0 trganji kmetij. (Govor dr. Gregorčca v drž. zbom.) (Dalje.) Najhujše kaže se tam, kjer že več čaaa amejo zemljišča trgati, kjer velja rimsko pravo počeaši od fraacoskega zasedaaja leta 1809 naprej. To sodežele: Kraajska, Goriška, Primorje z Iatrijo ia Dalraacijo. Kraajaki deželai zbor je sklical eaketo zaatraa agraraega vprašaaja. Ta poroča o skoro aeverjetaih razkosovaajih kmetij v pritličaa posestvica. Tako ao na primer blizu Krškega 3 ali 4 sredaje velike kmetije razdrobili aa 64 parcel. Teb vsaka ima sedaj svojo bajtico, aič živiae, aič gaoja, samo revščiao. Po Notraajakem, Goriškem, štejejo le malo večjih kmetskih poseatev, v Iatriji ia Dalmaciji, zlasti ob morji pa je aekdanji samostalai kaiet aedaj revea ,,coloao". Tudi aa Ogerskem prikazivajo se alabi aasledki trgaaja ia drobljeaja zemljišč. V 10 letih izgiailo je 748.457 kmetskih posestev. Pokupili so jih večiaoma —• judje. Slobodao trgaaje kmetskih zemljišč torej za kmetaki ataa ai tako brezopasao, kakor aam je to zabičeval poročevalec maajščiae agraraega odaeka. Po mojem maeaji je avobodao ¦ trgaaje ali razkosovanje zemljiš6 kmetakemu • ataaa dedai, smrtai sovražaik. Eočem aavesti ae aekoliko dokazov! Jugoalavjaai, izvzemši Sloveace, Hrvati ia Srbi aa Hrvatskem, Slavoaskem, poprejšaej Krajiai, v celej Bosai ia Hercegoviai, aa Srbakera, Bolgari v Macedoaskem ia zapadaem Bolgarskem imajo celo poaebao agrarno aapravo, osaovaao aa podlagi staroalavjaaskega rodbiaskega ia običajskega prava. To je jugoslavjaaska — zadruga. Navajal sem vse to, aaj dokažem, kako more svobodao trgaaje ia razkoaovaaje zemljišč uaičevati tudi tako izborae aaprave agrarske, kakor so jugoslovaaske zadruge. Sedaj želim še aavesti ali omeaiti še drugo, tudi slavjaasko agrarao aapravo. To je raaki — ,,mir". Takaj druži se rodbiasko zemljiščao lastaištvo z občiaakim. Več rodbia skupaj atori občiao. Kar poseda rodbiaa okoli svojega dvorca, to je rodbiaska last Kar pa oaa v poljedelstvo potrebuje ajiv, travaikov, pašaikov. gozdov, to je občiasko ali mirovo ter se ae more ae z dolgovi obložiti ae razprodati. (Jar Aleksaader II. je dovolil mir ali občiaska poseatva razdeliti med posamezae rodbiae. Toda le malo kmetov se je tega dovoljeaja posluževalo. Ogromaa večiaa ruskib kmetov, okoli 50 milijoaov prebiva aa svojih rodbiaakih ia občiaakih posestvih varao tako, da jih a teh ae more pregaati aobea grajščak, nobea upaik, aobea oderuh. Naposled omeajaai še izviraega aaciaa, po katerem so severai Amerikaaci agrarao vprašaaje umeli tako ukreaiti, da imajo aedaj krepak kmetski staa sredaje velikoati. Prvi aaaeljeaci aagleški so si osaovali v Ameriki ogromaa veleposestva. Priataš demokratov ia predsedaik Jeffersoa je hotel oaa veleposeatva razbiti. Poslužil 8e je aajboljšega aredatva, riraskega prava s svobodaim trgaajem zemljišč. V 60 letib. bilo je delo dogaaao, veleposestva razruaena. Toda prikazala se je druga aepovoljaost, pritličaata posestva, zadolžeaje ia odiraaje po oderubib. Leta 1837 je pobegailo maogo dolžaikov pred aeasmiljeaiiai tipaiki v deželo Teksas Da bi takaj pred temi varai bili, akleaila je država Teksas zakoa, kateri prepovedaje s hišo preskrbljeao zemljišče prodati zavoljo dolgov. I)om, domača hiša bi naj oatala rodbiai aedotakljiva. To je prvi zakoa o kmetskih domih aerušljivih ali ,,beinaatatteagesetz^.Kmalu osauje se agraraastraaka, katera ai rairovala, dokler aiso vse zavezae aevero-ameriške države akleaile podobaih zakoaov aa koriat kmetskim doraom. Sedaj imajo že krepek kmetski staa, čegar poseatva 80 ared aje velikosti, 10 do 160 akres, na katerih živi aad 5 milijoaov kmefekih rodbia; teh zemljišča ae smejo razkosovati zaradi doigov pa tadi ae prodavati. (Koaec prib.)