ta-le pa-ralalizem: »Den Schacber mit der Reclame, die Zeile zu 3 Francs, brachte ffmil de Gi-rardin in die Schweiz. Dleses Vorbild eines »Mmnes von der Feder« ohne Ge-wissen. Geistreich, glatt, wie spitzig, wusste er zu schreiben, aber Gesinnungs-losigkeit stand auf seinem Banner. Wuttke, 19.« EDINOST. Ako so torej p. predsednik radikal-cev, podpihan po predsedniku tržaških nihilistov proglasili razsodbo: »Ga moramo uničiti,« niso morda prešteli vseh glav svojih zvestih, in zatorej jim utegne njih nakana izpodleteti, akoprein je t obče uničevati lože, nego pa ustvarjati. (Dalje prihodnjič.) Politični pregled. Notranje dežele. Nala cesarica pojde na spomlad v Wiesbaden, kder se ho dalj časa mudila. Nemški cesar jej jeza čas nje bivanja prepusti svoje vozove, konje in služabništvo v prosto rabo; tudi jej odkaže dvorne gospe in kavalire za častno sluibo. V poslanskej zbornici je 12. t. m. zahtevalo ministerstvo notranjih opravil dodatni kredit za pomnožitev varstvene straže na Dunaji. Vlada je potem predložila zakonski načrti o predrugačbi zakona zoper trtno uš in o konzularnem sodstvu v Tunisu. Ni to se je sklenola, da se imata poslanca Reschauer in Bloch izročiti sodišču. Potem se je obravnovala vladna predloga glede odškodovanja po nedolžnem obsojenih; za predlogo je govoril tudi poslanec Vošnjak in bila je tudi vtre-tjem čitanjisprejeta.Natoso Lienbacherin tovariši predlagali, naj se da zakon glede davkovske prostosti praznih stanovanj. V seji 14. t. m. je bil na dnevnem redu ukaz vseh ministrov glede izjemnih naredeb za Dunaj i njegovo okolico. Predlog večine je utrjeval, k ljubu svaritvi »Slov. Naroda«, slovenski poslanec dr. Tonkli, predlog manjšine pa dr. K^pp. Zapisalo se je tudi več levičarjev, da hočejo govoriti zoper predlog večine. Poslanec Schar-schmidt se je napihaval zoper vladne naredbe, če tudi priznava tihotapno delovanje zelo nevarne stranke, on meni, da so obstoječi zakoni popolnoma zadostni, da se ta stranka zatare. — Grof Taaffe v daljšem govoru krepko pobije Scbar-schmidta ter poudarja, da je vlada Izdala te naredbe, da državljane obvaruje mo-ritev in požiganja, soci jalizein, pa se mora ozdraviti z druzimi zdravili. — Grof Hehenwart se je obrnol proti predlogu manjšine, ki ▼ hudodelstvih ne vidi zveze in stika hud odelstvenih družb. Koliko ljudi — pravi govornik — treba še umoriti, da se spreobrne manjšine poročevalec. Ali naj se ljudstvo kar kupoma mori?Napadi v poročilu manjšine so žalitev večine. Teška žrtev je, ustaviti svobodne naredbe; ali to sahteva ž i ve nje državljanov in delalcev; hudodelska propaganda Be mora zatreti. Govorila sta potem Se FiirnUranz in Ezner zoper vladne naredbe, potein pa se je sprejel predlog, naj se obravnava konča. — V včerajŠnjej seji (Pri tem sleparenji se je najbolj odlikoval Emil de Girardin, pravi uzor pisatelja brez vesti. Pisal Je jako duhovito in gladko, a po potrebi tudi zbadljivo in ostro, svojo neznačajnost in brezvestnost pa je v reklamah prodajal po tri franke vsako vrsto.« ■Narod«, št. 294.) Vendar moram tu priznavati, da se ie pisatelj vsaj toliko potrudil, da je nekoliko drugačne besede rabil, nego njegov nemški izvirnik. Ali kaj poreče potrpežljivi čitatelj k temu-le plagiatu, kjer ni trebalo navajati fakt, kjer je strogi naš Gensorinus muli kradel le za to, ker je s tem nameraval imponirati kratkovidnemu občinstvul Čitamo namreč: »Ein anderer von dieBem Schlage, ebenfalls in Wien, sagte . . kaltbliitig: »Was wollen Sie? Ein Redactionsbureau ist ein Gewolbe, wo Publicitaet verkauft wird.« , . »Des Weibes Ebre liegt in seiner Keuschbeit; ibr gereicht es nicht zum Vorwurf, wenn sie filgsam ihre Ansichten unterordnet. Ftir den Mann Ist die Keuschbeit ziemlich gleichgiiltig, seine Ehren-haftigkeit berubt auf der Lauterkeit einer sich stets gleichmassig betnlitigenden Ge-sinnung. Unsere heutige Geseilschaft ist dermassen verdorben, dass die Missach-tung, welche Huren, selbst sogenannte Gefallene schwer trifft, Mannern nicht zu Theil wird, welche wegen der AuRsicht auf Vortbeile ihrer Ueberzeugung zuwider bandeln. Und Schreiben ist ebenfalls ban-deln. Im Gegentheile, sie steigen vielmehr durch den Hurenlohn, weil sie mit dem Oelde Geltung g«winnen . . Wuttke 32—34.« sta govorila še oba poročevalca, potem pa se je sprejel predlog vtčine z 177 glasovi proti 137. Vitanje dežele. V Macedoniji so mej Turki in Grki. vedni razpori, katere turška vlada po moči neti ter se zadira v stare pravice grške cerkve. Še le te dni je poslala ruskemu poslancu v Carigradu noto, v katerej pravi, da jo potreba sili, da pošlje komiBijo na atiško goro in preišče tamošnje samostane, ali tam ni skrivališča z orožjem. Ruski poslanec Nelidov pa je odgovoril, da ne more dopustiti, da bi se preiskavali ruski samostani. Iz Sudana dohajajo vedno bolj vznemirjajoča poročila. Uredski telegrami iz Svakima poročajo, da je krivi prorok M. t. m. Sinkat vzel. Governer v Sinkatu Tewfik paša, ko je videl, da se ne more več braniti, razrušil je utrdbe, zabil kanone in s posadko 600 mož napadel sovražnika, a vsa posadka z governerjem vred je bila posekana. Vsled tega je nastala v Londonu velika razburjenost, v gosposkej zbornici se je vladi izrekla nezaupnica, v poslanskej zbornici pa je bil dotični predlog odložen. Vsled \mag kritega proroka je začela angleška vlada pošiljati vojaštvo iz vseh krajev proti Sudanu. Poveljnik v Kabiri, Stephenson, je dobil ukaz, naj hitro pošlje tri najboljše huzarske bataljone v Svakim, da pride v pomoč Tokaru, če je še mogoče, ali da brani pristanišča rudečega morja. Posadka, ki je zdaj v Aleksandriji, ima priti v Kahiro, Aleksandrijo pa zasede angleška vojna mornarica. Razen tega so vojaki iz Indije na poti, ki imajo zasesti Svakim. Na Angleškem se delajo v vseh arzenalih vojne mornarice velike priprave; vojno brodovje iz kanala La Manche ima odpluti v Egipt. V angleikej poslanskef zbornici je 14. t. m. prebral Gladstone telegram generala Gor dona, v katerem ta poroča, da Kartum in Berber Še nista v nevarnosti; v Sva kimu je vse mirno; v Tokar so bila poslana uradna pisma, naj se drli, da mu pridejo angleški vojaki na pomoč. General Gordon se je napotil v Berber, kamor ga spremlja več vpljivnih glavarjev. V anamitskih deželah so začeli kri-stijane grozno moriti. Mandarini so naščuvali in podkupili ljudstvo, ki v velikih tropah hodi od kraja do kraja, ropa in kristijane mori. Iz turanske okolice begajo kriatijani v Quinhon, ker upajo, da tam najdejo Francoze. (»UredniŠče«, rekel je jedenkrat glasoviti Časnikar v Beči, je prodajalnlca, kder se očitnost prodaja.« »Ženski največja čast je nje čistost, nje poštenost; nikdo je ne bode karal, da svoje misli rada menja, ter svojemu možu podreja. Pri možu se ne gleda toliko na ono čednost, njega čast, njegova poštenost, sloni na čistem, nepremenljivem značaji. Vlačuge, spridene ženske, zaničuje avet, a ta svet je toliko popačen, da nikakor ne zaničuje moža, ki zarad dobička, zarad gmotne koristi dela zoper svoje prepričanje. In pisati se pravi tudi delati. Godi se ravno nasprotno. Taki podkupni pisatelji se cel6 povzdigajo po nečistem zaslužku, ker z novci zadobivajo več veljave . . »Narod«, fit. 294. Nekoliko dokazov ste tedaj prejeli, zgovorni nepoznanec, Vi, ki se še široko-ustite s polnodonečimi besedami, ki vedno naglašate »poštenost in nezavisnost!« Ali v praktičnem živenji imate vendar še dokaj nejasne pojmove o iastninskej pravici, in skoro se mi vidi, da ste na glavo postavili znani izrek Proudhomov, ter si ga izbrali v geslo in vodilo: »Levolc'est la proprićtčl« Vsaj čem dalje analjzujemo Vaje skrpane podlistke, temveč dokazov se nam vsiluje za našo prvotno trditev 1 Najbolj zanimiva partija v vsakej razpravi o časnikarstvu, zlasti za nas ubožne Slovence, kateri v svojih skromnih razmerah niti pojma nemajo o načinu, kako se uredujejo in pifiejo veliki svetovni listi, je pač ona, ki obravnava kamno-tiskane korespondencije, novinarske urade in dalekopisnice. Vsakemu vestnemu pisatelju, kateri si je izvolil težavni thema Dopisi. Is Okolice 14. februvarja. Prišel je veseli pustni Čas, čas kojega se mladina vedno srčno veseli, čas koji je skoro rečeno posvečen večinoma zabavam, veselicam. In kdo bi tudi kratil veselje mladini, ako se ova posebno v tem času da naj več svojemu razveseije-vanju. Mladina, veseli se toraj nedolžnih plesnih zabav, tega ti nebo nikdo kratil. A kakoršno radost uživa mladost pri zabavah, koje jej služijo v veselje, takošno in mnogo večjo posledico, neprecenljiv upliv imajo veselice, kojih namen ni samo zabava, kojih pravi namen je blažiti Čute, gojiti ljubezen do vzvišenega, ljubezen do jezika, naroda svojega. Veselice, pri kojih čujemo divne glasove naše pesni, pri kojih čujemo sladki izraz govora v našem milem jeziku — take veselice vzbujajo čute, da srce ne zabi dolžnosti do svojega rodu, da ne otrpne in zamre ljubav do najsvetejšega na zemlji. Take veselice niso le zabavne, one so preko-ristne. — Da je znala prirediti enako koristno — zabavni večer, na to ima ponosna biti Proseška čitalnic«. Ponosna sme biti, pravim, kajti veselica, kojo je priredila dne 9. februvarja v sobani gostilne g. Lukše, ne ostane le v prijetnem spominu vsem nažočim, marveč bode imela veliko zaslugo, da je vplivala mogočno na narodni čut vseh obiskovalcev. — Pričela se je veselica s krasno pesnijo »Jadransko morjeu. V srce segale so tužne besede »Buči, buči morje adrijansko, Nekdaj, nekdaj bilo si slovansko«, vidć, kako je Slovan na obrežju nekdaj svojega morja, na svojej zemlji še preziran — a radost nas je kmalo nadvladala, ko smo spoznali, da zgubljeno se da zopet pridobiti. Vrli ProseŠki odllčnjakise svojimi občani so zvest porok, da kot stražah na skrajnej meji bo io pogumno stali in odbijali napade, lačnega nerešenega žrela Italijanov, da mu ne privole mrvice, marveč, da mu vzamejo, kar jim je ukradel — svoje pravice. — Temu je sledila deklamacija »Medeja«. Izborno jo je predstavljala gospica L., koja je svojemu trudu žela obilo pohvale. Mnogo smeha vzbudila je pesen »Petelinčkova ženitev«, ki se je kaj izvrstno pela in kojo so morali vrli pevci ponoviti. — Zelo se je dopadala igra »Ona me ljubi«. Ljubke igralke in izvrstni igralci so svoje vloge kaj dobro izvr&ili, posebno veselje vzbujala je go-spica Lucija se svojimi dovtipi in gospod knjigopasec se svojo originalnostjo. Ko so nas pevci Se z jedno pesnijo razveselili, končala je prava beseda in pričel seje živahen ples. Venec ljubeznjivih gospic in krasnih gospij dičil je prostorno — a oni večer tesno — dvorano, koja je bila pre-prežena avstrijskimi i narodnimi zastavami. — Mej počitkom vršile so se razne napitnice in doneli so mili glasovi slovenske pesni. — Plesalo se je do jutra. Ponosni smejo biti vrli Prosečani na svojo čitalnico, ponosni na vrlega pe-vovodjo g. K., a srečne se morajo zvati, dokler jih vodijo neutrudljivi rodoljubi kot so gg. Balanč, Godina, Gorjup i. dr. vsem pa na Čeluprezasluženi gospod držav, in dež. poslanec, neumorni Nabergoj. Ni o časnikarstvu, moralo bi to biti pravo jedro takozvane »pićge de resistance«. In v istini je posvetil podlistku:- »Slovenskega Naroda« temu eminentnemu oddelku dolgo vrsto svojih feuilletonov, nič manj, nego 17 Številk. Prinesel je mnogo zanimivega gradiva in baš s tem se je najbolj prikupil velikemu občinstvu. Kako zel6 da je upli-vala ta navidezna učenost tudi na izobražene čitatelje, imel sem sam čestokrat priliko opazovati. Možje, ki so iz vseučilišča soboj prinesli doktorske diplome, od katerih bi se tedaj dalo pričakovati vendar nekoliko kritične razsodbe, niso mogli prehvaliti učenega pisatelja; navadni čitatelj pak se je kar zamaknil v svitlo zvezdo, katera se je tako naglo Lila prikazala na slovstvenem obnebji. Skoraj mi je žal, s kruto roko uničiti toliko lepih iluzij ali pisateljska dolžnost mi veleva, poudarjati, du so vsa čudovita, rekel bi, apokaliptična razodevanja nepoznanega modrijana zopet le — talmiufi#nost, ter hlapčevsko prepisana iz večkrat omenjenega nezanesljivega izvirnika. Ker sem navajen, svoje trditve podpirati z dokazi, dovoli ini dobrohotni čitatelj, da z nekaterimi vzgledi («Stich-proben«, pravi Nemec), dokažem njih istinitost. Primerjaj n. pr. to-le: »Es war kurze Zeit nach der Juli-Revolution, als in Strassburg . . Dr. Sin-ger es unternahm, in regeliniissigen Brie-fen den deutschen Diploinaten die wich-tigsten neuen Kunden sammt seinen Be-trachtungen iiber die Tagesereignisae zu-kommen zu lassen. Da er nicht unter Censur schrieb und seine Briefe nicht un-mittelbar far die Oeffentllcbkeit bestimmt se ti bati majka Slava za zemlje na sinjej Adriji — tvoja straža je mogočna, tvoji sinovi so ti trdna skala, ob kojej se razbije sleherni naval tvojih sovražnikov. Ponosna bodi na nje! K. Ferdeniški. Pićtn, 7. februvarja. Draga »Edinost« 1 Zopet imaš neko novost iz naše Istre. No, ne morem ti objaviti za zdaj nič veselega ali lepega, kakor bi bilo n. pr. o društvih, veselicah, čitalnicah, plesih itd., ampak žalostno, neverjetno, ali resnično dogodbo, ki se je te dni v našem gradiču zgodila. Evo ti: Živel je tukaj krčmar Martin Pavlinič, posestnik in kapitalist zajedno, se svojo ženo prav dobro in v miru. Z delom in posojevanjem denarja na interese stekli so si dovolj imetka, da so zadovoljni, brez otrok, veseli živeli. — No, glejte preobrat — Žena, krčmarica, imela je hčer Iz mladih dni, — a ta reva je bila brez desne roke; a pri vsem tem je ne-'1 3rečna »krulica« šivala, plela nogavice in delala vsako delo s6 samo levo roko. — Mati je ni hotela imeti pri sebi; na zadnje se vendar mati odloči, ter bčer k sebi vzame, i držali so jo mesto dekle. — Ali temu ni moglo ali smelo tako biti. — Starec, krčmar, od 54 let, zaljubi se v ne lepo, in Bog nas obvaruj, naruženo pastorko, obečevaje jej jedno i drugo, vspel je do svoje namere. Ženska se da prevariti in pristane. — Mož začne svojo ženo prezirati, mrziti jo, in prišlo je do tega, ako se je potolažila, da jo je večkrat s pestmi in cel6 s palico nabijal, enkrat tako, da je morala po noči ubežati iz hiše. — In zakaj tudi to? Zato, ker so moža nekateri ljudje naščuvali zoper njo, dražili ga, zasmehovali, kričali za njim na javnej cesti, zvečer pa okoli hiše hodili, pevajoči mu vsake ognjusne pesmi, in Še otroke v svoje kolo zvali, da jim pomagajo peti, Čefi, da imajo »fino grlo!« — To ni dosti, tolkli so na pokrove, ponve, črepinje, in tulili na rogove, pinje, žvižgali in počenjali vsakovrstne neumnosti, tako, da je bil prav škandal. — Ali kaj tacega se tukaj večkrat zgoli tudi mirnim i poštenim ljudem, samo, ako so malo na nosu nekaterim velikanom. Ni davno, kar so nafiernu g. učitelju napravili takozvano »butterello«, ter ga na javnem potu zasmehovali in žvižgali za njim, akopram je pošten človek. Ker pa i >pa-dri della patria« ščuvajo take dangube, ter jim še jesti in piti dajo, še bolj upi-jejo in naganjajo, in s tem po noči mirne ljudi vznemirjujejo. — Proidlmo k stvari. Posledica tacega rovanja za našega krč-marja je žalostna. — Mož je sam spoznal, da je njegovo početje grdo; zato ga je začelo biti sram; a uvidevši, kako ga njegovi domačini brez milosti očitno napadajo in zasramujejo, popade ga gnjev, jeza, razdraženost in sovraštvo do vseh, dovede ga do skrajnosti, mož obupa in zadi si smrt v društvu svoje ljubice, pro-llo nedeljo v noči. V ponedelek, to je, 4. t. m., pride is svoje sobe v kuhinjo žena misleča, da najde, kakor po navadi, moža In hčer, a nobenega ni našla. — Išče, kliče, zabadava; kam sta šla? zbežala, kali? Ne! — Gre pred vrata nju sobe, kliče; nič, nobenega glasa, a ključ je bil notri, ter soba od waren, mag er allerdings im Stan de ge-vvesen sein, so manches mitzutheilen, was in Deutschland sonst nicht zu lesen war. Seine Briefe . . wurden nicht ge-setzt, . . sondern mit autographischer Tinte geschrieben und abgeklatscht. Sin-ger batte nur 21 oder 23 Abnehmer. stand sich indess doch eine Zeit lang bei dieser geringen Zabi ganz gut. . . Unter denen, welche sein Blatt hielten, befand sich aucb, toie er mir erzdhlte, Furst Met-ternich . . Wuttka 115—116.« (»Porodila se je ta Časnikarska novotarija (kamnotiskano dopisovanje namreč) k malu po uporu po juliji, in sicer v Strassburgu. Takrat je neki dr. Singer raznim, zlasti nemškim, diplomatom v raznih pismih poročal o raznih imenitnih dnevnih dogodkih, ter jih tudi pretresoval in presojeval. Ker listi niso bili namenjeni ebčinstvu, ampak le zasobnikom, pisal je v njih marsikaj, kar bi csnsura bila ostro prepovedala. Listov tudi ni dal staviti in tiskati, ampak pisal jih je s svojepisnim (avtografskim) črnilom, ter jih po mali potrebi odtiskal. Mož je baje imel le 21—23 naročnikov, a vendar je nekaj časa kaj dobro shajal. . . Mej njegovimi naročniki je bil tudi vsemogočni knez Metternich, avstrijski minister. »Narod«, št. 296. Edina bistvena sprememba je ta, da se ponižni naš podlistkar kar vendar ni upal, tudi pogovor s dr. Singerjem, na kalerega se Bklicuje nemški pisatelj, re-klamovati za svojo osobo. Videli bodeino, da ni toliko delikaten v vsakem slučaji. Prof. Fr. Šuklje. (Dalje prihodnjič). š E D I N O 8 T. znotraj zaprta Žena misleča, da spita, pusti ju do druge ure popoludne. Dd si te-da v pričo župana in druzih vrata šiloma odpreti. In glej: Na postelji sta lež tla zaljubljenca mrtva drug poleg druzega praznično oblečena, a na tleh v železnej posodi so bili še ostanki oglja, s katerim sta se nesrečnika zadušila. Na mizici ste bili dve botilji, v enej Še polovica črnega vina, kar kaže, da sta se opijanila pred smrtjo. — Po podu je bil sem ter tja pepel in ostanki sežganega papirja, morebiti tudi denarja v bankovcih, kakor pravi žena pokojnega, da je bilo poprej novcev, zdaj pa jih ni nikakor najti. — Morete si misliti, dragi čitatelji, kako je ta stvar osupnola vsacega človeka, ker mož je bil povsem prost neuk človek. Tukajšnji župan je takoj pisal na dotično mesto po komisijo, ali komisija je odlašala do srede, t. j. 6. t. m. do 10. ure v jutro. Ker je pa še do desete ure ni bilo, zabili so mrtveca v lese, koja sta skoraj 60 ur tako na postelji ležala; potem so ju odnesli na groblje brez duhovnov, brez zvonjenja in vseh cerkvenih ceremonij, kar je bilo žalostno gledati. Za njima je šlo nekoliko ljudi, a še ti brez žalosti. Da se je kaj tacega zgodilo tukaj mej Srostim ljudstvom, mislim, da je to plod arenjaške »inteligence«. Resnica sama v oči kolje, čemu tedaj takih oČitovanj, in še grših Škandalov, da se še otroci kvarijo. S takim dejanjem se nič ne doseže, ampak imajo često nesrečne posledice, kakor se je tukaj videlo. Domače in razne vesti. Pozor našim ljudem. Uže dvakrat smo objavili v »Ed.« min. leta, da kdor se hoče potržačiti naj nemudoma pride v ulico »Torrente«, «Nora ti karna», kder ga vpišemo in v svojem času predložimo na kompetentno mesto. Oglasilo si jih je uŽe dosti, a vender Še vse premalo za toli množino Slovencev, bivajo-čih v mestu in okolici. Troškov ne bode, in ako bi eventualno nastili, nemojte biti v skrbeh, za te bode skrbelo pol. drufitvo •Edinost«. Mestni župan gospod dr. Bazzonl. Gospod župan je zdaj iz nevarnosti in v kratkem utegne ozdraveli, ker njega stanje se boljša. Mestni plan« Na predlog komisije ljudske izomike, je mestna delegacija sklenola sprejeti predlog K. Erras, da se sestavi plan mesta za rabo v ljudskih šolah, katerega občina nakupi 50 iztiskov. Zanimive veselice bodo dems% v soboto zvečer te le: Tržaika Čitalnica »veliki ples« s kotiljonom. »TršaUo podporno društvo, ples v gostilni »pri Ogrskem kralju«. Ples društva tiskarjev v Politeama Rossetti. * Bralno društvo na Opčinah, beseda s plesom. Pekovsko pevsko društvo »Jadranska Zarja« napravi veliki ples s petjem v nedeljo dne 17. februvarja v gornjej dvorani gostilne »Zeleni hrib« (Monte verde). Pevski program: 1. »Naprej I«, veteranska godba. 2. »Slovan«, molki zbor. S. »Slovo«, gospodlčina Mu-hova i gosp. Smidt. 4. »Jadransko morje«, možki zbor. 5. »Kolo«, možki zbor. 6. Ples. — Svirala bede veteranska godba pod vodstvom g. Riederja. Začetek petja točno ob 8, a plesa ob 9. uri. Ples bo trajal do 6. ure zjutraj. —- Denarnica se odpre ob 7. uri zvečer. K temu plesu ni dovoljen vstop brez listka, ki se dobivajo v »de-lalskem društvu« Gorsia Stadion it. 11. in pri g. Luleku barriera vecchia št.27. Vstopnina znaša 1 gld. sa gospode. Kedor ni vzel listka poprej, dobi ga lehko tisti večer na vratih. — Priti je v črnej opravi. Cisti dohodek je namenjen: polovica dru-itvenikom brez službe, polovica pa dru-Štvenej šoli. Ker je ples v blag namen, ne stavijo se radodarnosti meje. Pri c. k. loterijskem uradu v Trstu je razpisana služba hišnika s 300 gld. letne plače in doklado od 75 gld. z uradno obleko. Prosilci morajo biti sposobni nemškega in italijanskega jezika v čitanju, pisavi in računanju. Dosluženl podčastniki imajo prednost. Molbenice naj se odpošljejo najdalje do 8. marcija t. 1. na c. k. loterijski urad v Trstu. Stipendija. Začetkom L tekočega šolskega poluletja je razpisana Ivan Leonova štipendija letnih 85 gld. K uživanju omenjene v prvej vrsti, ki traja do končanja Študij so pozvani dijaki najbliž-nji sorodniki ustanovitelja. Če pa teh ni, imajo do nje pravico ubogi in pridni dijaki iz Standreža pri Gorici. Prosilci naj vlože svoje molbenice p6tem predstojećih šolskih vodstev v prvih dveh tednih druzega Šolskega tečaja t. 1. pri c. k. vladi v Trstu. Občina In iramway na paro. Mestna delegacija je vzela v pretres projekt tramway-a na paro Trst-Gorica-Ipava s prostranskima progama Ronchi-Cervignano in Opčine-Sežana, izdelan in predložen po gosp. inž. A. F. Schmidtu; mej tem ko ona v obče ta projekt odobrava, sklenola je glede postaje v mestu, sporočiti c. k. vladi, da občina si pridržuje pravico pogajanja z izdelovateljem za drugo vmešče-nje, izimši ulice Torrente. Te dni je bila dotična komisija v Sežani, da pregleda prostransko progo Trst-Opčine-Sežana, ki se prva in v kratkem začne graditi. Tržaške novosti. - Nesreči Vtorek ob 10. predpolndne so prenesli v mestno bolnišnico 20 letnega mahome-danca Ibraima Issajeca, ki je ponesrečil na angleškem parniku »Lombardy«. Delal je pri katunu in mej delom mu pade teški zaboj na desno nogo, ki mu jo povsem zmečka. — Prebil si je glavo v pijanosti težak S. V. Napil se je tako, da ni mogel več stati na nogah — in padši na tlak ni vstal, dokler se ni zavedel na postelji v bolnišnici. — Konj se je splašil na istrskej cesti. V. mesar sedeč v ko-leslju, uvldevŠi nevarnost, ki mu preti, skoči iz njega, a tako srečno, da se ni ničeBa storil. — Nekega Segulina kmeta iz Istre, ki je pripeljal seno v Trst, da ga proda, zadela je kaplja v ulici »Barriera vecchia« in je na mestu obležal mrtev. Žalostno* Mati z dvemaotročičaina, jedno staro 2 leti, drugo pa 4 mesece, bivajoča v ulici »Piccola Fornace«. morala je svoje imetje pustiti lastniku hiše, ker je zaostala z stanovnino. Kar je imela, vse jej je pobral ta grdi skopuh. Ž otročičetna zapusti sobico in pride na trg pred borzo, kderjokaje prične dopovedovati svojo žalostno osodo,okoli stoječim radovednežem, kateri na njo opozorijo stražo, ki jej je za zdaj preskrbeta stanovanje v ulici »Tigor«. Trst ne mrgoli le radodarnih ljudi, pač pa i »grdih skopuhov«, kojim se ne smili niti mala, nedolžna dcea. Prelmenltna Iznajdba. Danes se vrše poskušnje s parnikom »Sal-vore«. Inženir Viljem Nossian je izumil poseben stroj, kojega ne goni para, ampak pravcata voda. Z Bogom premog in premogovniki. če se to za praktično in štedljivo dokaže, karmi smatramo, dane obistini. Enak brod je nekoč odplul izNew-Yorkana Boston, kojega ni gonila para, pač pa le voda. Hidravlični stroj je naprava, ki gleda izpodriniti vrtelo in krmilo. Naslanja se na princip reakcijne sile. Brod se naprej pomika s pomočjo morske vodi, koja v poseben resfervoir vodi sisalka in voda zopet Izhaja z veliko gonilno silo na mestu, kder b« nahaja gonilno vrtelo, V to se je sestavil uže poseben odbor, in mi želimo, da se ta poskus posreči, ki bi zelo zlajšal brodarstvo in trgovino čez morje. Novi vatrogasci. Bili so te dni imenovani efektivnim vatrogascem ti le gospodje: Anton Bertolini, Ivan Soldo in Ivan Sirk In navadnim pa: Franc Sini-gaglia, St. Stok, I. Chiaruttini, Jurij Serafin, J. Siallino, I. Borri in Marijan Folliga. tuden, trd In nem Nemec. Nek visok, trebuŠat in oduren Nemec, kakor kak rimski Mark Antonij, prišel je te dni v neko prodajalnlco duhana, kolekov itd. v ulici »Torrente« in zahteval po nemško kolekov in druzega. Gospodar mu postreže kakor običajno, a Nemec bi se bil z njim rad pogovarjal — a to se ni mo^lo zgoditi, ker gospodar nemški ne zna. Nemec na to počne se srditi in zadirati, kako je li možno voditi takovo šta-cuno brezi znanja nemškega jezika in pristavi ironično. »Brave Karle sind solche Leute« die nicht ein mal der deutschen Sprache machtig sind«. Na to stopi v sta-cuno nek drug gospod in oholega Nemca vpraša po talijanski, li on znade talijanski, ali slovenski, francoski itd.? Nemec mu na to odgovori: Mi no k' piši tdgliano, solo tćtćško! Na to mu Štacunar odgovori: Vidite, jaz sem prosta osoba, ali vendar znam, če tudi slabo, dva jezika — slovenski in italijanski — vi pa gospod znate lajati le jednega. Nemcu ni trebalo reči naj odide, Šel je kakor da bi za njim s koprivami kadili. Trst V letu 1598. Pred 125 leti je bilo v Trstu prvikrat natančno ljudsko popisovanje; mesto je imelo takrat 6424 osob, mej temi 5911 katoličanov, 191 grške vere, 146 protestantov In 221 judov. Novo mesto je takrat imelo le 92 hiš. Poroia. Dne 12. t. m. imel se je zagovarjati pred tukajšnjo poroto Anzelm Jardaš iz Trsata, zatožen ropa in javnega posilstva. Krivim je bil spoznan obeh zločinov in obsojen v sedemletno trdo poostreno ječo. — Dne 13. in 14. t. m. se je imela vršiti obravnava proti gospodom dr. Ciattoji, K. Bechtingerji in v Cavesso-ji zatoienim radi razžaljen ja česti potem tiskovine »Alabarda«. Tožitelja sta Do-menik in Anton Antonaz. A vršila se ni, ker Bechtinger je zbolel, kar je dokazal dr. Pepeu. Tatvine In policijsko. — Spravili so v senco voznika M D., ker se je uteležil tatvine. Odpeljal je katunovo balo vredno 100 gld. —Predrzni tatje so vlezli v štačuno blaga g. L. M. v ulici »Pozzo Bianco« in mu odnesli robe za 300 gl. vrednosti. Policija je zaprla par tatov, ki f=ta vlezla na stanovanje in pokradla nekega Lloydovega Žandarja. — Neko mlado tržaško seme je te dni na malem trgu od neslo nekej ubogej šivilji sobno obleko vredno 5 gld. Tatvina. Te dni je zmanjkalo na nekem angleškem parniku 190 plo^č bakra. Policiji je pa nekdo ovadil, da je te dni nek klepar prodajal baker sličen ukradenemu na parniku. Policija pride na njegovo stanovanje, bakra sicer več ne dobi, pač pa cina, ki je te dni bil zmanjkal na tukajšnjej postaji. To se ve, da so radi cina straže odpeljale kleparja pod streho gostilne v »Tigorji*. Dovoljenje sa preliminarna dela. Trgovinsko ministerstvo je dovolilo gospodoma inž. Ivanu dr. Righettiju in Alojzij« dr. Buzzlju izdelati tehnična preliminarna dela glede zeležnične črte po mestu, ki bode vezala postajo južne Železnice s postajo železnice Hrpelje-Trst. Koncesija traje šest mesecev. Škofovski sedež poreško-puljskl. Kakor se v slovenske novine poroča, škofom poreško-puljske stolice baje kandidirajo dr. Flappa ekonoma v goriškem osrednjem semenišču. Kdo lega gospoda naprej poriva, nam ni znano. Vemo le, da je ta povsem nezmožen hrvaškega jezika in slovenskega le za silo lomi. Ker pa omenjena združena Škofija obstoja iz ogromne večine Slovanov obojih narečij, neverjetno je, da bi tacega pastirja volili, ki ne umeje jezika svojih ovčic — in mi imamo in smatramo notico v Flappu »per un bel pešce d'aprile«. Mon-signor Flapp ima kakor smo to uže pri inons. Vaiussi-ju omenili, preveč dostojnosti, da bi prevzel takovo stolico, raz kater e bi moral govoriti s pomočjo tolmačev, ako bi hotel se sporazumevati z svojimi ovčicami. Res, da bi Slovani jednega Slovana radi videli za Škofa v Poreču kakor to hočejo vedeti nekoji časopisi, ali ako nam uže tega ne privoščijo, naj nam dajo vsaj tacega višega pastirja, da bo zmožen visokemu poklicu. Apo-stelj narodov je pisal svoja pisma Hebrejcem po hebrejski, Grkom no grški in Latin cent po latinski, a bil ni niti Orh niti Zatimc: bil je mož po volji. IVov kandidat za poreško-puljskl Škof. sedež. Triester Ztg. od petka ve povedati, da tudi monsignor MatuŠič prof. v goriikem semenišču je kandidiran za škof. stolico v Poreču. Mi sodimo, da pravega še nobeden ne ve, kajli nekoje megle niso prozorne navadnim očesom navadnih ljudi. Natečaj- Razpisanih je 352 mest za javne straže na Dunaju. Na Dunaju, kakor uže znano po zadnjih dogodkih, sklenoli so javno stražo pomnožiti za 352 mož. Prosilci za jedno teh sluŽeb morajo mej drugimi dokazati, da imajo povsem v oblasti nemški jezik. Prednost uživajo dosluženi c. k. podčastniki. Tržaška svobodna luka ne bode Še tako hitro odpravljena, ker je še mnogo potrebnega dela, ki bo stalo Še več milijonov, predno se more to zgoditi. O tem so se prepričali pri zadnjem posvetovanji v Trstu. Ista komisija, ki je bila o tej zadevi v Trstu, pojde zdaj v Marsiljo, da tam pregleda lukne naprave in ministerstvu o njih poroči. Ifarsiljska Inka je namreč prva, kar se tiče napredka v tehniki in mehaniki na tem polji. Dvorni svetovalec Bazant poroči o stavbenih; druga dva poslanca pa 0 mehanlških naredbab v marsiljskej luki. Na podlogi teh poročil se potem določi konečni program za tržaško luko. Vabilo k veselici, katero prirede rodoljubi v Bazovici dne 23. februvarja 1884 v prostorih g. F. Smerdu, s tem le sporedom: 1. »Danes tukaj, jutri tam«, poje domači zbor. 2. »Jeftejeva prisega«, deklamacija. 3. »Pod oknom«, poje kvartet. 4. »Zakonske nadloge« vesela igra v 1 dejanji.5. »Slovo od lastovke« poje kvartet. 6. »Šaljiv prizor«. 7. »Plave oči« poje domači zbor. 8. »Ples« se sviranjem klavirja. — Vstopnina k besedi in plesu za osobo 40 kr. Začetek ob 71/, uri zvečer. K obilnej udeležbi uljudno vabi veselični odsek. »Sežanski krčmarji in trgovci prirede veselico dne 17. februvarja 1884 v prostorih gosp. viteza Scara-manga. Spored: 1. Tombola. 2. Meščanski ples. Vstopnina 60 kr. za osebo. Začetek ob 7. uri zvečer. Ker je čisti dohodek namenjen v blag namen v pomoč Sežanskim ubožcem, ne stavi se meja dobrohotnim doneskom. »čitalnica Postojnska« napravi v svojih prostorih v nedeljo 17. februvarja 1884 ob 8 uri zvečer veselico s tem le sporedom: 1. A. Nedved: »Domovini«, možki zbor. 2. »Damoklejev meč«, vesela igra v ednem dejanju. 3. Deklamacija: f. Gregorčič: »Jeftejeva prisega«, dekla- muje gosp. A. Šibenik. 4. Šaljiva Loterija. 5. Ples. Odbor. Iz Cirffarja pišejo: Imamo zabilježiti novo nesrečo. Pri Bitežnikih je pustila mati samo dekletce na ogn jišču, mej tem. ko je ona drugo opravljala po hiši. Dekletce se približa ognju, oblačilce se jfj uname in mahom je bilo nedolžno bitje v goreč plamen zavito. Mati priskoči, a vse ni nič izdalo, kajti dekletce se je tako opeklo, da je malo časa potem svojo dušico izdahnolo. Matere, malo več pozora na vašo decol PošlIJatve razstreljivega blaga. V smislu c. k. trgovinskega mt-nisterstva pošiljatve razstreljlvih snovij, ki se uvažajo, Izvažajo ali le posredno prevažajo v ali iz avstrijskih kronovin morajo imeti spremljevalni list c. k. mi-nisterstva notranjih zadev. Za vse ostale slučaje je veljaven spremni list, kateri pa mora biti podpisan od politične okrajne oblasti: v pol. okrajih Dunaj, Praga, Kra-kovo, Levovo in Trst od policije na podlagi dokazane pooblastitve sprejema. Kr. ogerska vlada kmalu enak ukaz obelodani za Ogersko. Radostna vest bolnim in okrevajočim. Gotovost, uplivajoča krepilna sredstva imeti po bolezni onemoglim je nelzplačljiva. Takovo gotovost priznavajo izreki vladarjev Ivan Hoflovem slado-izlečno-zdravilnemu pivu, glavna tovarna za avstro-ogersko v Beču, I. okr., Graben, Braunerstrasse, 8. Knez Oettin-gen-Wallersteinski vMonakovemje rekel: •Smatram si v mojo človeško dolžnost, bolehujoče opozarjati na dobrodejno iznajdbo I. Hoffovega sladnega izlečka.« Avstrijska cesarica je enkrat pila ta kre- fiilnislado-ialečekin cesarje izumitelja od-ikoval s c. k. zlatim križem s krono in pridvornirn diplomom. Zdravstvena razstava v Londonu je odlikovala Iv. Hoffov slado-izleček z vrednostno kolajno (59.)— To so podkrepilna sredstva bolnemu in vojaški lečniki so ga najčeščeje rabili v nemških in avstrijskih vojskah 1. 1864, 1866, 1870, 1871, 1878 in baš po njih za-hvalnicah z jako srečnim vspehom. — Zasebniki prinašajo dan za dnem poročila ozdravljenja. Nesreče. Na bregovih britanskega kraljestva so bili predzadnjo soboto taki viharji, da tacih uže od leta 1792 ni bilo, mnogo ladij se je potopilo in ljudi utonilo Nesreče. Iz Budimpešta se poroča, da je 10. t. m. v reki Tisi mej Domradom in Cigandom 34 osob utonilo. Svatje iz neke sosednje vasi so se namreč na sedem vozeh peljali čez zamrzio reko. Sredi reke Ra se vdre led in vsi vozovi s konji in jUdmi vred so zginoli pod ledom; otel se je le en cigan. »Narodov« Podlistkar. Sova: Povedi mi, »kit«, zakaj seje »Narodov« podlistkar iz Trsta podpisal: »Umbra« (senca)? Kit: Zato, ker se, kakor ti in jaz, svitlobe boji. Skrbite za ptiče i Častiti gospod urednik 1 Vsako leto spominja si. magistrat tržaški kmete, posestnike vrtov in vinogradov, naj pokončujejo o pravem času gosenčne zalege. Jaz pa opazujem že osem let, da se tukrv na trgu (do malega časa prav pred mestna palačo zdaj pa na trgu »ponte rosso«) v jesen In po zimi prodaja na stotine naših naj« liubeznivših ptičkov, posebno pevcev; kakor: Šinkovcev, tušič, »trnadov, škrjancev, seničič, kosov itd,; še eelo žolni, našej najpridnejšej gosdnarici se ne prizanaša. Vsakdo se lahko prepriča, da nič vredni postopači love dan za dnevom na Kluču, na lepem hribu (monte bello) in po več druzih krajih mestne okolice skoz vse leto te nedolžne živalice. Kdor se večkrat po gozdiču (boschetto) sprehaja, opazil je gotovo tudi, kadar začenja drevje zeleneti, vrti in vinogradi se dičiti z lepim pisanim cvetjem, brezštevilno gosenČnih zaleg po drevesih. Mrčesi, ki se tu razvijejo, objedajo potem mlado perje in mladice ter neusmifjtno pokončujejo ubogemu kmetu sadne, vinske in poljske pridelke. Ali bi ne bilo pametno, ako bi si. mestni magistrat kmetijstvu na korist neusmiljenim ptičjim lovcem malo na prste stopil ? Ako bi se prodajalcem omenjenih ptičev blago zase-galo in se jim po vrhu še denarne kazni nalagale, gotovo bi kaj pomagalo. SI. magistrat in kmetijsko društvo bi si pa lepo zaslugo za poljedelstvo pridobila, ako bi se ozirala pri^ osnovanju postave za varstvo divjačine in ptičev — slednja je uže vpeljana v mejni grofovini Istri In tudi v Tistu — na navedene stvari. Jako pripravno in koristno bi tudi bilo, ako bi se n pr. v gozdiču {boschetto) obesila male omarice po drevesih, v kterih bi prekoristne in ljubeznive ptičice prebivale in gnezdile. Tako se godi pogo«to v severnih kronovtnah naše države in v Nemčiji ter se na ta način »abranjuje z najboljšimi vspehi širjenje škodljivih mrčesov. Častiti gospod urednik, ako objavite te vrstice, ktere imajo gotovo blag namen, pospeševali bodete poljedelstvo in sadjarstvo, podpisani pa Vam bode zato še posebno hvaležen. 0r. L. Carl Noter. EDINOST. Trlae porodil«. Kava. — Cene vedno trdne. — Prodalo se je '^00 vreč Rio po gld. 60 do gl. 74. Sladkor — bolje obrajtan. nastalo je Živahnejše prašanje po tem blagu, vsled česar so tudi cene postale trdnejše. Prodalo se je 8000 vreć po gld. 26*1, do gld. Morda je zdaj čas za špekulacijo. Olje — jedilno gld. 40 do gld. 45. — namizno gld. 77 do gld. 8U.—, bombažno L gld. 39. Sadje — cene nespremenjene kupi se zdaj jako ugodno. 'Petrolje — gld. 11.75 do gld. 12. — Miš — it*l. gl. 16 do gld. 22.—, in-diŠki gld. 137, d<> sld. 167,. DomaČi pridelki. — Fižol rudeči gld. 11.—, beli gld. U do gld. 12.—, koks gl. 14.—, bohinec gld. 12, mešan gld. 8 do gld. 9.— Maslo dobro naravno po gld. 92 do gld. 100. — Z nagibom, da cena še poskoči. — Speh — od gld. 55 do gld. 61. — Mast. — Amerikanski gld. 60 do gld. 61. Žito — v slabem obrajti, cene slabe. Les — vedno bolj iskan koliko bolj se približuje »pomlad. Seno — malo obrajtano, cena gld. 1.10 do gld. 1.50. Borsno porodilo. Malo prometa, borsa mlahova, kurzi papirjev še precej vzdržani. Valute jako trdne. Dunajska borsa dne 15. februvarja. Enotni drž. dolg v bankovcih 79 gld. 75 kr Enotni drž. dolg v srebru 80 » 35 « Zlata renta......101 » 50 » 5°/0 avst. renta .... 94 » 95 » Delnice narodne banke . 844 » — ■ Kreditne delnice .... 306 » 20 • London 10 lir sterlin . . 121 » 45 » Napoleon....... 9 » 61'/«» C. kr. cekini......5 » 70 » 100 državnih mark . . . 59 » 30 » Mlatilnice, slamoreznice, in ž:to čistilne stroje, iz dobro znane tovarne Henrika Lftnza prodaja po strogo fabriški ceni J. C. Demšar, 3—2 Železnike (HMsnern). Tržaška Stedilnica. Mnogo posestnikov knjižič prenehane mestne trgovinske zastavljalnice, kakor tudi tržaške štedilnice ni posluhnolo pozivu dne 25. avgusta 1883, dotičnikom se vnovič naznanja v njih lastni interes, da čim preje vlože knjižice tržaške štedilnice, da se nior:ijo pečatiti, in one mestne trgovinske zastavljalnice, da se zame-nijo z novimi knjižicami podpisane. Trst, 9 februvarja 1884. (3-1) Vodstvo Tržaške Štedilnice. 6000 ostankov sukna (3—4 metre), v vseh barvah za cele možke obleke, pošilja proti povzetju po 5 gld. ostanek. L. Storch v Brnu tvarina (sukno), koja se ne bi dopadala, more se zamenjati. Hiter u upe h ! Neprevarljivo ! O.poh garantiran! Znesek dobi VSak pre-cej nazaj, pri katerem nema uspeha moj sigurno delajoč Rohorantluni (sredstvo za rast bracle). Prav tako sigurno dela proti pleševosti in izpadanju las. Uspeh garantiran, ako se večkrat rabi. Odpošilja se v originalnih steklenicah po gld. 1.50 in steklenicah za p'oskušnjo po gld. 1. Dobiva se : J. Grolioh v Brnu (Brunn). - V Trstu pri Pavlu Rocca. - V Gorici pri G Crlstofoletti V Zadru pri K. Androvich. C Silhavy, Fiume. Nobena prevara! 10—10 Tam se tudi dobiva pristna Grtlioheva karpatska ustna voda, zanesljivo sredstvo za ohranjene zobov, zobnega mesa in ust, narejena i?, zdravilnih korenin in rastlin moravskih Karpatov, steklenica po 60 kr. ■MM—^MIH.«—-. . ■■»—^ Alojzija Mayer-jeva trgovina piva v steklenicah v Ljubljani priporoča izverstno ex-portno marčno pivo iz pivovarne bratov Ko-zler-jev v zabojih po 25 in 50 steklenic. Garantira se šest mesečna obstojnost tega piva. 2VJ4 Anton Bonne krojač, Piazza S. Catterina št. 1. odlikovan natržaŠkej razstavi 1882 — pripo roča se čest. duhovščini, g.učiteljemin vsemu p. n. občinstvu. On izdeluje obleko pO najnovejšem faponu za primerno nizke cene. 8—10 Glasovir v dobrem stanu ima na prodaj Lovro Ronnert, c. k. ko misar finančne straže (S— 4) na Opčinah. 3000 ostankov prep rog (10—12 metrov) pošilja proti povzetju komad po 3 for. 80. L. Slorch, tvorničaru Brnu tvorina koja se ne hi dopadala, se zamenjati. W Neobhodno potrebno vsakej družini '•i Lečna sredstva napravljena po kemiku in lekarju G. B. Rovis V TRSTU — 47 CORSO 47 — V TRSTU. Raztapljajoči čaj ozdravi vsaki kašelj še tako trdovraten, kakor dokazujejo uspehi raznih zdravnikov in neštevilna spričevala in naročhe. En zavoi za 8 dni 60 soldov.— ČtMilne kroglice proll bemeoroidam, napravljene iz neke rastline, izvrstno delajoče proti boleznim na je'rah, vrance, proti z.»basanja itd. Vzamejo se lehko vsako uro brez obzira na dijeto. Skatljica 30 soldov. Vino kine z Maršalu, poskušatio z uspehom po prvih zdravnikih za slabosti v obče, za pokvarjeni želodec in v času okrevanja po dolgih boleznih. 1 botelja 1 eld. Hlebčki iz Tamarinde s kloratom od potaplja, najboljše sredstvo proti boleznim v vratu, angini, hripavosti, zaprtem glasu itd. 1 škatlja 30 soldov. Zdravilni ocet proll miasmoin. Najboljše sredstvo /a čiščenje zraka po sobah, s prijetno vonjavo, rabi se tudi kakor sredstvo za toaleto, ena Žlička z vodo, ker krepča kožo. 1 steklenica 50 soldov. Tekočina, s katero se vstavi Se iako močan zobobol, za-branuje gnjilobo in delikatni duh prouzroči v ustali. Ena steklenica 50 soldov. Tinktura in mazilo proti kurjim očesom, debeli koži in ozehkom, brez da bi prouzročila najmanjšo bolečino. Tri plaštri za eno kurje oko 20 sol. Ena steklenica tinkture 40 soldov. Zaloga ribjega olja iz ribe polenovke — kakovost brez primere, ki dohaja direktno z krajev, kjer ga delajo, in tukaj rabi prvim zdravnikom. Z istim se izdeluje tudi olje železoki sano in jodo—železo okisano. Za komoditeto gospodov zdravnikov drži tudi vse leke profesorja Hebra proti kožnim boleznim. 10-—7 __Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno. Cvet zoper trganje po dr. Maliču, je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po vdih, bolečine v kriti ter iivcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganj«, kar dokazuje obilno zahval Zahteva --naj se samo «cvetu zoper (Varutv. znamka"' trganje po dr Mali&u» s zraven stoječim tnamenjenem; 1 steklenica 50 kr. Planinski želiščni sirop kranjski, izboren zoper kašelj, hjipavost vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr Koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. 20-19 Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje, najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline 1 stekl. 60 kr. Anaterinska ustna voda, najboljša za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr. Kričistiine Kroglice, c. kr. priv., ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se nže tisočkrat sijajno osve-dočile pri zubasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah d 21 kr; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. RazoSi Java se le ]eden zavoj. Naročila iz dežele izvrS6 se takoj v lekarni pri „samorogu" Jul. pl. Trnk6czy-ja na motnem trgu v Ljubljani, G. Piccoli. homoepatičen In ale opatičen lekar ,I»ri Angelu* v Ljubljani, Dunajski cesti, priporoča p. n. občinstvu po 10 letni skuini te le zborna zdravila. Antlrrheumon, najboljše zdravilo proti prehlajenji kostobolji, hromoti delavmn čutnic, bolečinam v križi in v prsih, grebladnlm bolečinam v glavi in v zoben, teklenica 40 kr. Dr. Mora-vo tredatve zoper mrzlleo je najbolje med vsemi dozdaj znanimi zdravili proti spridenju prehajalne mrzlice. Steklenica 80 kr. Marija pomagaj želodečne kapljice. Omenjeno zdravilo služi v pomoč, ako kdo nima dobrega Želodca, ako ima slabo sapo, ako ga napenja, ako se mu peha in ga vije, proti želodečnemu prehlajenju, zlatenici, ako se komu hoče vzdigati, ako boli koga glava (Se to ne izvira iz želodca), proti zeagi, ako se dela komu kamen in nabira sluz, proti Želodečnemu krču in zaprtju, ako je želodec pokvarjen z jedjo In pijačo, proti glistam, proti boleznim na vranci, jetrih in proti zlati žili, in v iazličnih mrzlicah. Steklenica 20 kr. Najboljše la najvplivnejše prav* norveško pomuhljevo Jetrno olje proti mramo-rici, rhahitisi, plučnici, kaSlju itd. Steklenica 60 kr. Pastlle li sladnega fkatrakta (ial* Bonboni; proti kašlju In prehlajenju, Škatlja Rastline sintoninske; IzkuSeno zdravilo zoper gliste, škatljica po 10 kr., 100 koščekov 70 kr. 1000 koščekov 4 gld. 50 kr. Saliollne pastlle proti prehlajenju najboljši pripomoček proti davici (difteritis), plučnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavoBt, Skatljica 20 kr. V Naročila te Izvršujejo točno po polti _na poitno povzetji.__l"-11 G. k. priviligirano društvo Riunione Adriatica di Sicurtš x Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na Živenje v vsih kombinacijah filavnioa in reserva društva dne 31. decembra 1881; Glavnica društvo gld. 8,300.000.- reservni fond oo dobičkov » 625.927.02 « « za pokritje premikanja vrednosti efektov » 161.500,— Premijna reserva vsih oddelkov » 6,638.505.— Reserva za škode • 284.591.- V portfelju: Premije, ki pe imajo potirjati v prihodnjih letih . . . . » 13,206.696.47 Skupni znesek v:, h škod plačanih od 1. Ib38 do 1881 gld. 103,255.007 57 Urad ravnateljstva 24—2 Via Valdirivo, H. 2 (v lastnej hiši) Proti kaSlju, hripavosti, prsnim in želodčnim boleznim, obnemogloeti, sušici, nepr ebavljivosti, skazano najbolje krepi Ino sredstvo za prebolele vsake si bodi bolezni. Rabljivi izdelki: Sladni izleček-ozdravilni ol, sladna čokolatii, koncentriran sladni izleček, sladoprsne sladčice. Vse izdelano po Ivan Hoffovej sistemi. Leto ustanovljenja 1847, z 59 odlikovanji in nad 1 miljon pohvalnih pisem. Razprodaja I: Hoffovib ozdravilnih uiitnin se vrši po vseh olikanih deželah, v 27,000 prodajalnicah, od teh spada na izhodnjo Evropo 12,800, in na zabodnjo 9900, na Ameriko 4300. I k temu se Še časop isi vporabljajo, v Evropi 1600 in Ameriki 400. Kder uže ni bilo več pomoči, so prvi in le ti izvrstni I. Hoffovi zdravilni sladni izdelki, ki so bili 59k rat odlikovani, pomagali stotisočem, o katerih ni bilo upanja, da ozdrave, pomoč in ozdravljenje podarili in trpečim živenje in zdravje povrnoli. Oždravilna poročila iz Avstrijskega Primorja. Na izumitelja in samcatega izdelovatelja Iv. Hoffovega sladnega izlečka, dvorni oskrbovalec skoraj vseh evropejskih vladarjev, c. k. koml-sijni svetnik, posestnik zlatega križa s krono za zasluge, vitez visokih redov pruskih in nemških i. t. d. Ivan HofT v Beču, !•» Graben, Braunerstrasse št. 8, tovarna: Grabenhof, Br&unerstrasse št. 2. P u 1 j, 29. aprila 1883. VaSe Blagorodstvo! Jaz sem Jprimoran izreči, Vašej Blagorodnosti, mojo srčno in ploboko-čutečo zahvalo sa dober upliv Vaših izvrstnih izdelkov iz sladi. Jaz boleham uže jedno leto na bronhijalnem prehlajenju z bljuvanjem krvi, in vsa lekarska sredstva za ponehanje kašlja in krvnega toka, so se po nujviše »kazala uspešnim za nekoliko časa, da se zopet vrne pri najmanjem posiljenju ali pregretju. Odkar pa jaz uživam Vaše Ivan Hoffovovo izvrstno slado-izlečno-zdravstveno pivo in Vaše uprav takove nedosegljive slado-prsne sladčice, zdatno mi je jenjal kašelj, in kar je najpoglavitneje, da če prav spolnujem dolžnosti mojega poklica ne trpim več na krvnem bruhanju niti na kašlju in čudesno sem okrepčan. Blagovolite mi poslati še 58 skl.Jnie Vašega slado-lzlečnega zdravstvenega ćla (bire), 5 zabojčkov slado-sladčic in 5 kil slado-Bokolate 1. aorte. Se jedenkrat izrekam mojo prisrčno, globočutečo zahvalo in ostanem z odkritosrčnem velepoštovanju Vaš ndani Franee Ro»t, pri c. k. pomorskem vodstvu. G o r i ca , 2. aprila 1883. . Vaš Ivan Hoffov koncentrirani izleček iz sladi me je Čudovito okrepčal in jaz sem Vam primoran zahvaliti se za izvrstni in blagodejni izdelek. Molim Vas, da mi koj pošljete drugih 10 sklenic koncentriranega izlečka iz sladi. Z odličnim štovanjem Konstant vit. pl Dabrowskl, c. k. stotnik. Gorica. Evropska veličanstva, svetovni dušni velikani, kakor tudi nebroj prostega ljudstva niso še nij»dnemu lečnemu izdelku toli hvaležni bili, kakor Ivan Hoffovlm j.dra-vilnim sredstvom, slado-izlečnemu zdravilnemu pivu, končentrlrammu izlečku Iz sladi, slado - zdravilnej čokolatl in prsnim slado - sladčicam. Od tu izvirajo izvenredna prednost in Takratno odlikovanje po dvornih liferantih, čestne diplome in prve Zuslužne kolajne. Tukaj bilježimo slova kronanih glav: Viljem I., nemški cesar : «Vaš dobri izleček iz sladi » Franc Jožef I., avstrijski cesar: «Rad Vas odlikujem«. Kralj saski : »Blagodejen kraljici materi*. Kralj danski: »Občutil na zdravje uplivajočo moč». Veliki vojvod MeKlenburg-Sverinskl: •Moje priznanje*. Stanina Hoffovi izdelki Iz sladi v deželi iz Beča: Slado-izlcček-zdravilno pivo. S zabojem in sklenlcami: 6 sklenic pl. 3.82, 13 sklenic gl 7 20, 28 sklenic gl. 14.60, 58 sklenic gl. 29.10. V, kila čokolate iz sladi I. gl. 2.40, II. gl. 1.00, III. gl. 1. {Pri večjej množini rabat) Slado-bomboni 1 zavitek 60 kr. (tudi '/i 'n '/« zavitka). Pripravljena redllna moka iz sladi za otroke gl. 1.—. Koncentrirani izleček iz sladi 50 kr. in tudi po 30 kr. — Popolna slado-kopelj stane 80 kr. Pod 2 irl. se ne razpošilja. Lastnik, druAtvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: AVGUST BREMIC Nova tiskarna V. DOLENC v Trstu.