Kdaj se imajo senožeti močiti?
Jesen je pred durmi. Kamor se ozremo, vidimo ali bomo kmalo vidili, kako se trudijo kmetovavci obdelovati polje za žetev prihodnjega leta.
Kako pa stoji s senožeti ali travniki? Al se tudi ti, od kterih bomo drugo leto obilo merve in otave terjali v rejo svoje živine, al se tudi ti pridno gleštajo? Žali bog! da moramo odgovoriti, da ne! Le celo malo kmetovavcev je, ki spoznajo, da kdor hoče dosto in dobre živinske klaje nako-siti, mora tudi senožet pridno obdelovati, — le malo jih je pri nas še, ki pridno gleštajo travnike in ne gledajo na krajcar, ki ga imajo za-nje izdati, dobro prepričani, da se z dobrimi činžipo-vrača, kar se potrosi na travnik. Naši kmetje iz-ročujejo skerb za travnike le Bogu, češ „travanaj rase, kakor Bog hoče, — travniki so ravno zavoJjo tega dobra reč, ker ni ž njimi nič opraviti".
Tako sta govorila tudi Adam in Eva. Al za Adamom je že veliko drugač na svetu! In modri Stvarnik ne pomaga nemarnim! Čas bi tedaj bil, da bi tudi pri nas, kakor v vsih deželah dobrega in umnega kmetovanja, kmetje spregledali in spoznali: da tudi trava potrebuje živeža (gnoja) za bolji rast, in da, kakor spomladi prosimo za dež, da bi mervi pomočil, in po košnji merve, da bi pomočil otavi, tako tudi je močenje travnikov, ki ga kmetovavec sam opravlja, njim v naj veči prid in dobiček.
Senožet gnojiti včasi z gnojem, gnojnico, apnom, laporom, svečarskim pepelom in vsako drugo sodergo, je velik dobiček, — še veči pa je jo umno močiti, to je, akoje mogoče, dobro vodo ob pervem času na travnik napeljevati. Dobra voda pa je vsaka, ktera ne pride iz kakega močirja ali iz kake fabrike, v kteri so ojstre rudninske farbe raztopljene. Več ko ima voda gnojnih reči v sebi, tečniši je travnikom; vsaka tekoča voda si pri daljnem teku nabira redivnih reči.
Pa koliko redivnih reči zamore čista voda v sebi imeti ? bo rekel kak neverin Tomaž. Dosto, mu odgovorimo. Če pa ne verjameš, prepričaj se tega, da vodo v plošnjatem krožniku (talarju) nad žerjavico postaviš, in ko je tekoča voda odhlapela, da pogledaš ostanek. Pa tudi brez tega je voda že sama po sebi rastljinam potrebna, da topi druge stvari, ki bi jih scer pretanjke cevčice nježnih koreninic poserkati ne mogle, in da jih previdva s potrebno pijačo, ker tudi rastljine pijo, kakor pijemo mi in živali. Kdor je tedaj le v stanu, na eno ali drugo vižo napeljati vodo na svoj travnik, naj stori to!
Kdaj pa je naj bolji čas senožeti močiti? — V jeseni; ti čas ima voda naj več redivne moči v sebi.
Kmalo po sv. Mihelu naj se začenja močenje , j e n j a naj se pa, kadar pervikrat terdo z m e r-zo vati začenja.
Le z mahom zlo obrašeni travniki naj se močijo pozno do zime, da se mah pokonča.
Je vreme mokro in stanovitno deževno, je treba z močenjem dvakrat v tednu prenehati; če pa začne o tem času zlo sneg iti, naj se moči neprenehoma.
Je jesen suha in gorka, je treba travnik dobro močiti.
Tako je ravnati v jeseni.
Se začne spomlad s toplim in sončnim vremenom, naj se začnejo travniki berž močiti, kakor hitro se je voda sčistila, da ne more več zablatiti travnika.
Ali se ima pa spomladi bolj ali manj močiti, to se ravna po tem, kakor se je v jeseni močilo. Se je v jeseni bolj močilo, je spomladi manj potreba, ali pa nasprot.
Senožeti s peš eno zemljo se morajo zlo pod vodo djati, — za dobre senožeti pa, ki so bile v jeseni dobro pomočene, je trikratno močenje v tednu zadosti.
Je podnevi vreme sončno, noč pa je merzla, se mora z močenjem le kake dve uri po sončnim zahodu jenjati. Naj bolj nevarno za močenje je, ako podnevi sonce toplo seje, ponoči pa zmerzuje, ker sončna toplota zdramlja nježne rastljinice iz zimskega spanja, zmerzlina potem jih pa pokonča.
Je spomladansko vreme mokro in stanovitno deževno, naj se moči ponoči le včasih. Je majnik prijazen in gorak, naj se moči le poredkoma. Štir-najst dni pred košnjo naj se popolnoma jenja z močenjem.
Po pervi košnji se osem dni ne sme močiti, če bi vreme še tako suho bilo, da se nježne cimice nove trave ne zatope; po tem naj se pridno moči. Je pa poletje mokro, se opusti moča.     Šurovski.