Ill
Leto 1891.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXV. — Izdan in razposlan dnd 16. junija 1891.
(Obsega štev. 70.—75.)
ttkaz ministerstev za finance in frgovino z dne 14. maja 1891. 1.
0 upreméni, oziroma dopolnitvi nekaterih določil v Nečednem blagovnem spisku k čolni tarifi iz leta 1882. in v dodatku k njemu.
Dogovorno z udeleženima kraljevo-ogerskima n>sterstvonia se v abecednem blagovnem spisku ^ čolni tarifi z dné 25. maja 1882. 1., izpremenjeni d tuak0n0rn z dné 21- maja 1887. 1., in pa v do-11 k njemu izpreminja, oziroma dopolnjuje to-le:
8 . Stavbno kamenje, na strani 23. blagovnega lska iz leta jgg7 y prvem odstavku je za besedo ’Zagano“ pristaviti:
*(Pa ne na več kakor 3 stranéh.)“
tem odstavku je vložiti kazalnico:
»Dl. tudi opornnjo pri Kamenje*.
P
sttani ratl>t, na strani 127. blagovnega spiska in 2ab'! . dodatka k njemu. V prvem odstavku je esedo „žagan* pristaviti:
»(pa ne na več kakor 3 stranéh.)*
Kazalnica po tem odstavku naj se glasi:
„Gl. tudi opornnjo pri Kamenje*.
Mramor, na strani 220. blagovnega spiska. V prvem odstavku je za besedo „žagan* pristaviti :
„(pa ne na več kakor 3 stranéh.)“
Kazalnica naj se glasi:
„Gl. tudi opornnjo pri Kamenje*.
Rudnine, na strani 219. blagovnega spiska. K drugemu odstavku opomnje je vložiti kazalnico:
„Gl. tudi Kamenje in opornnjo tamkaj*.
Serpentinovec, na strani 319. blagovnega spiska. V prvem odstavku je za besedo „žagan* pristaviti :
„(pa ne na več kakor 3 stranéh.)“
Po tem odstavku je vložiti kazalnico:
„Gl. tudi opornnjo pri Kamenje*.
Kamenje, na strani 332. blagovnega spiska. Za navedbo, tiskano z drobnimi črkami in spadajočo k prvemu odstavku, vložiti je to-le opornnjo:
„Opomnja. H kamenju, katero je po št. 102. prosto cola in obsekano, spadajo tudi površno bosi-
rani, to je, ne sè zrnčastim kladivom, ampak s dletom ali cepinom obdelani, pa tudi natvorjeni kameni sè sékom ali brez séka ob robu, toda neizvr-šeni, t j. brez vsake grobo ali čisto izdelane ploskve“.
Kamenéno blago, na strani 333. blagovnega spiska in na strani 29. dodatka k njemu.
Prvi odstavek opomnje 1. se mora v novi obliki glasiti:
„1. Z grobimi kamenarskimi déli št. 244. (bis ali ter) a se razumevajo samö tista, katera so narejena z navadnim kamenarskim orodjem (zrnčastim kladivom) imajo prost profil, in niso dalje obdelana ter spojena z drugim gradivom; kadar pa so tudi samo deloma sukana ali okrašena (z venčniki ali jajčniki, z arabeskami, rožicami itd.), tedaj spadajo, kakor sploh vsa nebrušena kamenosukaška dela, pod št. 244. (bis ali ter) b; popolnoma ali déloma obrušena, ali popolnoma ali deloma pozlačena spadajo pod štev. 244. (bis ali ter) c.“
V drugem odstavku je pridejati:
„Kar se tiče razločevanja samo obsekanega (po št. 102. cola prostega) kamenja od kamenar-skih dél, gl. opomnjo pri Kamenje“.
Steinbach s. r.	Bacqtiehem s. r.
71.
Ukaz pravosodnega ministerstva z dné 16. maja 1891. 1.
o ustanovitvi okrajnega sodišča v Veliki Bytesi na Moravskem.
Na podstavi §. 2. v zakonu z dné 11. junija 1868. 1. (Drž. zak. št. 59.) in pa §. 1. v zakonu z dné 26. aprila 1873. 1. (Drž. zak. št. 62.) ustanavlja se v okoliši okrožnega sodišča iglavskega okrajno sodišče z uradnim sedežem v Véliki Byteši za tč-le občine:
I.	Vélika Byteš, Hehnanov, Novà ves, Radno-ves, Vidonln, Milešln, Borovnik, Roseč, Ondrušky, Bfezl, Osovu Bytyška, Kf-enâfov, Osovd, Vlkov, Zàblatl, (likov, Zliof holubl, Jâchimov, Lhotky, Bfesky, Enkenfurt, Kf-ovl, Novosady, Nihov, PH-byslavice-Otmarov, Ruda;
II.	Radoškov, Svatoslava, Katov, Panov, KH-žinkov, Novii ves Kuflmska, Blahofiov, Prosatin;
lil. Doinašov, Hluboké, Javûrok, Rudka, Zbraslav, Stanoviëtë, Zlioï-, Oujezd;
IV. Ludvikov, Košikov in Krokočin.
S pričetkom delovanja tega sodišča, kateri se ustanovi in dâ na znanje kesneje, izločijo se pod št. I. imenovane občine iz okoliša okrajnega sodišča v Véliki Mezerlči, pod št. II. in 111. imenovane občine pa iz okoliša okrajnih sodišč v Tišnovu in v Ivančicah, oziroma iz okoliša deželnega sodišča brnskega, in napâsled pod št. IV. imenovane občine iz okoliša okrajnega sodišča v Namžšti in okrožnega sodišča znojemskega.
Schönhoru s. r.
78.
Razglas finančnega ministerstv» z dné 16. maja 1891.1.,
s katerim se ustanavlja barva istöstnim oznam®' miom, ki jih je nameščati na tkaninah v promet za vezeninsko plemeničenje.
Z ozirom na ukaz z dné 27. marca 1890-(Drž. zak. št. 56.) o colnijskem postopanji s Pr° metom za vezeninsko plemeničenje se zaukazuj da je v dobi od 1. dné julija do konca decem ^ 1891. 1. na tkaninah, ki se uvažajo v prometu vezeninsko plemeničenje, nameščati istčstne k° v rudeči barvi.
Steinbach s.r-
78.
Ukaz ministerstev za trgovino i® za finance z dné 31. maja 1891* •
o potninah za uradnike, služabnike in drug® stavljence pristanske in pomorsko-zdravs
uprave.
•il»
Na podstavi Najvišega odločila z dné 27- a g 1891. 1. izdaje trgovinsko ministerstvo	0
s finančnim ministerstvom spodaj stoječi Pre.j,,^ab-potninah (potnih pristojbinah) za uradnike> s ^0. nike in druge nastavljence pristanske in po'n° zdravstvene uprave.
8- 1.
mé, le
Na korist službe je sinčti potovati san komu načelujoče oblastvo to posebe zau 1	' gV0.
nima dotičnik za tč pravice ali dolžnosti že P Ijern služabnem navodilu.
§. 2.
V službi potujoči smejo zahtevati, da se jim povrnejo vozni stroški in pa viši stroški za prehrano in stan, ki jim nastanejo s tém, da se ne Uporabljajo doma.
§. 3.
Ako potovalcem ne pristoji pravica do znižane voznine — kakor po ukazu z dné 8. junija 1885. 1. ®rž. zak. št. 101.) in po razpisu z dné 27. maja št. 684/t. m. to velja o progah avstrijskih železnic — povračujejo se vozni stroški o Potovanjih po železnicah (katerim se po ukazu 2 dné 16. junija 1887. 1. [Drž. zak. št. 80.] gledé na dolžnost njih porabe enačijo parne brunovke [Žlebovke, tramway] itd.) ali o potovanjih na ladijah Parnicah po izméri o tem veljavnih tarif, o poto-Vanjih s cestnimi voztlipa po izmeri vsak čas veljav-pristojbin za posebno pošto (mirijameterščine s Postranskimi pristojbinami vred ali brez njih) in j)a podstavi spiska vozne odredbine, izdanega po •Kovinskem ministerstvu.
‘885. 1.
državnih
. t Viši stroški za prehrano in stan se povraču-J*J° uradnikom in praktikantom z dovoltlom celih IS-4. — I.) aii omejenih dnevnln (§. 4.—II.), dru-«••u nastavljenemu pa s hranarinaini (§. 5.), in nekih posebnih slučajih vsém s prispévki za potnico (§. U.).
Dnevnine.
§. 4.
Dnevnine se c. k. uradnikom in praktikantom ustanavljajo v tej-le izmeri:
1^				
		0 potovanjih		
		zunaj	znotraj	
z«	1	svojega uradnega okraja vsak dan		
		1.	II.	
-				gl. I kr.	Ki-	kr.
v. Vi. VII. Vin.		10	50	7	
		8 —	5	50
	"C 0) N	6	50 5	—	4 3	50 50
IX.	2	4	1	—	3	
X. XI.	► O	3	50	2	50
	) 'M			
Mu-		3	—	2	50
‘•“Ute	)			
Pomorsko-zdravstveni zdravnik ima pri vseh potovanjih in izpostavah, trajajočih menj kakor en mesec, pravico do dnevnine, katera gré njegovemu činovnemu razredu. Pri izpostavah, trajajočih nad en mesec, pristoji mu dnevnina, razen na potovanji, samö prvih 30 dni počenši od dné, ko je nastopil potovanje; z 31. dnéin počenši pa stopi na mesto dnevnine dnevninska poprečnina, katera se ustanavlja na 60 goldinarjev ter izplačuje po dospelosti v polmesečnih obrokih.
§- 5.
Hranarina (popotnica) tistih nastavljencev c. k. pomorskega oblastva sè vsakdanjo, mesečno ali letno mezdo, kateri se ne uvrščujejo med c. k. uradnike ali praktikante, znaša:
	0 potovanjih			
	zunaj J		znotraj	
Za	svojega uradnega okraja vsak dan			
	I.		II.	
	gl-	kr.	gl. 1 kr.	
1. kapitana na parnicipristanske in pomorsko-zdravstvene uprave, ako ni državen uradnik ....	2	50	2	
2. nadziratelja, strojevoja, strojnika, ladij arja pri pristanskem in pomorsko-zdravstvenem kapi-tanstvu v Trstu		2		1	50
3. dijurniste, asistente I. razreda pri pomorskih in pristanskih svetilnikih , izpostavljene pilotne stražnike I. razreda, pilote pri-stanskega in pomorsko-zdrav-stvenega kapitanstva v Trstu I., II. in III. razreda in pa za la-dijarja pomorsko-zdravstvenih uradov zunaj Trsta, ako njih prejemki ne presegajo 500 gl. .	1	50	1	25
4. asistente II., III., IV., V. razreda in pomočnike pri pomorskih in pristanskih svetilnikih, pilote, pilotne stražnike, ladijarje z mezdo pod 500 gl., mornarje, kurilce, uradne služabnike, po-močne služabnike, stražnike mostov na škrpcili		1	25	1	
S- 6.
§• 10.
Razen dnevnine in hranarine se povračujejo samö taki stroški, kateri so neobhodno potrebni za nadaljno potovanje ter se izkažejo, kakor gré. Nasproti] pa je popolnoma zabranjeno, zaračunjati stroške za stanovanje, kurivo, luč, postrežbo ali drugačne stroške, uporabljene za prehrano in ugodnost potovalca v službi, kakor n. pr. za lokalne vožnje, sosebno tudi stroške o povodih reprezentacije.
V posebnega ozira vrednih razmerah se srn® za služabno potovanje v inozemstvo z obrazloženim1 prošnjami pri trgovinskem ministerstvu prositi z* dovolitev zvišanih dnevnin (hranarin). Ako s® 1® dovolé, zaračunjati jih je samö za cele dneve (P° 24 ur), katere je kedö resnično prebil v inozemstvu; za ostalo dobo komisije in potovanja pa pristop samo enojna dnevnina (hranarina).
§• 7.
Dnevnina pristoji vselej samö po činovnem razredu uradnika, hranarina pa po služabnem mestu nastavljenca,nikedar pa ne samö po vrsti naslova, in sploh vrhu tega samo tedaj, kadar je kraj komisije od uradnega sedeža več kakor 7-5 kilometrov daleč in kadar komisija traja najmenj 6 ur.
V §§. 12. in 13. podana podrobnejša določila so merodajna za t6, koliko največ dnevnine in hranarine se smé zaračunjati po izméri, ustanovljeni v §§. 4. in 5.
§. 8.
Kadar se tak opravnik, kateri se zunaj svojega stalnega služabnega kraja uporablja kot namestnik ali pomočnik ali kateri v službi potuje, ako mu pristoji za čas té služabne uporabe zaračunltev dnevnin (hranarin), v tistem času, ko se uporablja zunaj, premakne na katero višo stopinjo, tedaj ima od dné, ko je bil imenovan, pravico do tiste dnevnine (hranarine) in potnlne, ki ustreza njegovemu novemu činovnemu razredu, če ni bil ob enem z imenovanjem stalno prestavljen na služabno mesto, katerega je opravljal kot namestnik ali pomočnik, ter je potemtakem moral nehati dnevnine prejemati.
§• 9.
Pri substitucijah in komisijah, o katerih se vidi naprej, da bodo trajale dalje časa, treba se je v vseh tistih slučajih, v katerih bi se sméla zaračunjati cela ali omejena dnevnina, oziroma cela ali omejena hranarina, dogovoriti z opravnikom, ki se odpošilja, že naprej o mesečni dnevninski (hrana-rinski) poprečnim, katero mu je dovoliti za to službovanje, a pri tem naj se skuša kolikor mogoče znižati dnevnino (hranarino), pravično se sevéda oziraje na morebitne posebne okolnosti in na krajno draginjo.
Ako je koga služabno treba odposlati v inozemstvo, poprašati je poprej za napotilo trgovinsko ministerstvo.
§• H-
Kadar kak opravnik, kateri se odpošlje na komisijo, v tem času oboli brez svoje krivde ter je vsled tega oviran, nadaljevati ali dovršiti svoje služabno opravilo, tedaj prejemlje ves čas svojega izostanka dnevnino (hranarino) ali na mesto nje dovoljeno poprečnlno, ako dokaže svojo bolezen s zakonitim spričevalom.
Vendar mu pravica do zdravilnih stroško' (stroškov za zdravila, zdravljenje po zdravniku ■ za strežbo), ako nastopi spredaj omenjeni uvet, n stane samö tedaj, kadar neovržno dokaže, da J obolel vsled komisije ali vršitve svojega opravila-
§. 12. -	U
Dnevnina in pa hranarina pristoji v zneskih ustanovljenih v §§. 4. in 5. pod pogojem, ustan°v ljenim v §. 7., za vsakih 24 ur, t. j. za vsak cel in pa za vsako krajšo, toda eno noč (vsaj 7 ur ®
6. uro zvečer in 6. uro zjutraj) obsegajočo zuna J služabno uporabo.
S- 13.
Šest
Kadar zunanja uporaba obsega sicer vsaj ur, vendar pa ne 24 ur, ali ne vsaj 7 ur med o. zvečer in 6. uro zjutraj, tedaj pristoji polovica dnevnine, oziroma cele hranarine.
O komisijskih potovanjih, ki trajajo dalje ravnati se je po tem paragrafu gledé izmere presegajoče cele dneve (24 ur).
Če traja zunanja uporaba menj časa, ustanovljeno v j(. 13., izgubi se pravica do 1 ali hranarine.
Kadar pa je komisija nastavljena tak treba o poldne kösiti zunaj doma, tedaj c. k. uradnikom in praktikantom, potem
Da ladiji parnici pristanske in pomorsko-zdravstvene uprave 1 gl. prispévka za popotnico; —vsem drugim uastavljencem z mezdo, potem dijurnistom in uradnim služabnikom pa 50 kr.
§. 15.
Za svoj uradni ali pristanski okraj je zmatrati 'es okoliš enemu pristanskemu in pomorsko-Z(lravstvenemu kapitanstvu odkazanega okraja, v katerem je dotičnemu uradniku, praktikantu ali ^Ugačnemu nastavljencu odkazano službovanje.
Za uradnike itd., neposredno pristoječe c. k. Pomorskemu oblastvu v Trstu in v Trstu stalno bivajoče, velja gledé na zaračunitev potnin okraj Pristanskega in pomorsko-zdravstvenega kapitanstva v Trstu za uradni okraj.
ko je izpostavljen, ima taisti pravico zahtevati v §. 17. ustanovljene dnevnine za čas, ko se poto-vaje premika, in za dobo, da bi mu morda bilo treba dalje časa bivati v tém istem kraji. Vendar pa je prejemu stavbne doklade odbiti za posamezne dnevninske dnf pripadajoče vsote té doklade.
Stroški za vožnjo.
§• 20.
Kedor v službi potuje, mora se tam, kjer v meri, kamor gré njegova pot, vozijo železuični vlaki ali ladije parnice, posluževati tistega vozila, katero z ozirom na potrebščino časa zahteva najmenj stroškov. To isto načelo velja tudi gledé na to, da bi bilo treba izbirati potno mér.
S- 1Ö.
§• 21.
Zunaj svojega uradnega okraja se potuje tedaj, adar služabna misija zahteva, da se ne samo pre-0rači meja svojega okraja, ampak da je ol> enem u,li treba prenočiti v tujem okraji.
§• 17.
G- k. stavbni uradniki imajo o komisijskem po-Vanj! zunaj svojega uradnega okraja pravico do dnevnine (§. 4.—I.) samo za dobo, ko se po 11 premikajo (za potovanje tje in nazaj) in pa za 8 štiri dni bivanja na tém istem komisijskem aJ' ! počenši s petim dnérn tega bivanja pa prično q° pristojbino omejene dnevnine (S. 4. — II.). nj'h se torej ne uporablja §. 9.
§• 18.
sUv ^ s'u^aj'l*> kadar je videti naprej, da bo izpo-EjJi* trajala dalje časa, pričnd c. k. stavbni urad-izi P°^enši s petim dnérn svojega bivanja v kraji stave prejemati stavbno doklado, ki stopi na se vsak mesec plačuje po z nastopnimi mesečnimi
mesi“ , p,eJematl sta’
, 10 dnevnine; taista
spel°sti ter se ustanavlja P°P,ečni.,skimi zneski:
j^likega iuženerja s......................50 gl.
ll "?Je“erja s . '.............................40
za sbi "ega Pristava s.........................30
vbiiega praktikanta	s.....................20
Pazèé določil §. 2., imajo tedaj, j kadar rabijo železnice, c. k. uradniki vštevši do VII. činovnega razreda pravico do povračila tarife za I. vozni razred, c. k. uradniki VIII. vštevši do XI. činovnega razreda in pa praktikantje, nadalje kapitan na ladiji parnici pristanske in pomorsko-zdravstvene uprave, ako ni državen uradnik, in naposled namesto državnih uradnikov samostojno na komisijo odposlani dijurnisti pravico do povračila tarife za II. vozni razred, vsi drugi služniki pomorske uprave pa pravico do povračila tarife za III. vozni razred osebnih vlakov.
g. 22.
Rabiti brze vlake in kurirne vlake je praviloma nedopustno, in se to smé zgoditi samo v nujnih slučajih po posebnem pooblastilu oblastva, katero komu nalaga potovanje, kolikor bi se z izključno ali delovito njih rabo doba komisijskega opravila ne skrajšala v taki meri, da se viši potni stroški poravnajo s tém, kar se je prihranilo v dnevninah.
§• 23.
Služabno potovaje po železnicah je vsaj v méri, kamor komu gré pot, rabiti vozeče dnevne vlake nepretrgoma. Ako pa važnost ali nujnost komisije to zahteva, morajo se rabiti tudi ponočni vlaki, naj si je bilo to izrečno zaukazano ali ne.
S- 1U.
S. 24.
laka služabna opravila zunaj izposlavnega	Potovaje na nedržavnih ladijah parnicah,
tera se stavbnemu uradniku nulože v času, | imajo vsi upravniki, katerim po §. 21. pristoji raba
I.	ali II. voznega razreda, pravico do povračila voznine za I. mesto, — vsi drugi služniki pa pravico do povračila voznine za II. mesto.
§. 25.
Rabèc ladije avstrijsko-ogerskega Lloyda, daje se služnikom pomorske uprave za njih osebo pravica, potovati v I. razredu za plačilo II. razreda, in v II. razredu za plačilo III. razreda.
Zatorej se ob rabi téh ladij povračujejo samö stroški za 11., oziroma 111. mesto.
Na komisijo odposlani opravnik je slučajema (od slučaja do slučaja) dolžan, prositi osebno naravnost pri svojem načelujočem oblastvu, da naj mu dobi to znižano vozno ceno, ker bi sicer izgubil pravico do povračila večih stroškov, ako ne bi avstrijsko-ogerski Lloyd priznal omenjene znižane cene.
§. 26.
Tisti opravniki. katerim ob potovanji na ladi-jali pri stoji raba I. razreda, sinejo tudi zaračuniti spalničnim), ako morajo prenočiti na ladiji.
Ostali služniki nimajo pravice do povračila teh stroškov.
§. 27.
Tako ob potovanji po železnici kakor ob potovanji na ladiji parnici sméjo tisti c. k. uradniki in nastavljene!, katerim pristoji po železnicah raba I. ali
II.	razreda, na ladijah pa raba I. mesta, zaračunjati tarifi ustrezne prenosne stroške za vožnjo pretežne prtljage, presegajoče popravilno svobodno težo do 50 kilogramov, ako služabno potovanje traja nad šest dni.
Stavbnim uradnikom se v slučaji daljše izpostave (§. 18.) dovoljuje, da seboj vzamejo pretežne prtljage 100 kilogramov.
Ob služabnili in komisijskih potovanjih, ki trajajo menj časa, kakor tudi z mezdo nastavljenim služnikom ni dovoljeno zaračunjati pretežne prtljage.
§• 28.
Ob potovanjih na parnicah pomorske upravo ali na državnih jadrenieuh ali krmilnicah se ne smejo zaračunjati vozne pristojbine.
§. 29.
Ako je ob služabnili ali komisijskih potovanjih treba, posluževati se nedržavnih jadrenic ali krmil' nie, zaračunjati je stroške, kateri so se za najem ladije v resnici plačali. O pristojnosti cène je ‘i0, nesti potrdilo dotičnega pristanskega oblastva.
§. 30.
Kadar se rabijo nedržavna prevozila, potem kadar se rabijo državna prevozila, ako poslednja nimajo svojega čolna, tedaj je v tistih slučajih, ko na prvem mestu imenovana vozila ne dorinejo k bregu ali P1 ko poslednjim to ni mogoče, pripustilo povračilo stroškov za vkrcavanje, oziroma izkrcavanje.
To povračilo znaša:
I. Za opravnike, ki imajo pravico, na parnicah rabiti I. mesto:
a) ob služabnih in komisijskih potovanjih, trajajo čili nad šest dni, tako na početku kakor na konci potovanja, nadalje v tistih postajah, kje' je zavoljo daljšega služabnega bivanja P° trebno. izkrcati, ozirati vkrcati tudi prtljago* za vsako vožnjo..............................^
h) ako je v slučaji a) služabno bivanje na vrnčsn' postaji jako kratko, in se potovanje nadalj J zopet s to isto ladijo, ali ako se, če tudi biva1J traja dalje časa, prenočuje na državni la tl ’ katera se rabi za potovanje, in pa če komi J traja vštevši do 6 dni. za vsako vožnjo 69
za
II. Za ostale nastavljence z mezdo, potom uradne služabnike in za nesamostojno na k siju odposlane dijurniste brez razločka, za vožnjo.................................
vsak0
50 kr-
§• 31.
G. k. uradnikom in praktikantom, P°*'eI",[vg,le
lanu na parnici pristanske in pomorsko-zdravs
uprave, ako ni državen uradnik, dovoljuje se^P . za vožnjo s kolodvorov in na kolodvore žara' stroške ze dvovprežen voz v zmislu vozni spiska, izdanega po trgovinskem ministerstvu, pa je kolodvor prav blizu uradnega sedeža a ^ komisije, ne sine se v navadnih okulnostih 28 njati nikaka voznina.
V Trstu in drugih obrežnih mestih»
kj°r
mesu»,
se dobe izvoščiki, dovoljuje se zgoraj ime110 . opravnikom, za vožnjo na prislajališče ali * P^u jališča zaračunjati tamkaj navadno voznino omenjenega vozuinskega spiska, toda tut i
sPloh, in tamkaj navadne voznine ne gré v navadnih okolnostih zaračunjati tedaj, ako je pristajališče prav blizu uradnega sedeža ali kraja komisije.
V inozemstvu se dovoljuje za rabo voza v enakem slučaji zaračunitev trdnega poprečninskega zneska 1 gl. za vsako vožnjo.
Dijurnisti brez razločka dobivajo sploh za vožnje na kolodvore in s kolodvorov, kakor tudi za vožnje na pristajališča in s pristajališč vozninske odškodnine 50 kr. za vsako vožnjo; toda tedaj, kadar je kolodvor ali pristajališče prav blizu navadnega sedeža ali kraja komisije, ne gre v navadnih okolnostih zaračunjati té odškodnine.
Ako pak se dijurnisti uporabljajo na skupnih komisijah kot pomožni organi, pristoji jim zgorenja vozninska odškodnina samö tedaj, kadar ob takih vožnjah ne dobé mesta na vozu uradnikov, idočih na komisijo.
Ako bi pak več dijurnistov, udeležujočih se kake komisije, ne dobilo mesta na vozu uradnikov, n® komisijo idočih, in bi potemtakem bili prisiljeni, nabiti poseben voz, smé se vozninska odškodnina 2aračunjati samo enkrat, in sicer po tistem, ki je v v'ši vrsti, če so pa vsi v enaki vrsti, po najstarej-em v službi, pri čemer se opozarja, da se prostor v°vprežnega voza računi na tri osebe.
Razloge, zakaj ni bilo mogoče rabiti skupnega v°za, izkazati je v dotičnem partikularu.
I.	tistim osebam, ki imajo po železnicah pravico rabiti I. ali II. vozni razred, toda izvzemši stavbne uradnike:
a)	ob potovanjih zunaj svojega uradnega okraja (§. 16.) cela pristojbina za posebno pošto z 2 konjema in, ako treba, tudi s potrebno priprego ;
b)	ob potovanjih v svojem uradnem okraji (§. 15.), ako je kraj komisiji nad 7-5 kilometrov oddaljen od uradnega sedeža, mirijame-terščina v izmeri vsak čas določene poštne jezdnme za 2 konja (brez postranskih pristojbin) ;
II.	c. k. stavbnim uradnikom brez razločka, naj si potujejo v službi zunaj svojega uradnega okraja ali v njem, in ako se v poslednjem slučaji preseže dalja 7-5 kilometrov, mirijameterščina;
III.	vsem ostalim, posamez služabno potujočim nastavljencem, tako zunaj svojega uradnega okraja kakor v njem, ako znaša dalja 7'5 kilometrov, polovica mirijameterščine, po I. b. pripadajoče.
§■ 35.
V slučaji, da je treba rabiti pocestno vozilo za prepotovanje večih daljav v inozemstvu, dovoljuje se vozninske odškodnine pristojbina za posebno pošto v izméri, v dotičnem času veljavni za svoj uradni okraj dotičnega c. k. uradnika.
§- 32.
§. 36.
. V tistih obrežnih mestih, kjer nt izvoščikov I toji odškodnine stroškov za prenos prtljage i ■ * ariovišča na pristajališče, oziroma na ladijo ali na7' Pfotno, ako komisija traja nad šest dni, poprečni-esek 1 glfj ak0 pa traja komisija menj časa, po-prežni znesek 25 kr.
§. 33.
d ako bi bilo treba, jemati seboj priprave ali tež ^ne urarske predmete večega obsega ali veče v e’ katerih bi ne bilo moči spraviti v rabljenem 'u> oziroma za katerih prenos ni sploh ali vsaj l^cj^^tnega osebja niže vrste na razpolaganje, „ ,se stroški, kateri se v resnici naberö, naj so laa- Ul s Prenosom ali s prevozom po železnici ali na 1J1’ Povrnili posebe.
g- 34.
zlij t^ai'ar posamezniki ,tedai Pristoji:
potujejo s pocestnimi vo-
Za služabna opravila v krajih blizu uradnega sedeža, od tega oddaljenih 3'8 in 7-5 kilometrov — izvzemši lice mesta tržaškega — dovoljuje se c. k. uradnikom in praktikantom brez razločka služabne vrste, nadalje kapitanu na ladiji parnici pristanske in pomorsko zdravstvene uprave, ako ni državen uradnik, in pa morebiti samostojno na komisijo ido-čim dijurnistom 'vozninske odškodnine mirijameterščina 2 gl. 10 kr., ostalim služnikorn brez razločka pa mirijameterščina v znesku 1 gl.
§• 37.
Za komisije do daljav 3'8 kilometrov — lice stržaškega mesta izvzemši — povračujejo se vozni trtroški samo izjemoma tedaj, kadar je raba voza po-toebna vsled nujnosti komisijskega opravila in kadar v nujnost po trdi načelnik urada. Vozni stroški se a tem slučaji vračajo v izmeri prejšnjega odstavka; uko pa bi v dotičnem kraji bile vozne pristojbine ' stanovljene po tarifi, morejo se zaračuniti vozni I troški za voz z enim konjem.
§. 38.
Za služabna opravila v krajih na lici tržaškega mesta sméjo, ako znaša dalja nad 2 kilometra, c. k. uradniki in praktikanti, kapitan pristanske in pomorsko-zdravstvene uprave, ako ni državen uradnik, in pa samostojno na komisijo idoči dijurnisti za-čunjati te-le pristojbine :
za daljavo do 3.8 kilometrov...............1 gl.
,	„	nad 3-8	„	do 5 kilometrov	2 „
J	n »	5	»	j 10	„	4 „
J	j	.	10	„	nl5	n	Oj
Vsi drugi služniki se morajo v tem slučaji posluževati tramvaja (brunovke) ali omnibusov.
§■ 39.
lišča, pristoji, dokler so na potovanji, povračil0 potnih stroškov in dnevnin, ki jim gredö po njih značaji, toda ne odškodnina za pohištvo.
Vendar smé taistim, kadar opravijo kako v svoji navadni dolžnosti neosnovano službo in s tém dosežejo kako posebno korist državi, pristanska in P°' morsko-zdravstvena uprava v mejah lastnega področja dovoliti primérno denarno nagrado.
Prav tako smé pomorsko oblastvo nastavljence® z mezdo in pa uradnim služabnikom, ako se Pre’ stavijo uradoma in brez poviška svojih prejemkov-ali ako se v opravilih odpošljejo zunaj svojega bivališča in nestanovitnost poslednjega ni že osnovana v njih služabnem svojstvu, z ozirom na pravičnost poleg popravilnih hranarin dovoljevati v lastnem področji tudi odškodnino za stroške, nastale vsie preselitve ali potovanja, v znesku do največ 42 gha-v'
Ob skupnih služabnih potovanjih, to je takih, ko več c. k. uradnikov s pocestnim vozilom potuje vkupe ali z drugimi nastavljenci ob istem času na taisti kraj, pristoji odškodnine za vozne stroške cela pristojbina za posebno pošto po številu potrebnih vozil, katerih se računi največ eno na tri osebe.
Po činu najviši član komisije — pri enakem činu pa najstarejši v službi — oskrbi vozove in preračuni partikularno vozne stroške, imenujoč ostale komisijske člane.
Razloge, kateri zabranjujejo rabiti skupen voz, izkazati je v dotičnem partikularu.
§. 40.
Mirijameterščino, in pa pristojbino za posebno pošto je zaračunjati samo po celih kilometrih. Drobci kilometrov se potemtakem izgubé.
§• 41.
Mitnine, katere mora povrniti, kedor služabno potuje, sméjo se zaračunjati, ne da bi bilo treba do-našati mitnih listov.
Določevaje višino te odškodnine, ozirati se Je na daljavo, na prevozila, ki so na razpolaganje, na višino plače in na to, ali se je preselila samo tista oseba, kateri je preselitev naložena, ali pa tu družina ž njo.
hi
Kadar bi nastale take okolnosti, katere zahtevale dovolitev odškodnine, presegajoče znes 42 gl. a. v., poprositi je za to, predno se naka dovolila trgovinskega ministerstva.
Potni partikulari.
§. 43.
Po povodu kakega komisijskega ali P1*®® nega potovanja nastale potne, oziroma Pres6^u. pristojbine se zahtevajo na podstavi potnih p111 larov, katere je v 14 dneh po dovršeni kom^_ brez predloženega poročila služboma predati v dacijo pomorskemu oblastvu v Trstu.
Potne partikulare predsednika, oziroma »J ^ vega namestnika, nadalje načelnika računskem0^ delku odposlati je v tem istem roku na trg°v ministerstvo.
Preselilne pristojbine.
8- 42.
Obči predpisi o preselitvah ohranijo svojo uporabnost tudi gledé na nastavljence pristanske in pomorsko-zdravstvene uprave.
Praktikantom, kateri se brez svoje krivde in ne da bi kaj pridobili in utili, uradoma prestavijo h kakemu oblastvu zunaj svojega dosedanjega biva-
§. 44.
Predložni rôk 14 dnf je nepodaljša^®11’^j. njega preteku se ne smé prevzeti več nom kular, in ako bi se bila dala kaka potna napr izterjati jo je z odbitki od plače.
1 kriv *»;
Kadar pak predlagatelj partikular* 11 jraV]^iti kesnele predložbe, ali kadar se td m , ,]tljoČetl1 z ozira vrednimi razlogi, sme taisti po na
mu oblastvu prositi pri trgovinskem ministerstvu, da naj se mu omenjena prekoračba izpregleda.
§• 45.
V službi potujočim se more proti nekolkova-nim pobotnicam na njih zahtevo nakazati potnih naprednin največ 70 odstotkov tistega zneska, o katerem se vidi, da bo pripal na potne pristojbine.
§. 46.
Potne partikulare je spisavati takö, da se iz njih razvidi potni nalog, čas, kedaj se je potovanje pričelo, in pa čas, kedaj se je služabno potovanje končalo, vsakega dné dovršeno komisijsko opravilo, oziroma vsakega dné prepotovana pot, namen, zakaj se je potovanje prekinilo in poleg posameznih Pristojbin, katere je izkazati, znesek potne napred-nine, kateri se je na ta račun že prejel.
Povedi gledé na dolžine poti, katere so se prepotovale zunaj obstoječih poštnih cest, potrditi je s potrdili, ki jih dâ politično okrajno ali dotično krajno oblastvo ; tudi je sè zakonitimi dokazi opravičiti neizogibne zamude na potovanji ter obrazložiti, zakaj se je opustila najkrajša, oziroma najce-nejša potna mer. Nadalje je v partikularih o skup-ßih služabnih potovanjih navesti imé in značaj ostalih članov komisije.
§. 47.
Uradni načelnik, kateremu je predati partiku-'ar, da ga predloži pomorskemu oblastvu v Trstu, dolžan je, preskusiti ga, ali je resničen gledé na pö-vedi o opravljenih komisijskih opravilih in pa o upo-ri*bi časa, in to resničnost mora potrditi sè svojim »Visum“.
§. 48.
U. k. uradniki in drugi nastavljenci čolne oprave in finančne straže, kateri poslujejo pri pri-stunskili in poinorsko-zdravstvenih uradih in položnicah kol agentje ali pilotni stražniki, naj svoje Potne partikulare, katere je sestaviti po posebnih Predpisih o potnih pristojbinah, veljavnih za nastav-Jeoce finančne uprave, in katere naj vravna račun-a podružnica dotičnega c. k. finančno-okrajnega •'ovnuteljstva, predlože po pristanskem in pomorsko-t J’ovstvenein kapitanstvu pomorskemu oblastvu, ukrene njih likvidacijo in nakazilo partiku-zneskov.

§. 49.
Računski oddelek je dolžan, preskusiti partikular tudi gledé na uporabo časa in paziti na tö, da se komisija ne razširi črez potrebno dobo. O zamudah na potu, katere se za res potrebne ne izkažejo ali opravičijo s posebnimi okolnostmi ali zakonitimi dokazili, poprositi je odloke upravnega oblastva, katero ima pravico, zadrževani partikular potrditi ali zavrniti.
To odloko je praviloma zahtevati tudi tedaj, ako se, potujé s pocestnim vozilom, od 1. dné oktobra do 31. marca ne prepotuje vsaj 60 kilometrov, v ostalih mesecih pa ne vsaj 7‘5 kilometrov na dan.
§. 50.
Proti vravnavi potnih računov se more v štirinajstih dnéh, računčč od dné, ko se o tem dobi poročilo, vložiti rekurz pri načelujočem oblastvu. Ti rekurzi so zavezani vložnemu kolku.
§. 51.
Ako se kak rekurz tiče samö poštevilne izprave posameznih pristojbinskih postavkov ali pa dvomljive potrebnosti služabnega potovanja ali njegove dobe. ni pripusten še daljen priziv proti odloki, katero ukrene pomorsko oblastvo.
Ako pak se po mnenji predlagatelja partikulara obstoječi predpisi o potnih pristojbinah niso uporabljali prav, in ako pomorsko oblastvo ukrene, ta rekurz zavrniti, more se proti ti odloki v tridesetih dneh, računèé od dné, ko se je komu vročila, po predpisanem služabnem potu vložiti še nadaljen rekurz na trgovinsko ministerstvo, katerega naj predloži pomorsko oblastvo ob enem s poročilom o razlogih, na katerih je osnovana odloka zavrnitve.
§• 52.
V izplačilo nakazani potninski zneski se od-dajejo proti pobotnicam, sestavljenim in likvidiranim po predpisih; napisati prejemno potrdilo na partikularu samem ni pripustno. Te pobotnice so gledé na tisti znesek dnevnln (hranurin), prispevkov za popotnico in eventuvalno odškodnine za pohištvo, katerega obsega v pobotnico vzeti skupni znesek, zavezane pristojbini po lestvici 11. z uvetom, da se v nji kolka prosti potni stroški (vozni stroški) in pa kolku zavezane dnevnine itd. izkažejo posebe.
Pobotnice o stavbnih dokladah in dnevninskih poprečnlnuh so zavezane pristojbini po skupnem

znesku, katerega prejem se potrjuje, ker stavbna doklada zastopa mesto dnevnim
§- 53.
Pobotnice o potnih stroških se morajo tudi tedaj glasiti na skupni znesek, kadar je njih izdajatelj že prej prejel kako potno naprednino in ima potem prejeti še samo prebitek.
§. 54.
Ta ukaz zadobi moč z dnem razglasitve.
Bacqueliein s. r.	Stein Imeli s. r.
Ukaz ministrov za trgovino in za notranje stvari z dne 3. junija 1891. 1.,
s katerim se dopolnjuje obrazec delovnih knjižic za obrtne pomočnike, ustanovljen z ministerstve-nim ukazom z dné 12. maja 1885. I. (Drž. zak št. 69.).
Na podstavi določila v §. 10. » zakona z dné 8. marca 1885. I. (Drž. zak. št. 22.) o izpremeni in dopolnitvi obrtnega redu se v dopolnitev obrazca delovnih knjižic za obrtne pomočnike, ustanovlje-
nega z ministerstvenim ukazom z dné 12. maja 1885. 1. (Drž. zak. št. 69.), ukazuje to-le:
V obrazci delovnih knjižic za obrtne pomočnike naj se na strani 2. v razpredelu „Domovinska občina“ v oklepih dodenejo besede „in politični okraj“.
Taaffe s. r.	Bacquehem s. r.
9 5.
Ukaz pravosodnega ministerstva z dne 7. junija 1891. 1.
o pričetku uradnega delovanja za mesto delego-vanega okrajnega sodišča leopoldstadtskega II- na Dunaji.
Po ukazu pravosodnega ministerstva z dné 22. oktobra 1890. 1. (Drž. zak. št. 192.) ustanovljeno za mesto delegovano okrajno sodišče leopold-statsko II. na Dunaji naj svoje uradno delovanje pričnč s 1. dném avgusta 1891. 1., in s tém istim dném naj že obstoječe za mesto delegovano okrajno sodišče leopoldstatsko (za naprej leopoldstatsko !•) ustavi svoje uradno delovanje v civilno-sodnih stva-réh gledé okoliša, kateri je odkazan novoustanovljenemu za ineslo delegovanemu okrajnemu sodišču leopoldstatskemu II.
Schimborn s. r.