298. su vilKa. Ljubljana, v soboto 31. decembra. XX. leto, 1887 I*najii vi.uk dan sveder, izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrij sko-ogerake dežele za tm leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za 'četrt leta 4 gld., za {•Jen mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od ćetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po b kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole tVankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniftvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, „Gledališka stolba". Upravniitvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo aaročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" Telja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ n četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ n četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I ., 40 „ B^^zf Naroeuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Ujrrfivništvo „Siov. Naroda'*. Lev XIII. praznuje zlato mašo. Z lepo žarijo bode jutri napočilo mlado leto vsemu velikemu katoliškemu svetu. Sam najvišji poglavar njegov, — praznoval bode Lev XIII. na novega leta dan svojo zlato mašo. V srcih, katera živa vera spaja s stolom sv. Petra, obuja ta dogodek tiste radosti, katere čuti rodbina, ko se približuje prazno vanje očetovega godu. Katoliška rodbina ima svojega očeta, rimskega papeža in zato v njenih milijonih igra pravo rodbinsko veselje nad tem, da je sedanji sv. Oče dočakal preznamenit dan svojega življenja, petdesetletnico svečeni-štva svojega. Ali dogodek, ki tako veselo že delj časa vznemirja družbo katolikov, postal je zanimiv tudi v krogih, ki ne pripadajo k cerkvi rim-skej, ali ki jej celo nasprotujejo. Trditi smemo, da se na zlato mašo Leva XIII. s prijaznim pogledom ozira vseobče javno mnenje, da se s kratka sedanja zgodovina z veseljem udeležuje jutršnjega rodbinskega praznika katolikov. Obuja se pri tej priliki spomin, da je sedanji papež Lev XIII. pred petdesetimi leti nastopil pot, katera ga je pred blizu desetimi leti pripeljala na stol sv. Petra, ob jednem pa tudi v zbor potentatov, ki odločujejo usodo človeške družbe. Prevažno je od nekdaj bilo stališče, katero je v tem zboru zavzemal rimski papež. Pij IX. bil je mož blagega srca, a pri tem tudi neizprosnega mišljenja. Zato njegova borba proti novodobnemu gibanju ni bila zmagovita in papeštvo za njegove smrti v vladujoČih krogih prijateljev ni imelo. Svet je na to kmalu z velikim zadovoljstvom opazoval, da novi papež Lev XIII. stopa v razburjene razmere z mirnostjo Krista, stopaj očega po penečem se jezeru. Potrgane vezi mej državami in cerkvijo so se zopet družiti jele in poleglo se je tudi javnega mnenja va-lovje v tej in oni državi. Lev XIII. deluje v duhu miru in sprave, vodi z apostolsko zmernostjo stvari cerkve in skuša s krščanskimi nazori uplivati na razmere v državah in mej državami. Zato povzdignila se je po njem moralna moč, potrebna moč papeštva in Leva XIII. samega sedanja zgodovina stavi mej prvake najvišjih pastirjev rimske cerkve. To je tudi uzrok, da se mu sedaj k zlati njegovi maši poklanjajo tudi drugoverski rodovi! Slovenski narod pa udeležuje se že zavoljo svojega izobraženega verskega čutja prav iskreno Levovega zlatega dne. Ali ne nagiba ga k temu le verska vez, nego tudi njegov cvetoči narodni duh. Mi si ne damo izbrisati iz spomina, da Lev XIII. je bil tisti, ki je izdal kakor trobenta glasno okrožnico v slavo sv. Cirila in Metoda, ki je tema slovanskima blagovestnikoma podelil naj v Ho čast, s katero katoliška cerkev more odlikovati svoje vernike. Brez dvojbe je tedaj Lev XIII. pred vsem hotel nagraditi njih odlične zasluge ter gledal na koristi cerkve, toda brez dvojbe je tudi pripoznal dvoje načelo, kateri sta vodili Ciril-Metodovo delo, — jedinstvo cerkveno in misel narodno , in brez dvojbe je s svojo okrožnico kakor bistroumen papež izdal za ves svet pričevalo o vrednosti in rastočej važnosti slovanskih, in to zlasti jugoslovanskih narodov. Sedanji zlato-mašnik v Rimu bil je, ki je vsemu svetu slavil naša apostola tudi kot početnika pisanja našega predragega materinega jezika, tistega jezika, kateri je pred tisoč leti papež Ivan VIII. pripustil k službi božji, ki pa je le — nam Slovencem pri domačem ognjišči ostal. In ta spomin, velevredni ta spomin oživil je nam zopet z mogočno svojo besedo sedanji papež Lev XIII. Mi se trdno zato lahko nadejamo, da se bode na oživljene zgodovinske spomine slovenskega naroda ozirala sveta kurija, ko imajo Slovenci z ostalimi južnimi Slovani izvrševati tisto ulogo, katera nam gotovo pripada od strani cerkve, kakor od strani katoliške Avstrije pri zjedinjevanji slovanskega vzhoda s katoliškim zapadom. Nimamo torej samo jed-nega iskrenega razloga, ko za jutršnji praznik kličemo sedanjemu sv. Očetu, Levu XIII. — čast in slavo! Na starega leta dan. Pogledamo li baš odhajajočemu letu v ovenelo lice, ne vzbuja se v nas ono preprijetno čustvo, kakor pri pogledu starega, omilelega nam prijatelja. Brez iskrenosti, brez vsake srčne tesnobe poslavljamo se od starega leta, niti toliko se nam ni prikupilo, da bi mu pri odhodu sen I i v odrevenelo roko, marveč dozdeva se nam, da smo se znebili neljubega nam spremljevalca, ki nam je mnogo obetal, kateri pa je vse svoje obete utopil v skrajni skb posti. S prekipečimi nadam i pozdravljali smo porajajoče se 1887. 1., a danes, sestavljajoč narodno bilanco, vidimo, da so vse te nade bile praznu pena, da nemarno niti jednega positivnega uspeha, temveč, da je prošlo leto bilo zopet neplodna jagoda, katero? smo k drugim nanizali na svoj in na Časovni molek. Na političnem polji nemamo nobene pridobitve, neizpolnjenih želja Število se ni zmanjšalo in vse LISTEK. Častiti gospodje uredniki in nadzorniki! „No, to pa že ni več originalno! Jedenkrat se piše in bere ta naslov in kar prihaja za njim, ponovljena ali pogreta jed pa ni okusna." Tako bote modrovali in zmajevali glave; in prav imate. Ni lepo tako početje, tem manje pa, ko sem se polakomnil duševne lastine svojega kolege, ter sedaj paberku-jem za njim. A verujte mi, le silna, nujna potreba me je dovela do tega. Le čujte ! V zadnjič Vas je opozarjal moj kolega pod črto na Škodljive posledice pogostih konfiskacij. Pripravil Vam je ta jako odurni in neprebavljivi predmet tako okusno, da ste ga slastno zavžili in glejte, to Vam je krasni učinek: od onega dne sem še niste bili zaplenjeni. In to je dandanes, ko se je državni pravdaik Že naveličal tihega objektivnega postopanja, ter začel subjektivno prijemati časnikarje, podvojene vrednosti. Dokler Vas ne bodo konflskovali, spali bote mirno in sladko, a po prvi zaplembi bote v čudnem položenji: vsako noč Vam potrkajo lahko detektivi na vrata, in hajd ž njimi na Žabjek, ker in kjer državni pravdnik postopa — subjektivno. Se li še spominjate, da se je kmalu po onem groznem glediščnem požaru na Dunaji podrla na pol zidana cerkev v Bohinjski Bistrici. To Vam je bilo ugibanje v kompetentnih krogih, — kaj in koga se mora tožiti. Župnika, inženirja — to se razume samo ob sebi; pa le višji — višji! Okrajnega glavarja? Hm, hm, to bi bilo nekaj! Pa le višji, višji! Vladnega svetovalca — referenta? Ha, to bi bilo še-le! Pa le višji, višji! Deželnega predsednika ? Ho, ho, oj to bo halo! Pa morda še višji, višji V Ne, to bo zu jedenkrat dovolj ! A sreča je bila tem gospodom mila. Dunajski državni pravdnik je od zatožbe proti županu Ne-vvaldu odstopil, in s tem se bili rešeni tudi naši gospodje, o katerih se je pripovedovalo, da si je bil naročil že vsak po dva iztisa zanimive brušurice: „Der Ringtheaterbrandprocess". Tu dogodbica, ki je poleg vse druge poučnosti tudi živ dokaz, kako pravo je trdil Darvvin s svojim ukom o „posnemovalnem nagonu", — pa mi vselej prešinja misli, kadar na Dunaji kaj novega pogode. In tako tudi sedaj pri nakratnem subjektivnem postopanji, in zato, gospodje uredniki in J nadzorniki, dovolite, da zaključim ta dolgi uvod s ponovljenim izrazom veselja, da Še niso niti lista niti Vas zašili. A sedaj, v trenutku, ko pišem te zadnje be-A.de, dohaja mi vest, da se je to vender le sinoči zgodilo. Grozno! Jaz sem v sličnem položenji, kakor baje svetopisemski Job po prvih dveh nesrečah, — predno je namreč gobov postal, — vse nade, vsi dobri sveti, vse delo zastonj! Rekel bi kakor oni: „gospod je dal, gospod je vzel" .... a to tukaj ni res; gospod ni ničesar dal, — gospod je le — vzel! Pa molčimo! Rajši kaj veselega. Porečete sicer, da veselega ni mnogo, a le ozrite se na okolu in opazujte razne človeške slabosti in videli bodete, da je jako mnogo veselega in smešnega na okroglem tem svetu. Jaz vsaj sem se prav pošteno sinijal, ćitajoć zadnje dni klerikalnega Vašega kolego. Le poglejte ga, kako neumorno piha v svoj bombardon f kakor kak „clo\vn" pred kakim osamelim cirkusom, kako vmes kriči: „Nur 'reinspaziert, meine Herrschaften !M, kako meče psovke in zabavljice na Vas, kakor mešetar na živinjskem semnji, kateremu se je baš kupčija razdrla. In zakaj vbo to? I po, vse zaradi ljubega kruheka, zaradi konkurencije. Leto bliža ae kar smo pridobili, bilo je samo to, da smo zopet uverili, da višji interesi preraščajo skromne naše napore, in da uaš jjlas ne prodira do mize, kjer se kuje lmr-dum, osoda. Tako je hilo, tako utegne, ostati se nfjkoliko časa, kajti nam je sojeno, da čakamo, Mr*i( io kako se izpolnijo tudi naše,, pohlevne željr. Obrišemo li pogled od teh negativnih uspehov po mili ožji domovini, beležiti nam je pač lepo, število sijajnih veselic in slavnostij, na katerih smo slavili .zaslužne velmože, v prvi vrsti v Svečah osivelega voditelja Slovencev korotanskih mousignora Einspielerju, pod visoko sv. Urše goro pa slovenskih pisateljev starosto, dičnega Davorina Trstenjaka, v Kamnigorici ognjevitega L. Tomana, v Idriji slavnega našega mecenata Antoua Alojzij a Wolfa. Slav-nosti te ; okazale so veliko narodne zavesti in pro-bujenosti in vsak rodoljub moral jih je biti vesel, žal, da nam je veselja kupo zagrenila neizprosna Mo-rana. pobravši izmej naših vrst jako odlične prvo-boritelje, deloma nenadomestne velmože. Takoj prve dni starega lota zatisnil je v Gorici :nagloma svoje oči uzorni rodoljub in pisatelj, Fran Erjavec, za njim šel je v novembru pobratim Fran Levstik, torej v jednein letu dva duševna orjaka, katerih izgube še dolgo ne bodemo preboleli. A s tem še ni bilo zaključeno naših dragih mrtvecev število. V Trstu zamrl jo vi-iezaslužni Viktor Dolenec, v Žabnici na Koroškem dekan in pisat- Ij Laiubert Fer č ni k, na Vidmu pri Krškem Dragotin Ripšl, župnik in pisatelj, na Vranskem veleposestnik Fran Še u tak, Pod Turjakom izvrstni rodoljub Matija Hočevar, poleg teli po še mnogo drugih znanih in manj znanib rodoljubov in rojakov, ki so morali ostaviti naše itak že redke vrste. In kakor v ožji naši domovini, tako tudi po širni Evropi nikjer ni veselega prizora. Povsod le skrajni vo|ni napori, krčevito kuje se orožte in bli-ščečib baj'.oetev gozdovi množe se kakor ob Vogezah tako ob V isti. S strahom gledajo državljani na velikanske te priprave, povprašujoč se, mora li res J vsako stoletje končati z veliko, vso evropsko celino pretresujoto katastrofo? Doslej se sicer še ni izrekla zadnja beseda, počila še ni nobena puška in debate še 1)680 otvorili pogubonosni kanoni, a priprave so tolike, doslej nečuvene, da vsakdo s trepetom pričakuje trenutka, ko se odgrne tajnostmi zavesa, ki nuni zakriva najbližnjo bodočnost,porajajoče sel. 1888. In dobro je, da nam neprodoren zastor še prikriva bodočega leta dogodke, kajti sicer bi morda danes ne bilo vesele besede iz naših ust in ježili bi se napi morebiti lasje, ko bi nam že naprej bile razkrite stvari, ki imajo priti z vso apokaliptično svojo grozo. Tako pa, ker nam blagohotna osoda ne daje znati, kal nam proti, česa se nam je bati, bodemo zopet v bujnej domišljiji, polni žarnih nad, pričakovali novega leta, pozdravljajoč ; je iskreno krepko in navdušeno. Sagah* si bodemo v roke, želeli drug drugemu dobre sreče, pred vsem pa spominai se naroda našega v ožjem in širšem pomenu. Dal Bog, da bi se uresničil vsaj mali del iskrenih na-ih želj, da bi bodoče leto bilo res vsaj deloma tako, kakeršno si vsi želimo, da bi nastopa joče 1888 1. bilo v resnici, kakor daues vsi kličemo: Veselo novo leto! Govor poslanca sukljeja v deželnem zboru kranjskem dne 16 decembra 1887, (Pif^attMK'gr. zapisniku.) In sedaj je^treba pogledati zopet delovanje naših privatnih zavarovalnih društev in primerjati znesek izplačanih premij z onim zneskom, kateri se j e dty$,e 1 i po vr n i 1 v obliki izplačane odškodnine. Mi imamo od leta 1884 sem neko precej natančno podstavo za tak račun. Leta 1884 smo bili sklenili zakon, po katerem je vsaki taki zavarovalnici, ki posluje na Kranjskem, treba izkazati svoje premije; potem odteguita se 2% na korist našim požarnim stražam. Te fasije izvirajo od samih zavarovalnic, morebiti so sem ter tja pre nizke, previsoke gotovo neso, ker so podstava za od merjenje dotičnoga davka. In kaj vidimo? Leta 1886 se je nabralo na Kranjskem premij za 234 tisoč 955 gld., torej recimo 235.000 gld. v okroglej svoti, izplačanega pa je bilo vsega skup na škodo le 94 935 gld, to se pravi, razloček mej preiti i i a m i t e g u leta in mej odškodnino znaša I 10.020 glfl. Ako v/am mo premije povprek, so pač manjše, pa približno bodo te številke svojo veljavo obdržale tudi za nekoliko let nazaj. Poprečni znesek premij znaša namreč 228.667 gld., in ako s tem primerjamo zoj>et povprečni znesek odškodnin 119 660 gld., vidimo, gospoda moja, da je dežela naša v obliki presežka premij vsako leto potrosila več za 110000 gld. v okroglej svoti. Gospčda, naposled je tudi tu naša dolžnost, dolžnost deželnega zastopa, ki štedi z vsakim kraj carjem deželnega premoženja, kateri skrbno računa z vsakim goldinarjem deželnih priklad, vprašati se, ali je prav, da ima dežela naša vsako leto toliko zgube, ali je prav, da tako velika svota potom visokih premij leto za letom sfrči iz dežele naše v tuje dežele! (Klici: Res je !). Sicer je tudi naravno, gospoda moja, da je tako velik razloček, ali vsaj, da je velik razloček mej premijami in mej plačano odškodnino. Po mojem mnenji je to utemeljeno v naravi privatnih zavarovalnic. Naše privatne zavarovalnice — na Kranjskem jih posluje 14 — so deloma delniška društva, deloma društva, naslanjajoča se na načela vzajemnosti (993cd)fclfeiti(ifcit). So nekatera, ki jako hvalevredno poslujejo, ali treb je vender pomisliti, da vsako delničarsko društvo gleda na to, da kolikor mogoče visoko dividendo pripravi svojim delničarjem. V po dobi visoke premije plačuje torej naš zavarovanec ob jednem dobiček dotičuib delničarjev. Se ve, pri vzajemnih zavarovalnicah tega ni, povsod pa so tisti neprimerno visoki upravni troški in zlasti to po-dražuje zavarovnnje. Imam tukaj pred seboj ,,9Iffe* curraujjahrbudj" Ehrenzweigov — letnik 1887. Znana je ta strokovna knjiga, ki se jako goreče poteza za korist privatnih zavarovalnih društev ter je torej a priori nasprotna takim predlogom, kot je moj. — V tej knjigi nahajamo na pr. neko društvo, katero je tudi na Kranjskem zelo razširjeno. Izplačalo je tekom leta 1885 skupne škode — leto je bilo za svojemu koncu, treba torej naročnikom nastaviti li-manice, če še tako nerodne. Veliko jih ne bode, a kak par se jih vender ujame, kajti „und bist d u uicht willig, so brauch' ieu Gewalt". Pod plaščem krščanske ljubezni dogaja 'se marsikaj, kar se v navadnem življenji vsestranski obsoja, čuditi se torej ne smemo niti psovkam niti zabavljicam, niti izredno neotesani jusavi, kajti „Ein S c h e l m d e r m h hv g t b t, a 1 s e r h a t!u Konkurencije, dasiravuo je pod višjo zaščito, pa se nemojte bati. Star pregovor pravi: „Veliko ujiitja, malo užitja!" „Veliko kokotanja, malo jajec!u in tako bode tudi pri tej klerikalni „ Abonnenten-Fan gerei". Gospodje nemajo prav nič lovskega v sebi, nastrelili bodo jako malo, k večjemu kakega kalina, za katerega bode pogubna rudeča lisa pod vratom. Habeant sibi! Pa kaj je to? Na uho mi udarja godbe glas, — r.j novo leto, novo leto godejo pred hišo. „Bog ohrani, bog obvari" ta je prva in sedaj „Oj banovci", a potem „Ko sera še mlada b'la" in sedaj — groza in strah ! „Micka, Iteza (.to ste naši dekli) — brzo, brzo, vrata, vežo zaklenite, — proč od oken otroci, vsi proč — zavesi doli! To je strašno! Ti nesrečneži godejo —.....himno!" Š. Otci in sinovi. Eoman. Kuski spisal J. S. T ur gen 6 v, preložil Ivan Gornik. (Dalje..) XII. Mesto***, kamor sta se odpravila naša prijatelja bilo je pod vodstvom mladega gubernatorja, naprednjaka, despota, kakor je to splošno in redno na ltuskeni. V prvem letu svojega vodstva posrečilo se mu je, da se je spri ne samo z gubernijskim predstojnikom, nekim upokojenim gvardejskim rit-majstorom, konjarjem in gostoljubnim možem, temveč, tudi s svojimi uradniki. Razpon, ki so iznikli iz tega, postali so konečno taki, da se je minister-stvu v Peterburgu zdelo nujno poslati zanesljivo osobo, da ondi vse uredi. Načelstvo izvolilo je Mat-veja Iljiča Koljazina, v čegar oskrbi sta nekdaj bila brata Kirsanova. Tudi on je bil „mlad", to je pred nedavnim časom miuilo mu je štirideseto leto; a hotel je postati državnik in nosil je na vsaki strani prsij zvezdo. Jedna je bila v istini tuja in nezna-menita. Kakor gubernator, katerega je prišel sodit, bil je naprednjak in, dasi je bil imeniten uradnik, vender je bil kaj malo podoben uradnikom svoje društvo jako aeugodno — v okroglej svoti 4Ž6.000* goht, namreč* za odškodnine in za poizvedbe pror uzročeue škotta^OO.887 gld. od tega se je dobilo nazaj po proti^avarovanji 174.431 gld,, ostane torej okroglih 426 QQp gld. Za to i>otrebovalp je pa isto društvo 94.738 gld. na provizijah ia 15^,990 gld. na upravnih troških, pri čemer pa še dayek itd. ni uračunjen ! Za upravne troske v širšem,,pomenu potrebovalo je torej društvo 251.728 gld. In, če tej potrebščini, prouzročenoj po upravnih trojš^dji, primerjam skupne dohodke tega zavarovalnega oddelka, to je 624 645. gld. tekom 1. 1885, pridem do rezultata, da je društvo 43% svojin brotto-dohodkov potrosilo v tem oddelku zgolj za upravne troške. To je tudi narovno, največ stane namreč akvizicija. Le pomislite, koliko potujočih agentov, koliko uradnikov, generalnih zastopnikov itd., vse to hoče živeti, vsak živi raje dobro, nego slabo, in za vse to skrbeti je v obliki previsoke premije našemu ubogemu zavarovancu. (Klici: Dobro, dobro!) Jaz mislim torej, in to je tudi merodajno bilo zame, da bode dežela ceneje lahko opravljala to zavarovanje, da upravni troški ne bodo tako veliki. Nečem prejudicirati razsodbi slavnega zbora, povedati pa moram, kako si jaz stvar za svojo osobo predstavljam. Treba bode skrbeti za to, da država po svojih davkarijah pobira premije ravno tako, kakor sedaj deželne pri klade. (Klici: Dobro, dobro!) Pogajati se bode itak treba z vlado, katera ne bode hotela škode trpeti pri dohodkarini dotičnih zavarovalnih društev, in mogoče bode potom obravnave in pogodbe priti do nekega načina, da bode država proti neki proviziji prevzela to pobirauje. Saj je itak v državnem interesu, da se kolikor mogoče razširi zavarovanje. Kar se tiče cenitve zavarovanih objektov pri zavarovanji, bi jaz sodil, da bi pri tem lahko občinski organi sodelovali. Jaz si mislim namreč tak zavod na podstavi vzajemnosti. Vsak občinski cenilec bode torej znal, da, ako previsoko ceni, poskoči tudi njegova premija in bode z lastnim interesom vezan na to, da cenitev ne bode neprimerna. Ako se kdo čuti prenizko cenjenega, se mu dovoli priziv do deželnega odbora, kateri bode zaukazal novo cenitev in ako se pri tej skaže, da pritožba izvita iz gole naga« jivosti, bode dotičnik sam plačal troške. Kar se tiče poizvedb škode, za to mislim, bi trebalo po posameznih okrajih zaupnih mož. Ne bode treba generalnih zastopnikov, inšpektorjev z Dunaja in iz Pešte, ampak vse to se lahko v okraji opravi. Pri velikih požarih pa jim gre morda kak uradnik našega stavbenega departementa, ali deželnega zavarovalnega departementa na roko in vse se opravi. Potem dva, k večjemu trije uradniki za evidenco, kataster itd. pri zavarovalnem oddelku deželnega urada — in dovolj bode ! Efekt bi bil torej po mojem projektu, kakor sodim, jako ugoden. Recimo tudi, da bi z ozirora na to, da bomo morali mnogo slabih rizik (fdjlecftte SRiSfen) prevzeti in pogodbo napraviti z državo, z vsem tem vred za upravo potrosili na leto 50.000 gld. — smo vender WtF~' Dalje v prilogi. "^Mt vrste. O sebi imel je veliko mnenje; njegovo sa-moljubje bilo je brezmejno, a vedel se je priprosto, gledal je obodrujoče, poslušal ponižujoč se, in smejal se je tako dobrodušno, da bi ga v prvem trenutku imel človek za „dobrovoljčka". V važnih slučajih pa je znal, kakor pravijo, tudi po prstih kreniti. „Energija je nujna", govoril je tedaj, „l'energie est la premiere qualite d'un homne d'ćtat," a poleg vsega tega so ga vender le imeli za norca in vsak nekoliko izkušen uradnik sleparil ga je lahko. Matvej Iljič govoril je z velikim spoštovanjem o Guizotu ter skušal vse in vsakega prepričati, da ne pripada čislu rutinerjev in ostalih birokratov, da ne opušča brez zanimanja nijednega važnega pojava družbinskega življenja . . . Vse take besede bile so mu jako znane. Sledil je tudi, res da z ne-brižnim veličastvom za razvitkom sočasnega slovstva: tako pridruži se časih človek tolpi dečkov srečavši jo na potu. V istini pa se ni Matvej Iljič mnogo povzdignil nad državnike aleksanderske dobe, ki so, pripravljajo se na večer gospe Svečine, živeče tedaj v Peterburgu, prebirali zjutraj po jedno stran iz Gondillaca j le vedenje njegovo bilo je drugo, bolj sočasno. Bil je ukreten dvorjan, velik zvitež, in drugega nič; poslov ni razumel, duhovit ni bil, a znal Priloea „Slovenskomu Narodu" št, 298 31. decembra 1HK7. navzlic temu, tla smo pritegnili zadnjo kočo v deželi v zavarovalnico ter vsakega hišnega posestnika zavarovali, navzlic temu prihranili smo si 50 do 60.000 gld. na leto! Pa so tudi nekatere druge koristi, ki govore za moj nasvet, koristi v narodno gospodarskem, pa tudi v moralnem oziru. (Dalje prih.) Politični razgled. \otraiiJ<* dežele. V Ljubljani 31. decembra V nedeljo in v ponedeljek zboroval je cVftkl delavnici kongres v Brnu. Prišli so bili zastopniki čeških delavcev iz raznih dežel. Razgo-varjalo se je, kako bi se dala doseči višja plača, upeljati osemurni delavnik, odpraviti popolnem delo žensk in otrok, nadalje o koristi delavskih društev. Nadalje se je kongres izrekel za narodno jelnako-pravnost, toda misli, da se poprej mora doseči so-socijalno-politična jednakopravnost. Nazaduje so se delavci posvetovali o programu slovanske delavske stranke v Avstriji. ViiaiiJ« držav**. Vsi listi ugibljejo, kakšen namen ima Chur-chillovo potovanje v Peterburg. Angleški vladni listi temu potovanju odrekajo vsako važnost, a če stvari bolje preudarimo, utegne baš Churchdlovo potovanje imeti velik upliv na evropski položaj. Churchill je upliven član angleškega parlamenta in ima mnogo {iristašev. Če se on sporazume o čem z Rusijo, ahko tudi za to pridobi večino v parlamentu. Liberalci že tako žele prijateljstva z Rusijo, če se jim pridruži še Churchill s svojimi pristaši, pa imajo večino. Morda bi pa celo konservativci spremenili svojo politiko. Angleška vlada se je pač nauuuše-vala za Battenberžana, za Koburžana jej pa itak ni đosti mari. Pa tudi v Rusiji pripisujejo temu potovanju precejšnjo važnost, ker sicer bi ga car ne bil vsprejel v Gačini, kar potrjuje celo oficijalni „Praviteljstvenij Vjestnik.1* Churchill se sedaj vrne v London, a drugi mesec bode še jedenkrat šel v Peterburg. V Nrbiji je ministerska kriza, o kate rej še ne vemo, kako se bode rešila. Nekateri sodijo, da pridejo radikalci na krmilo, drugi pa, da bode kralj zopet poklical naprednjake. Kralju je ministerska kriza ravno prav prišla, ker mu Ris ti reva vlada itak ne ugaja. Iz več okoliščin bo da sklepati, da je Milan že teško čakal, da se znebi Ristiea, ki ni hotel tirati take politike, kakor je on želel. Novo mini8terstvo se bode baje v kratkem sestavilo. Da je bilo mej kraljem in vlado veliko nasprotje, dokazuje to da vladni listi neso objavili govorov, 8 katerima je kralj pri dveh prilikah ogovoril deputacijo skupščine. NaprednjaŠki listi so hvalili dotična govora, a objaviti si ju neso upali, ker so se bali konfiskacije. Tuji listi, kateri so ja priobčili, so pa bili v Srbiji konfiskavani. Mi smo čitali dotična go vora v nemških listih. Bila sta tako brezozirna proti skupščini in vladi, da skoro nesmo mogli verjeti, da ja je govoril vladar ustavne države. Tu iS It o vojno ministerstvo kupuje seno in žito po Makedoniji in Albaniji v veliki meri. Turški državniki se namreč tudi boje, da pride do vojne in se zategadel hočejo z vsem preskrbeti, kar potrebuje vojska. Dosedaj so kupovali puške, sedaj pa živež za ljudi in konje. Tudi lt u m unij;, pripravlja se resno za vojno. Minulo soboto bilo je veliko vojno posvetovanje. Po arzenalih se pridno dela Število delavcev se je pomnožilo. Poveljniki polkov dobili so ukaz, da ne smejo dovoljevati častnikom dolgih dopustov. V Bukurešt je prišel višji nemški častnik, da bode dajal nasvete, kako urediti sanitetno službo pri ru-munski voJBki. Francoski ministerski so vet posvetoval se je predvčeraj p osnovi državnega podtajništva v poje skrbeti za svoja osobna dela: tu ga ni mogel nihče oslepariti, in to je glavno. Matvej Iljič vsprijel je Arkadija z dobrodušjem, svojstvenim posvetljenemu uradniku ali, da bolje rečem, z veseljem. Vender se je začudil, zvedevši, da sta povabljena sorodnika ostala doma. „(''mlak je tvoj papa vedno," opomnil je igrajoč se z reso svoje krasne batžunaste ponočne suknje, a najeden-krat vskliknil je, obrnivši se k mlademu uradniku v strogo zapeti uradniški obleki, z resnim obrazom: „Kaj je?" Mladi človek, kateremu sta se od veduega molčanja spojili ustni, priklonil se je ter začujeno pogledal svojega načelnika. A preplašivši podložnika ni se Matvej Iljič več brigal zanj. Naši veliki uradniki jako radi plaše svoje podložne; sredstva, katera uporabljajo, da dosežejo ta svoj smoter, so jako različna. To-le sredstvo je mej drugimi, jako običajno, „is quite a fovorite" kakor rekajo Angleži: Uradnik, prestane najedenkrat razumevati najnavadnejše besede, najedenkrat ogluši. Na primer, vpraša: kak dan je danes? (Dalja prih.) morskem tninisterstvu za kolonije. Temu se odločno upira pomorski minister in preti, da bode odstopil če se osnuje dotično državno pudtajništvo. Mini sterski sovet se zategadel ni mogel sporazumeti in se je odločitev te stvari odložila. Francoski list „Liberte" misli, da nemški kancelar dela na to, da bi bila vojna, ker ve, da bi pozneje Nemčija ne bila več kos vojnim nevarnostim. Sedaj bi pa šli Avstrija in Italija za njo po kostanj v ogenj. Temu listu se zdi posebno čudno, da je Avstrija tako pripravljena pomagati Nemčiji, ko njej vender od nikoder ne preti nevarnosti. Italijani se nadejajo, da abcMluska vojska ne bode mogla dolgo skupaj ostati, ker jej bode manjkalo živeža iu vode. Ta čas se bodo Italijani branili za utrdbami, ko se pa sovražniki razkrope, bodo pa dalje prodirali. — Angleška misija ni pri NjeguŠi ničesa opravila. Nagovarjala ga je, da bi dal Italijanom kako zadoščenje in jim odstopil nekaj ozemlja. Odgovoril ji je, da je zbral veliko vojsko, Ž njo mora uničiti Italijane, ker bi sicer pri narodu zgubil vso veljavo. Dopisi. Is Olja 30. decembra. [Izv. dop.] (dr. Fo-reggerja) silno grize, da je svojo tiskovno pravdo zoper „Stldst. Post" celo pred Celjskimi porotniki tako sijajno zgubil, da je bil namreč urednik omenjenega lista jednoglasna oproščen. To pobuie je toliko hujše zanj, ker je pri tej pravdi pokazal, da je tudi kot jurist precej „te slabe sorte", kajti, če bi le kakega začetnika v juristerij i bil za svet vprašal, bi mu ta gotovo vedel povedati, da iz te pravde ne bo druzega, ko blamaža. Da mu torej malo osladijo to pobitje, začeli so mu njegovi privrženci povodom zgube njegjve pravde zoper „SUdst. Post" zaupnice (!) kovati. Ne dolgo, kar se mu je na Laškem na predlog nekega VVithalma pri „Fortschrittsvereinu" z ozirora na to slavno zgubo npopolno zaupanje" izreklo. Sedaj pa je še „nemško društvo" v Cel j i na predlog dr. Sajovitza isto storilo. Skušnja vas uči, da nemški naciionalci svojim poslancem začnejo zaupnice takrat na vse kriplje kovati, če se je dotični poslanec kje hudo blamirah Zaupnica Laščanov in Celjanov nam je torej neovrg-1 j i v dokaz, kako živo čutijo nasprotniki dr. Foreg-gerjevo blamažo pred Celjskimi porotniki. H spodjega fetajerakega 30. decembra. [Izv. dop.] (Celjska vahta) ni — kakor se nam od ljudij, ki to lehko vedo, zatrjuje — ravno pre več z naročniki blagoslovljena. Čuden pa je način, kako še pride marsikateri do tega, da plačuje za ta listič, za katerega sicer ne mara. Vahta se namreč pošilja mnogim in mnogim brez vsake naročitve. Če pride potem dotični v Celje, ter ima s katerim Celjanom kaj opraviti, posebno če je ž njim v kaki zvezi, da mu namreč kaj prodaja, ali pa od njega kaj kupuje, pa mu reče Celjan ; zdaj pa moraš še brez obotavljanja tudi za vahto platiti, ter se takoj naročnina pobere. Jeden takih prostovoljnih ali naprošenih agentov je posebno lesni trgovec Joscf Negri V Celji, mož ki ima trgovina z lesom na jug. Dobro bi bilo, ko bi srbski in hrvatski trgovci se nekoliko bolje pobri-nili, da izvedo, da so ravno ljudie, s katerimi trgujejo na spodnjem Štajerskem, in posebno v Celji najhujši rovarji zoper Slovence. Domače stvari. — (Mestni zbor L j u b 1 j a n s k i) imel je včeraj zvečer sejo, katere se je udeležilo 25-,odbornikov. Župan Grasselli, konštatujoč sklepčnost, imenuje poverovateljeraa zapisnika Nič mana in T. Zupana ter naznani potem, daje izvršuje mest nega zbora sklep potom deželne vlade in vnanjega ministerstva Čestital papežu Levu XIII in da je došel odgovor, v katerem papež Lev XIII. izraža izredno svoje veselje na tej častitki ter pošilja apostolski svoj blagoslov mestnemu zboru in v.semu prebivalstvu Ljubljanskemu. Nadalje naznani župan knezoškota Misije vabilo k cerkvenemu opravilu v l. dan januarija. — Kot druga točka bil je na vrsti mestni proračun. Prvi poročal je podžupan P e t r i či ć o bolnišni zakladi (potrebščine 11.3 75 gld., pokritja 11.612 gld.), o ubožui zakladi (primanjkljaj 8442 gld., ki se pokrije iz mestne blagajnice), drugi pa dr. Stare o 35 ustanovah, s katerimi upravlja mesto. (Potrebščina 7526 gld., dohodki 7660 gld., torej prebitka 139 gld.) — Po izvestjih o malih zakladih poročal je kot glavni poročevalce gospod Fr. Ravnikar o mestnem proračunu, iz kiterega vzamemo danes le glavne štjvilke. Redne potrebščine znašajo 162.145 gld., pokritje 171.918. torej ima mesto v rednem poslovanji 9 7 7 3 gld. prebi tka, kar je gotovo sijajno spri'J čevalo za gospodarstvo narddne stranke in bode mar* 8ikateremu klevetniku zavezalo opravljivi jeziček. — Drugače pa je z izrednimi potrebščinami, ali bolje rečeno s premuogimi investicijami. Tako se je Vzelo za 1888 v proračunu: Za novo ljudsko peteroraz-rednico na živinskem trgu 60.000 gld., za popravilo v magistratovi registraturi 1000 gld., za kanalizo-vanje okolu nove vojašnice 4000 gld., za kanale od vojašnice do Ljubljanice 1400 gld., za 4 Bpisoir"-je 2000 gold., za desintikacijski stroj 1000 gold., za nune druge potrebščine 5000 gld., za kr. hranilnici zapali obrok 6000 gld., za razširjenje Streliških ulic 1000 gld., za Kamniško železnico 3000 gld. itd., vkupe 9 7 682 gold. Za pokritje te izredne potrebščine porabil se bode redni prebitek s 9773 gld., naklada na pivo s 7000 gld., vrhu tega' pa se bode na gostaščino (Zinskreuzer) naložilo 100°/0 pri kl ada, ki bode dajala po 15.00 0 gold. na leto. Predlogi finančnega odseka bili so po daljši debati vsi vsprejeti. Ostale točke dnevnega reda se zaradi poznega Časa (91/4 ure) neso mogle rešiti, zatorej je pred razhodom še župan Gras-selli poprijel besedo ter v obširnem govoru risajoč položaj, rekel tudi nekoliko besed in zavrnil vse one, ki lahkomiselno opravljajo mestni kredit. Ko-j nečno želel je mestnemu odboru in vsemu mestu I Ljubljanskemu in vsej državi srečo in blaginjo v novem letu, na kar mu je podžupan Petričie v imenu mestnega zastopa čestital na novem letu. — (Notarski substitut) za Radovljico imenovan je gosp. kandidat Aleksander Hudo- , vernik, ki je danes pri tukajšnjem deželnem so-i d išči prisego storil. Notar g. H. Hoffmann odpotuje iz Radovljice radi svoje hude bolezni v Arco. — (Stritarjevih zbranih spisov) izšel je 27. snopič. V njem konča se povest »Rosana", prične pa „ Starega sanica sveti večer1*.' — (Os ep niče ali koze) pojemajo. Naznanjena sta na magistratu le še po 1 ali 2 slučaja na dan. Da se osepnice neso še huje širile, pripmavati se mora temu, da so dali se cepiti na novo (revac-cinatio) mnogi odrasli in s tem od sebe odvrnili nevarnost kužne te bolezni Deželni šolski svet je naročil vodstvom Ljubljanskih šol, da naj uplivajo na učence, da se dado cepiti z animalskim cepivom. Ker je zbolelo več delavk v tabačni fabriki, zahteval je ma-gistrat, da vodstvo da na novo cepiti vse delavke. Prisiljenci v prisilni delavnici so že jeseni bili re-vakcinovani. Želeti bi pač bilo, da država uvede prisilno cepljenje vseh otrok, katero bi se moralo ponoviti po 12. ali 14. letu. Najboljši dokaz, da cepite? res ovira osepniške kuge, daje Nemčija, kjer so od tiste dobe (1872. 1.), ko mora vsak človek cepljen biti, osepnice malone popolnem ponehale ter neso nevarne, če jih tudi kdo dobi. Pri nas smo pa v poslednjem času mej mrliči našli mnogo na kozah umrlih otrok in odraslih, malone samo takih, ki neso b»li cepljeni. — (Sevniški šulverajnski učitelji) delali so o polunoči 24. julija 1886. na javnem trgu grozen škandal, tako da so jih morali zarad kaljenja javnega miru zapreti do drugega dne. Pri tej priliki psovali so mej drugimi g. notarja Vršeča in pa učitelja R. Kokota in Maksa Šribarja kot pravi kultu ronosci z vsemi mogočimi psovkami. Omenjeni gospodje so tožili in je bila pri c. kr. sodniji v Celji kot delegiranoj sodniji glavna obravnava še le letos, 29. decembra. Dr. VVokaun obsodil je Šulferajnska učitelja v Sevnici A v g. Aistrich-a in pa J ob. Plenka in sicer slednjega na 15 gld. globe oziroma 3 dnij zapora, prvega pa na 5 gold. globe, oziroma 24 ur zapora. Tožitelji prijavili bo po svojem za-Btopniku priziv zarad prenizke kazni. — (Iz Brežic) se nam piše: Trda nam je šla pri nas za župana, trikrat smo morali voliti. Prvikrat bi skoro sedel na županski stol znani Po-' totscknig, a opozicija bila je presilna, moral se je umakniti. Drugič izbrali smo si dr. G. Srebreta, ki bi nam zelo ugajal, a on ni na noben način hotel vsprejeti te časti. Naposled prišel nam je na misel Gustav Del Cott, ki je sedaj v resnici naš župan. — (Geogratična panorama.) Sedanja IV. serija obseza po največ arhitektične stavbe. Videti je n. pr. katedrale Burgos, stolnica Belemska in dr. Obisk je jako dober. — (Narodna čitalnica v Škofji Loki) priredi v nedeljo dne 1. januarja 1888 veselico v Bvojih prostorih. Vspored : 1. Očetov praznik, deklamacija; 2. Petje; 3. „T6 je moja maksima!" ve- sela igra v jednem dejanji; »Srečno novo leto." Šaljiva igra v jednem dejanji; 5. Prosta zabava. Začetek ob 7. uri zvečer. Ustopnina: za ude 20 kr., z družino 40 kr. za neude 30 kr., z družino 70 kr. Ker je čisti dohodek namenjen šolski mladini tukajšnje deške ljudskešole, se dobro tljivoBti meje ne stavijo. K tej veselici najuljudneje vabi odbor. Telegrami „Slovenskomu Narodu': Peterburg 31. decembra. Dnevno povelje vojnega ministra javlja dovoljenje, da se zgrade provijantni magazini tretjega razreda v Rovnu v Volhiniji poleg tam se že nahajajočih magazinov druzega razreda. Praga 30. decembra. Na predlog državnega pravdništva se je začela predpreiskava proti izdajatelju panslavističnega lista nVychod", dr. Franu Skrejšovskemu (bratu pokojnega J. S. Skrejšovskega) zaradi hudodelstva po § 65. kaz. zak. list. a in b. (Rušenje javnega reda.) Peterburg 30. decembra. Po danes objavljenem dnevnem povelji vojnega ministra se je že na najvišjem mestu dovolil potrebni kredit, da se lokalni batalijoni v Arhangelu, Petrovem Zavodsku, Perinu, Ufi, Orenburgu in Astrahanu spremene v reservne batalijone. Dotični batalijon v Arhangelu se bode o vojnem času preustrojil v polk z dvema batalijona. Bero lin 30. decembra, „K6lnische Zei-tung" je izvedela ofizijozno iz Berolina, da je pričakovati po iz vest jih z Dunaja neko pomir-jenje položaja vsle.l mejsebojnih pojasnil, ki se bodo vršila in se deloma že vrše. Sofija 30. decembra. Pri banketu ministrov na čast poslancev bilo več napitnic. Napi val o se je zlasti solidaričnemu postopanju. đW5 Gg. pevci slov. delavskega pevskega društva »SLAVEC* vabijo se najuljudneje priti h glavni skušnji, katera bode z vojaško godbo, jutri v nedeljo 1. januarja točno ob 1 uri popoludne v redutni dvorani. Odbor. V O N prinaša v L zvezku naslednjo vsebino: i. Gordzd: »Stara pravda*. Venec balad. — 2. Josip Stare: Vanda. Povest. — j. K. Pire: Iz Bremna v New-York. — ^. Pr. Gestrin: V snegu. Pesem. — JT-Ivan Vrhovec; Iz domače zgodovine. I. — 6. A. Fekonja: Vila Slovinska. — J. Evgen Lah: Ljubljana v ljudopisnem oziru. — °/0 fttajerake zemljišč, odvez, oblig. . . 105 „ — „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 118 , 50 , Zemlj. obe. avstr. 4V/o zlati zast. Usti . 125 „50 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „ — * Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 99 „ 25 „ Kreditne srečke.....100 gld. 178 „75 , Budolfove srećke.....10 „ 19 „ 80 , Akcre anglo-avstr. banke . . 120 „ 94 n — w T :immway-druSt. velj. 170 gld. a. v. . 202 „ — „ Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem vošči veselo novo leto (920) RODBINA MOSCHŽ, "Veselo novo lefo vsem prijateljem in znancem vošči ,905) rodbina Fr. Xav. Souvan-ova. 1 i Vsem p. n. gostom, prijateljem in znancem 4 veselo novo leto j vošči I Trem. Cesaric m soprogo. Srečno novo leto vošči vsem gostom, prijateljem in znancem rodovina Peršin. (93°)_ (Matija na Rožniku). iT Vsem prijateljem in znancem vosi I (933) a»R»0»M»^»g»^e^»ft»ft»R4»»M0UOP0MO? Matej Kreč z rodovino. Za novo leto! Vsem svojim p. n. častitim gostom, prijateljem in znancem najsrčnejša voščila z zahvalo za do sedaj skazano zaupanje in s prošnjo za daljno naklonjenost. Fran Ferline z rodbino. Restavracija „Pri Zvezdi". (922) MM Poslano. rij te Ubald pl. Trnk6czy-jevo keljevo slatino kavo. (Zdravilna kava.) I. Dosegli in ohranili si boste zdravje. H. Bedlll »li tlvlll boste telo, kakor njemu to naj* bolj ugaja. m. Prihranite si v denarji pri gospodinjstva. S0F~ Važno in neobhodno potrebno ia bolehajoče na 'VJBJ a*y želodci, prsih, jetrih, obiHtih in živcih, za do- ~*JBJ ftjsaT" jenčke, otroke, slabotne, za ženske pred in po "WJ afsf" otročjej postelji, prebolele, malo krvne i. t. d. -^SMI Zamotek s V« kilo vsebine velja samo 30 kr. Dobiva se v (612—12) LEKARNITRNKOCZY zraven rotovža v IJ uhlju 11 i. Razpoftilja se vsak dan po poiti. BBBl iProdnJalct mu drobno dobi znaten robat. Št. 505. (926—1) Natečaj. Na tukajšnji šestrazredni dekliški ljudski šoli je popolniti službo učiteljico, eventuvalno podučiti- Ij i ce. Službi učiteljice pripada letna plača 600 gld., poduči t eljici pa letna plača 500 gld. in obema pravica do postavnih službenih doklad. Prosilkam za ti službi je svoje prošnje z dokazali o učiteljski sposobnosti za pnik v obeh deželnih jezikih in v dozdiir.jein službovanji, ako se nahajajo v dejanski učiteljski službi, potom predstojećega c. kr. okrajnega šolskega sveta vunj «!<► koncu meseeta Januarja 1. 1888 uložiti pri podpisanem c. kr. mestnem šolskem svetu. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, v 29 dan decembra 1887. Prvosednik: Grasselli. Št. 9444. Razpis službo (932—1) učitelja na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu pri Rudolfovem. Služba 3. učitelja, kateremu bode poučevati učence v predmetih ljudske šole v naravoslovji in čebeloreji, razpisana je z letno plačo 600 gld. in s prostim stanovanjem. Služba je začasna s trimesečno odpovedbo. Prosilci morajo prošnji priložiti spričalo učne sposobnosti za ljudske šole. Prošnje oddajati je pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani najdalje do 15. Januar Ha 1889. I. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 26. decembra 1887. Tožni listi za vozijo po železnici io po morji \ pri c. kr. konc. Anchor Line, Dunaj« Li Kolowr*»trlng 4. Y2 Vabilo na naročbo. Od 1. januvarfa l*** naprej Uhajal hode SLOVENSKI PRAVNIK. Celi program listu izražen je v njegovem imenu. Glavni name" mu hodu pospeševati korektno sin vensku uradovanje v slovenskih pokrajinah. Slutiti ima torej v prvi vrsti praktičnim potrebam slovenskega juridičitega prcm«,tH- Vendar pa bode tudi odmerjen primeren prostor teoretičnim i-«7,p avani inje namenjen posebno mlajšim juristom /m vežtmnje. Samo oh Bebi je umevno, da se list ne bode samo pečal i golo juridicnimi, marveč tudi z upravno- in tinauono-pravniini vprašanji. Imel bode list tudi svoj frljetnn in prinašal bodo male notice juridične vsebine iu personali)e. In da se ustreže večkrat izraženim željam, objavil bode tudi najvažnejše termine v konkurznih in eksekutiv-uih zadevah v slovenskih pokrajinah. Sotrudniki so naprošeni, da pošljejo rokopise naj-zadnje -u, *Tostjnt Kordhi-u, Viktorji Schifter-ji, Edvardu Mahr-u, v Nemških ulicah št. 4. (901—7) Gozdni čuvaj vzame se v službo od niCNĆaiiMkc - korpora-cije v Kitmiiiltu. Plača na mesec 2o gld.; stanovanje, drva in nekaj njive prosto. Zahteva se potrebna zmožnost in sposobnost za službovanje v hribih. («o4—3i Dosluženim vojakom se da prednost. Čas za prošnje do 1. svcčjiiih I.H.HS. Upravništvo mešč. korporacije v Kamnika. Išče se voznik za prevažanje blaga s kolodvora v mesto, ki bi imel redno vsak teden dober zaslužek. Natančneje se izve pri upravnistvu tega lista. (925—2) H i k a kili zobnih bolečin več, če se rabi svetovnoslavna in priatna o. kr. dvor. zobozdravnika ustna voda srapp Boljša kako- vsaka druga zobna voda kot prausor-vativno sredstvo proti vsem bolečinam zob in ust. Preskušena voda za grgranj« pri kroničnih vratnih boleznih in neobhodno potrebnu pri ralu mineralnih voda. — Velika steklenica po gld. 1.40, srednja po gld. 1 in mala po 50 kr. Uspeh je zajamčen, če se točno tako rabi, kakor je predpisano. V zvezi z ustno vodo in dr. POPP-a zobnim praškom in zobno pasto dolu'' se vedno zdravi in lepi zobje, kar je za ohranenje zdravega želodca velike važnosti. Dr.Poppa zobna plomba je najboljša, kdor hočo sam zadelavati otle zobe, s činier se odstrani smrdljiva sapa. Dr. Popp-a zel j i sen o milo se je z Velikim uspehom uvelo proti izpuščajem kože vsake vrate in jo tudi posebno izvrstno za kopeli. "TpnW (d o 0 i Arom. zobna pasta v kosih po 35 kr. Anatherin zobna pasta po gld. 1.22. Vegetabilični zobni prašek po G3 kr. Zobna plomba po gld. 1. Zeljišcno milo po 30 kr. Pred kupovanjem ponarejene Anatherin zobne vode se izrecno svari, ker ima v sebi zdravja .škodljive primesi, kakor je ana-(342—26) liza pokazala. Pismeno naročbe izvršujejo se pror. poštnemu povzetju. Glavna zaloga: Dunaj, I., Bognergasse Nr. 2. Dobiva ser Ljubljani pri lekar jih J. Swoboda, V. Mayr, U. pl. Trnkoczv, E. Birachitz, B, Piccoli, dalje pri trgovcih C. Karinger, Vaso Pctriči*. Ed. Mahr, P. LaBS-nik, bratje Krisper; v Poatojini: Fr, Baccarieh, lekar; na Krskeni: F. Home bes, lekar; It. EngelBberger, trgovina z galanterijskim blagom; v Idriji: J. VVarto, lekar; v Kranji: K. Šavnik, lekar; Mart n Puttau, trgovec; v Škof jej Loki: C. Fabtani, lekar; v Koievji: J. Braune, lekar; v Ajdovščini; M. Gugliehno, lekar; v Litiji: J. Beneš, lekar; v Metliki: Fr. Wacha, lekar; v Radovljici: A. Roblek, lekar; r Novem mestu: F. Haika, D. KLzoli, lekarja; A. (Justin, trgovina z galanterijskim blagom; v Kamniku: J. Močnik, lekar; v Trebnjem: J Ruprecht, lekar; v Cmomlji: J. Bla-žek, lekar; v Vipavi: A. Lebau, lekar. Št. 889. (911—2) občinskega paznika. Pri mestni občini Kamnik izpraznjena je služba ob^iiiMkega pazniku (policaja) z letno plačo 420 gld. Prosilci slovenskega in nemškega jezika zmožni, naj svoje prošnje s prilogami vred, in sicer cisti, kateri s > v javni službi, potom svojega predstoj-nega urada najdalje do 25. juiiiivurju Ishh podpisanemu uradu u pošljejo. Ako možno, naj se prosilec ottobno predstavi. Opomni se, da bo tu paznik intel tudi nalog, zvečer mestne svetilnieo prižigati. Mestno županstvo v Kamniku, dne 24. decembru 1887. Žup:in: Fischer s. r. Neobhodno za vsacega za svutlenje usnja pri konjskej optnvi, vozovih, hišni opravi, čevljih itd. itd., je novouuml jena po z a v a r o v a n a proti p o n a r u j a n j u svetla tinktura za usnje (-tekočo svetlo mazilo), do sedaj najboljša, kor do sedaj se ni ie nobenemu izmej mnogih t kooih svetlih mazil ali likov za u"niw dal j)atrtit. — Cena steklenici Št. I. 1 gld., št. II. 40 kr.. Št. III. 20 kr.; iu da oitltnejo čevlji suhi pri mori in melilu iti voljni pri šolnine) vrpfilnl, se je te več kot 10 let /a dobro pokarala, tudi piiteutovana, nepre-mooljiva hranilna mast za usnje. Da je res to iinujo vnrovtihio sredstvo tako Uvrstno, dokazuju KS 25 Odlikovanj, fOM na stotine pri/.milnih pisem Oba izdelka H<>, nestu inli)inaeil:v le pri o. kr. VO« jaičini, ampak si ut in uhod pri NJ. Veličastvu iu o. kr. vlaokoatih. Po tovarnfftki coni |u predajajo ▼ LJubljani gg. Anton Krisper iu Sohuanig: & Weber, v Kranji g. Petan, v Škof jI Loki g Kooeli — Dobiva se v vseh večjih kiajih države pri boljiih trgovcih. (800—6) c. kr. avstrijskem in oger »krm uiinistcrstvu ICACAO! ČOKOLADA ICTOR S CHMIDT & ki jta pri prvej Dunajskej razstavi kuhi niske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradnn registrovano varstveno znamko in firmo. (800—37) DOl»ivn Me pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih deli vat.es, v I.f iil>lj""t pri g. i etru LunnuIIcii. Razpošilja se v provincije preil poštnemu povzetju. VICT0R SCHMIDi & S0HNE, c. kr. dež. por. tovarnarji. Tovarna in centr. razpošiljalnioa Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poie-r juž kolodvora). mm*" M o e = 9» rs i* K» ros cd O • O E t 9 S I 1 9 « M £ _ u- S,. KO O i 0»W I « io Moške srajce, Klattovske, bele uli barvane, la. !(■«■* I .HO, I In. gld. 1.20. Delovske srajce iz dobrega oxibrda, 3 ko uiadi gl«I. 'i.—. JI o s k r g*ače? iz barhantu, platua ali croise, 3 pare I gl.S.SO, II. nI- l.SO. Moški obujki (žoki) za zimo, bule in barvaste, ti parov gl«l. l.lO. Kape iz pliša za moške in dečke, ti komadov gld. l.SO. Popotni plajdi, 8*60 metra dolgi, 1'tiU metra široki, gld. I.50. Posobna preproga, n:očne baze, 1 ostanek 10 do 12 metrov, gld. 8.50. turški uzorec, — kompletni, gld. 2.SO. Pregrin jalna garnitura, 1 prt in 'Ive poitctjni pregrinjali is ripna gld. 4'Hit, ii Juti; |(ld. :t .10. Posteljne odeje za zimo, iz rouge »Ii eretona, elegantno prešite, a.—. brez i.iv.i. 2 metra »lil. I.Tjti. — Mlititiiijut-a. 2 niclr« diilttii, li gia. 1.40, l l.i »o lir. 14 o ii j s k v sahrahe. težke haic, z barvastimi krajci, 190 cm. dolge, 180 cm, iiroke, Ia. rumene alti. 2.30i lla. m...is.- kI«I> i.so za poiteljiio ]>revloke (t kos 30 Dunajskih vatlov), In gld. 6.—, Ha. gld. ft.£0. .A. ti a. a - Q-r a.đ.1 zii poutetjtiu prevleke (1 kos :I0 llu- uajnktlt vatlov), I a gld. 7.50. 11gld. .-»..-.<►. EERCatBSBSUESmVI Mizni prti, platneni, v vseh barvah. 8 kom. "V* ** 8 kom. 7« >• platneni, *l4 v kvadratu, 6 komadov uld. l.tfO. platni damaai. ti kom. z resami gl. l.so. /. okrajkl «i- i.40,: Domače platno, trdne bažt; (20 vstlov) 1 kob) l L gld.5.50, */, Klil- -t.a«. SIFON za muško iu žensku perilo, 1 koa (30 vatlov), la. ul- ."».-»o, lla. nI. I50. 0X1^01.*X>, najnovejši uzorec, 1 kos (29 j vatlm) gld. 4.»O. Prostej«'Vski bar lin nt, 1 kos 1.vatlov;, bel ali rudoč gl. O, moder ali rujav gl. 5. ČEBELNO-VOŠČENE SVEČE n (sa'i—3) PRIPOROČA V LJUBLJANI. oziv! Ker se preselim iz Ljubljane, pozivljem vse, kateri mislijo, da so opravičeni, od mene kaj terjati, da svoje terjatve v teku meseca januvarja 1888 objavijo in dokažejo v odvetniški pisarni mojega pooblaščenega zastopnika dr. F. Štora, v Špi-talskih ulicah št. 10 v Ljubljani, ker ne bodem prizna! druzih morebitnih terjatev, ki se ne bodo objavile in dokazale v meseci januvarji. V Ljubljani, dne 31. decembra 1887. 929—1) Benjamin Janeschitz. V Ljubljani, na cesarja Josipa trgu. •filtri v nedeljo 1. Juinivurjii I HNS: 2 veliki praznični predstavi. Prva popoludne ob 4. uri, druga ob 7. uri zvečer. Nastop vseh umetnikov in umetnic. H koncu: Svatba ii h deželi ali naddesetnlk na dopustu, jako komična pantomima, katero izvaja vBa družba, Vae natančneje po listkih. Za mnogobrojni obisk se priporoča udano ^928) M. Scil legel, ravnatelj. V ponedeljek «. Januvarja 1NSH zvečer ob 7. url: Velika monstre-predstava. V torek 3, Januvarja hode cirkus zaprt. MW Cirkus je kurjen. ~W Najstarejše domače zdravilo je „konc. cvet za ude", j Slovenka ali Hrvatica, i gospodična vdo\ a, 24—.'10 let stan, olikana, resna, I iskrena, iščoča svojo srečo v mirnem družinskem J življenji, pofilji do 15. Januarja zaupno svojo po- aj nudbo vdovcu v najboljih letih, uradniku I 1800 gld. ♦ na leto pod napisom: roslav Dobrova« v ^ Np eftu (Npatato). — Poste reatante". — Taj nost sveta. . - 1HJ- » 905—3) ♦ 2j Podpisana usoja si p. n. gostom in Tli p. n. občinstvu s tem naznaniti, da bo 4*1 vsled smrti njenega soproga to kavarno ona obdržala ter skrbela za to, da bo po-±A strežba v vsakem obziru taka, kakor je bila 2| d° Zu■- i j r • : Nubija in Egipet, razgledi Vzhodne Indije, Kitaja, Japana, Jave in Sumatre. Odprto vsak dan od 3, ure popoludne do .9. ure zvečer. Oft nedeljam tu pravnikih tudi tUtpaludne. Vsak ponedeljek in petek nova serija. Wmj~ meprenioćljlve plahte za vozove v različnih velikostih in raznih bazah, dobe se vedno po nizkih cenah pri R. RANZINGER-JI, špediterji o. kr. priv. Južne železnloe, v LJubljani, Dunajska, oesta it. 15. (401—35) Nuj vočja prihruiijunjn i gospodinjam. V prodajalnicah koloni-jalnega blaga in delika-tes ter droguerijah se dobiva Bonillon-Eztract Dajo najedenkrat, ne da bi se kaj pridejalo, izvrstno mesno juho. Marke: Kx t rac tu vi Purum, NaJTiftjii Odlikovanja .n /liitn kolajne. Ko neprenegrljiio zaradi dobrega uknsa in ■teke cene. iux Fines Herbts und Trilffel- W\lrze. Fine moke za juho iz sočivja. Napravljane pod varstvom c. kr. avstrijskega obrtnog« nadzorstva in švicarske občnokoristne družbe. • Osrednja zaloga: Wien, I., Jasomirgnttstrasse 6. • Prodajajo: Peter Lassnik. H. L, AVenzel, SHiusMiig & Weber. — V Zagorji: R. E. Michelic, Ivan Miil-lcr, Rudniška bratovska skludnicu. — V Litiji: Ivan \Vaggonik. (902-3) Naznanilo. Podpisana tovarna usoja si s tem naznanjati, da je izročila zastopstvo za Kranjsko gospodu Hermanu Wendling-u v Ljubljani, ulice na Grad št- 3, ta more vse v našo stroko spadajoče naročila v najkrajšem času izvršiti. I.avstro-ogerska tovarna lesnega ličja (Holzfaserfabrik) Niischeler & Comp. (918—1) v Einsiedlingu (Gorenja Avstrija). deželna I naslada, suharna in zflraviliščna jekarija 1 S v Slatini pri Hogatci na Štajerskem ^ I i posebno priporoča (833—10, IjJ I wmr su-la-sur, "mm p UJ kateri vedno izdeluje v izvrstnej bazi, ki ga prodaja v J.jul>lj;k ni gospod \f}< jtj RUDOLF KIRBISCH, sladčicar na Kongresnem trgu. [jI ""j^j (Naročila na zunaj se točno izvršć.) m ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ E. TONNIES, zastopnik Gnnz>a Oo. v Hudi m pest i, preskrbljuje dobro-znane trdollte val jami ke (HartgUal W)tlzenstUhle), ctlliidre, skrbee (Auiztige), vse aparate, trausinlalje in priprave sa milne. Narici in načrti napravljajo se pn najnovejših skušnjah. Specijaliteta: Vsakovrstne z»ge In stroji za obdelovanje leaa. Preskrbuje hitro idoče parne stroje in varnostne parne kotle. Tudi napravtJH pbluove motorje. Zastopstvo I^angen-a đc Wolf-a na DunaJI. Iiidlclraiije parnih ©troje^r, njib predelovanje a Jamstvom, da se pri varuje pri kurilu. (836—8) mm Vseui, kateri zidajo ali popravljajo kako poslopji*, ali sploh potrebujejo želesnino, nuj bode priporočena zaloga železja in vseh v to stroko spadajočih stvarij ANDR. DRUŠKOVIČ-a, poprej JAKOB IEKREP, "V" JLJ\al>ljani9 MeHtni t>r*g št. IO, kjer se dobivajo v velikem izboru in prav niaki ceni okova za okna in vrata, štorje za štokodoranje, d rat in cveki, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, Portland in Roman cement, sklejni papir (l)aclipuppe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in njih posamezni deli. Zaloga pečij za leseno in premogovo kurjavo. Posebno po nizki ceni dobivajo se stroji in orodja za poljedeljstvo, kakor mlatilnice, same ali z vlačilnikom (Gopel), alamoreznice, čistilnice za žito (Trieur), brane in lepo in močno narejena drevesa za oranje. (588—87) s; Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Josip Vošnjak. Lastnina in tisk ,Narodne Tiskarne.u 5614 603995432233 4