FOR
Freedom
AND
Justice
No. 21
Ameriška r
.....r ti n >i r^i
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
•>-
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, March 15, 1988
VOL. XC
Doma in po svetu
- PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV -
Danes primarne volitve v Illinoisu — Bush pričakuje veliko zmago, Dole pa poraz — Med demokrati prednjačita sen. Simon in Jessc Jackson, ker sta oba domačina
CHICAGO, 111. — Danes sp v Illinoisu primarne volitve. Politični komentatorji soglašajo, da bo v republikanski stranki prepričljivo zmagal podpredsednik George Bush, močno nazadoval pa sen. Robert Dole, prav tako Pat Robertson. Nekateri celo menijo, da bodo današnje volitve prisilile Dole-a, da opusti svojo kandidaturo, a Dole pravi, da bo nadaljeval in da računa na boljši izid v državi Wisconsin. Splošno mnenje političnih analitikov je, da bo Bush izgubil strankino predsedniško imenovanje le zaradi sedaj nevidljive katastrofe ali grobe politične napake.
Med demokrati je slika manj jasna. Sen. Paul Simon, ki je še vedno aktiven, je doma v tej državi in zato bo prejel precej podpore. Prav tako iz Illinoisa je Jesse Jackson, ki bo dobil skoro stoodstotno podporo črnskih volivcev, ki so posebno številčni in tudi navdušeni v Chicagu. Tretji bo po predvolivnih analizah guverner Michael Dukakis, ki je sicer splošno smatran za trenutno vodilnega kandidata. Ohromljena kandidatura kong. Richarda Gephardta bo dobila nov udarec, menijo analitiki, morda si bo pa malce pomagal sen. Albert Gore, ki velja za ideološko najbolj sredinskega kandidata, medtem ko so vsi drugi izraziti liberalci.
Mihail Gorbačov na 5-dnevnem uradnem obisku v Jugoslaviji — Zanimal se bo med drugim za gospodarske inovacije v SFRJ
BEOGRAD, SFRJ — Včeraj je pripotoval v Jugoslavijo na obisk, ki bo trajal pet dni, sovjetski voditelj Mihail Gorbačov. Gre za prvi obisk na tej najvišji ravni od leta 1976, ko je prišel takratni voditelj Leonid Brežnjev. Prvič je Gorbačov osebno komentiral o nacionalističnih izgredih v ZSSR in dejal, da ima vsaka dežela na svetu svoje probleme. O izgredih v Armeniji in Azerbajdžanu je rekel, da so nacionalne napetosti rastle podtalno veliko časa, končno pa so izbruhnile. Pripomnil pa je, da demonstranti oz. izgredniki niso nasprotovali sovjetskemu sistemu kot takemu, kar potrjujejo tudi neodvisni opazovalci.
Izgleda, da se bo Gorbačov med svojim obiskom podrobneje zanimal za razne jugoslovanske gospodarske in morda tudi politične inovacije. Dejstvo pa je, da te inovacije v SFRJ še niso rodile posebnega ekonomskega uspeha in morda ravno obratno. Inflacija v Jugoslaviji je z raznimi začasnimi administrativnimi ukrepi pod določeno kontrolo, vendar mnogi jugoslovanski ekonomisti priznavajo da je dejanska inflacija že skoro 200-odstotna, in da je pričakovati nov val Povišanj v cenah in s tem novim padcem v življenjskem standardu, ko bodo te umetne °niejitve ukinjene.
Spreten politik kot vedno, je Gorbačov včeraj ustavil avtomobilsko povorko in se rokoval z mimoidočimi Beograjčani. Vendar Je kmalu postal pritisk množice tako tesen, da je moral nazaj v limuzino in nadaljevati Pot.
Izgredi v Panami — Težave za Noriegov režim iz dneva v dan izrazitejše — ZDA stopnujejo gospodarski pritisk
PANAMA CITY, Pan. — Včeraj so demonstrirali pristaniški delavci, ko niso dobili plače. Režim gen. Noriega ni imel de-
narja, da bi delavce plačal, ker ZDA prepovedujejo pošiljanje dolarjev iz ameriških bank v panamske. Tako je obtok dolarja, ki je v Panami uradna valuta, ohromljen, trgovine in podjetja pa zahtevajo od kupcev oz. strank ravno dolarje. Tu in tam je prišlo do spopadov med demonstranti in vojaškimi enotami, vendar ni bil -nihče ranjen, vojaki so uporabljali predvsem solzilni plin.
Gen. Noriega išče podporo v tujini, a doslej brez vsakega uspeha. Menda bi lahko dobil politično zatočišče v Španiji, ako bi bil pripravljen zapustiti Panamo. Reaganova vlada ima namen, izsiliti odhod Noriege, in bo stopnjevala gospodarske pritiske, dokler tega cilja ni dosežen. Bela hiša in State Department računata, da bodo ekonomske težave povzročile toliko odpora v Panami do Noriege in njegove klape, da bo režim padel, ustanovljena nato pa bo demokratična vlada.
Jicak Šumir na obisku v ZDA — Zavrnil bo vsak predlog, ki bi zahteval odhod
Izraelcev iz zasedenih palestinskih krajev
WASHINGTON, D.C. — Na uradnem obisku v ZDA je prišel izraelski predsednik vlade Jicak Samir. V svojih pogovorih s predsednikom Reaganom in državnim sekretarjem Shultzem bo Šamir nasprotoval mirovnemu načrtu za spravo med Izraelom in Palestincem, ki ga je predlagala Reaganova vlada. Šamir bo trdil, da nobena izraelska vlada in še posebej ne njegova ni pripravljena obvezati se, da bo kdaj zapustila kraje na zahodnem bregu Jordana in pas Gaze, ki jih je okupirala po vojnih z arabskimi državami. To je za Izrael vprašanje življenja ali smrti, pravi Šamir. Ko so bili omenjeni kraji pod arabsko kontrolo, nadaljuje, so služili kot izhodiščna točka za napade na Izrael. Takšnega stanja ne bo Izrael nikoli več dopustil.
Šamir sicer pravi, da je pripravljen govoriti o vseh odprtih vprašanjih, o vseh predlogih, vendar nihče ne pričakuje, da bo njegov obisk vodil do kakšnega sprejemljivega kompromisa, ki bi obenem bil zadovoljiv za Šamirja in za Palestince.
— Kratke vesti —
Bagdad, Irak — Včeraj so Iračani izstrelili osem raket zoper iransko glavno mesto Tehran. Iranci so pa izstrelili dve raketi proti Bagdadu, kjer Iračani trdijo, da je mesto zadela le ena teh, ki je pa ubila in ranila več meščanov. Iranci govorijo o uspehu ofenzive v severni iraški provinci Kurdista-nu. Raketni napadi so pomenili konec premirja v tem vojskovanju, ki je trajalo le dva dni.
Huntsville, Ala. — Ameriški vesoljski
strokovnjakLpričakujejo, da bodo Sovjeti že ta teden izstrelili svojo verzijo šuttlja v vesolje. Ako do izstrelitve pride, bo to prvič, da bodo Sovjeti izstrelili v vesolje šuttl, ki po kroženju zemeljske oble lahko varno pristane na zemljo. Prva izstrelitev sovjetskega šuttlja bi gotovo bila brez človeške posadke, pravijo strokovnjaki.
Washington, D.C. — Kong. Peter Rodino, ki je zaslovel v času, ko je vodil odbor za pravosodje Predstavniškega doma tekom afere Watergate, je izjavil, da ne bo več kandidiral za zvezni kongres. Rodino, ki je član kongresa že skoro 40 let in je star 78 let, ima sedaj okrožje, v katerem prevladujejo črnci, ti pa želijo imeti svojega človeka v kongresu, čeprav je njihove interese branil Rodino.
Iz Clevelanda in okolice
LILIJA vabi—
Dramatsko društvo Lilija vabi na svojo predstavo 20. marca pop. ob 3.30 v Slov. domu na Holmes Ave. Podana bo igra »Prisega o’ polnoči«.
Novi grobovi
Fr. Joseph Lekan, S.M.
V soboto, 12. marca, zvečer je v Community Infirmary v Davtonu, Ohio, po dolgi bolezni umrl 77 let stari Fr. Joseph Lekan, S.M. Umrl je na dan, ko je bila v Clevelandu pokopana njegova mati, 100 let stara Frances Lekan. Fr. Lekan je bil rojen 28. julija 1910 v Clevelandu. Obiskoval je farno šolo pri Sv. Lovrencu v Nevburgu, nato višjo šolo Cathedral Latin. 31. julija 1926 je vstopil v Marianist Apostulancv, prve zaobljube naredil 15. avgusta 1929, zadnje pa 11. julija 1933. V duhovnika je bil posvečen 28. julija 1940 v Freibourgu, Švica. Po vrnitvi v ZDA je poučeval v raznih katoliških višjih šolah, med njimi Cathedral Latin v Clevelandu od 1961 do 1964 in od 1968 do 1979, ko je bila šola zaprta. Od 1979 do 1986 je služil kot kaplan v bolnišnici St. John’s v Clevelandu, nato krajši čas pri bolnišnici Euclid General. Po upokojitvi in zaradi bolezni se je preselil v Community Residence Marianistov v Davtonu. Za Fr. Lekana žalujejo bratje Frank, John, Louis, ki je stalni diakon v chicaški nadškofiji, Anthony, učitelj na višji šoli sv. Jožefa v Clevelandu, sestre Fanny Mlinček, Marie Viskocil, Rosalie (Sally), s. Miriam Joseph O.P. in Pat Sammons. Starša Joseph in Frances Lekan ter brata Matthew in Cyril so že pok.
Družina bo sprejela prijatelje v Marianist Residence, zadaj od višje šole sv. Jožefa na 360 E. 185 St. jutri, v sredo, od 2. do 9. zvečer, v četrtek pa v cerkvi sv. Lovrenca od 8.30 do 10. dop., ko bo pogrebna sv. maša. Fr. Lekan bo pokopan na pokopališču Queen of Heaven pri Mt. St. John v Davtonu, O., v petek. Darovi v pokojnikov spomin so priporočeni Marianistom. Molitve bodo v Marianist Residence v sredo zvečer ob 7.45.
Idalje na str. 8)
Farna prodaja peciva—
To soboto od 3. do 6.30 zv. in v nedeljo od 8. zj. do 1. pop. bo pri sv. Vidu prodaja peciva. V soboto bo v društveni sobi, kjer bodo na voljo poleg dobrega peciva tudi krofi. V nedeljo bo pa v avditoriju in bodo poleg peciva postregli po vsaki sv. maši tudi z zajtrkom s klobasicami in jajci, za $3.50. Vabljeni ste vsi! Pridite! Seji—
Ta četrtek pop. ob 1.30 bo redna seja Kluba upokojencev na St. Clairju. Seja bo v prizidku SND. Naprodaj bojdo vstopnice za klubovo letno kosilo, ki bo v nedeljo, 10. aprila. Na kosilo so povabljeni tudi prijatelji Kluba.
Društvo Ribnica št. 12 bo imela sejo to nedeljo pop. ob 2. na domu predsednika na 30417 Oakdale Rd. v Willo-wicku. Članstvo vabljeno! Hudo bolan—
Dne 8. marca je v Bradento-nu, Fla., g. Ignac Tavčar prestal težko operacijo na srcu, naslednji dan pa je kap prizadela njegovo desno stran. Družina ga priporoča v molitev.
Tarok—
Tarok turnir, ki je bil v Baragovem domu 12. marca, je lepo uspel. Igralo je 18 igralcev. Prvo mesto je zasedel Tone Oblak, drugo Jože Novak, tretje Marjan Perčič, klobaso pa France Gabrovšek. Vsi so se prijetno imeli, posebno pa še tisti, ki so imeli dobre karte. Clevelandski tarokaši so povabljeni na tarok turnir, ki ga prirejajo 23. aprila v Lovskem domu v Allistonu, Ont. Slovenci v Torontu.
F. Popil na obisku—
Te dni se bo mudil v Clevelandu predsednik predsedstva republike Slovenije France Popit. Neuradno smo slišali, da mu na čast prireja sprejem USS. Zadeva je dokaj tajna, povabljenci bodo morali pokazati posebna vabila. Popit se bo baje srečal tudi z drugimi rojaki. Svojevrstno zarotniško obnašanje nekaterih naših rojakov. Morda bomo po obisku kaj slišali, če že ne drugače preko' kakšnega intervjuja z William Millerjem v Plain Dealerju, kako lep da je obisk med »ta pravimi« rojaki bil.
VREME
Oblačno in hladno danes, z verjetnostjo naletavanja snega do 2 inčev, več v snežnem pasu. Najvišja temperatura okoli 21° F. Spremenljivo oblačno jutri, z najvišjo temperaturo okoli 34° F. V četrtek deloma sončno z najvi.šjo temperaturo okoli 39° F.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 012400)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor
Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons:
Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche American Home Slovenian of the Year 1987: Paul Košir
NAROČNINA:
Združene države:
$36 na leto; $21 za 6 mesecev; $18 za 3 mesece Kanada:
$45 na leto; $30 za 6 mesecev; $20 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade:
$48 na leto; za petkovo izdajo $28 Petkova AD (letna): ZDA: $21; Kanada: $25;
Dežele izven ZDA in Kanade:	$28
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$36.00 - year; $21.00 - 6 mos.; $18.00 - 3 mos. Canada:
$45.00 - year; $30.00 - 6 mos.; $20.00 - 3 mos. Foreign:
$48.00 per year; $28 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $21.00- year; Canada: $25.00 - year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 61 1 7 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
Published Tuesday & Friday except 1st 2 weeks in July & the week after Christmas
No. 21 Tuesday, March 15, 1988	“
Beneški Slovenci ogroženi
Kaj bo z nami?
Tako se vprašuje v zadnji številki Doma duhovnik dr. Emil Cencig in potem pravi: Današnji dan je slovensko ljudstvo v Benečiji v nevarnosti, da popolnoma izgine!
»Vsak človek zdrave in čiste pameti more spoznati, da je krščanska vera pognala globoke in trdne korenine v srce našega slovenskega ljudstva v naši Benečiji. Iz teh korenin krščanske vere so zrasle po naših vaseh cerkve, božje hiše in ljudje, zvoniki, pokopališča in župnišča, zgrajena z delom, trudom in krvavim potom naših vernih kristjanov, ki so v krščanski veri našli oporo, pogum in moč, da so prenesli vse težave skozi desetletja in preživeli hude čase, ki so jim grozili po življenju. Iz teh krščanskih korenin so se v vseh časih rodili po naših krščanskih družinah duhovniški poklici in polno naših mladeničev se je posvetilo Bogu in našim ljudem za duhovnike.
Beneški ljudje, Cerkev in duhovniki so bili med sabo globoko povezani in iz svoje krščanske vere so zajemali moč proti sovražnim silam, ki so jim grozile in se trudile, da bi napravile razdor med ljudmi in duhovniki ter odtrgali duhovnike od svojih vernikov, prepričani, da se ovce razkropijo, če udariš pastirja in ga odstraniš od njih.
Na žalost, videmska nadškofija skoraj nikoli ni pokazala prave hrbtenice, da bi odločno podprla naše beneško ljudstvo in domače duhovnike in jih skoraj vedno pustila na cedilu, da so se morali sami braniti in nositi težki križ na poti svoje Kalvarije.
Benečija demografsko izumira
Današnji dan je naše slovensko ljudstvo v Benečiji v smrtni nevarnosti, da popolnoma izgine in od njega ne ostane nobena sled. Po drugi svetovni vojni je izseljevanje kot nevzdržna huda ura raztresla naše beneške ljudi po vsem svetu s trebuhom za kruhom. Tovarne, ki so zdaj nastale v naši Benečiji, niso tako številne, da bi zaustavile izpraznjevanje naših vasi in zagotovile vsem našim ljudem doma delo in našim izseljencem vrnitev v svoje rojstne kraje.
Tako je število ljudi po Benečiji strašno padlo in tudi na žalost število domačih duhovnikov po naših župnijah, ker ni fantov v videmskem bogoslovju, ki bi se pripravljali za duhovnike. Naši stari domači duhovniki umirajo in tisti beneški mladi duhovniki, ki so doli po Furlaniji, se nočejo vrniti v naše kraje, ker pastoralno delo po naših tako majhnih, ubogih, raztresenih in težavnih župnijah ni tako priznano, hvalevredno in ekonomsko bogato kot po velikih furlanskih župnijah.
Videmska nadškofija hoče zagotoviti duhovnike velikim furlanskim župnijam, zato se je odločila, da zmanjša število duhovnikov v tistih krajih, kjer je malo ljudi. In to zmanjševanje duhovnikov $e začne v naši špietrski dekaniji.
Koncert Glasbene Matice
CLEVELAND, O. - Tako lep, sončen je. Stojim pred hišo. Na drevesu pa poje rdeči kardinal svojo pesem: Vidu, vidu, vidu... Vprašam ga: Pa kaj si vidu? On pa kar naprej poje: vidu, vidu, vidu... sem pomlad.
Da, pomlad odpira svoja vrata. Tudi naš zbor Glasbena Matica bo odprl svoja vrata v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue v Clevelandu v soboto, 26. marca 1988, ob 6. uri zvečer, za naš spomladanski koncert. Po kratki koktajlski pol uri, bo servirana dobra večerja, kateri bo pa sledil koncertni program, ki bo trajal približno eno uro. Po koncertu bo pa ples.
Pesmi, ki smo jih izbrali za vas, so v pretežni večini narodne z Gorenjske in Koroške, zraven bo nekaj pesmi iz znanih ameriških »musicals«. Torej, zelo lepo izbran koncert bo to, in boste gotovo uživali ob njegovem izvajanju.
Pri Glasbeni Matici vas lepo vabimo, da se nam pridružite. Vstopnice za koncert imajo vsi pevci in pevke, ali pa lahko pokličete go. Olgo Klančar na tel. 289-1227.
Naš zbor je izdal kaseto, na kateri so posnete mnoge priljubljene slovenske pesmi, ko je bil naš pevovodja g. Vladimir Malečkar. V zalogi še imamo nekaj teh kaset. Naprodaj bodo v dvorani na večer našega koncerta. Ako bi pa radi kaseto naročili po pošti, lahko pošljete ček za 9 dolarjev na ime »Glasbena Matica« na sledeči naslov: Joe Penko, 35255 Martin Rd., Willoughby, OH 44094.
Zopet vas prisrčno vabimo na naš koncert 26. marca v SND na St. Clair Avenue! Odprli bomo pomladi vrata na široko z našim spomladanskim koncertom in tako tudi pričeli clevelandsko slovensko pevsko koncertno sezono za I. 1988.
Pridite tudi vi med nas!
Zunaj pa ptiček prepeva svojo tako lepo pesem: Vidu, vidu, vidu sem pomlad...
Olga
Ps. — Vsi člani in članice pevskega zbora, kakor tudi naša pevovodkinja Marja Ashamalla in spremljevalec na klavirju Reginald Resnik vam vsem želimo veselo Veliko noč!
Družba za slovenske študije sestavni del slavistične konference
CLEVELAND, O. - Prihodnji teden bo na Indiana univerzi letni »Midwest Slavic Conference«, na katerem bodo zopet zastopani člani Družbe za slovenske študije. Clan DSS je prof. Henry R. Cooper, ki je direktor uglednega Russian and East European Institute na Indiana univerzi in od vsega začetka eden najbolj vnetih sodelavcev Družbe.
Konferenca bo v petek in soboto, 25. in 26. marca.
Kot je pričakovati na takih konferencah, se bo večina sekcij ukvarjala z rusko oziroma sovjetsko problematiko, vendar so tudi slovanski narodi vzhodne in srednje Evrope ter Balkana močno zastopani, tako tudi Slovenci, po zaslugi Družbe za slovenske študije.
V petek, 25. marca, od 1.30 do 3. pop. bo razprava o vlogi kmetov kot protagonistov v slovenski zgodovini (Peasants, The Protagonists in Slovene History: A Roundtable). Diskusijo bo vodil prof. Rado L. Lenček z univerze Columbia v New Yorku, sodelovali pa bodo Irene Winner-Portis (Massachusetts College of Art); Robert Minnich (Univ. of Bergen, Norway); Elinor Despalatovič (Connecticut College); in Janez Bogataj (Univ. v Ljubljani).
Združevanje župnij
Spietrska dekanija je imela doslej 34 župnij in 13 duhovnikov. Z reformo bo dekanija razdeljena na pet pastoralnih središč in pet duhovnikov bo vodilo ta središča. (Nato so imenovana središča in župnije, ki bodo spadale k posameznemu središču - op. ur.)
Kaj bo z našimi ljudmi po naših vaseh, ko nimajo več ne trgovine, ne gostilne, ne šole in sedaj ne bodo imeli več niti duhovnika?
Zares, nikoli se naše beneško ljudstvo ni znašlo v tako smrtni nevarnosti, da popolnoma izgine in od njega ne ostane sled.
Dve stvari bi srčno prosili tistih pet duhovnikov, ki bodo sprejeli skrb za pet pastoralnih središč naše špietrske dekanije:
1.	Naj ne napravijo iz naših vernikov po naših vaseh kristjane kategorije A in kategorije B, ampak naj se trudijo, da bodo vsem enako služili.
2.	Naj se trudijo, da ohranijo našim ljudem po naših vaseh slovensko dušo in posebnost ter po naših cerkvah naše slovenske molitve in pesmi.
Videmskega nadškofa bi prosili, naj pusti ob tistih petih duhovnikih, ki bodo prevzeli pet pastoralnih središč, do smrti tiste duhovnike, ki sedaj služijo ljudem! Naj jih ne odstrani.
Naše ljudi bi jokaje prosili: Ne obupajmo! Ostanimo trdni! Ne udajmo se! Molimo in prosimo Boga, prisilimo ga, naj se usmili naše Benečije. Naj ne pusti, da bi naše beneško ljudstvo izumrlo, ampak naj preživi te hude čase in za-dobi nove življenjske moči in nove domače duhovnike!«
Kat. glas, 3.3. im
Isti dan, od 3:15 do 5:15 pop. bo pa sekcija Aspekti slovenske kulture (Aspects of Slovene Culture), ki jo bo vodil urednik A.D. Sodelovali bodo prof. Timothy Pogačar (Bowling Green Univ., Bowling Green, O.) z referatom: »Ivan Tavčar’s Visoška kronika: Images of Childhood«; p. dr. Vendelin Špendov (Le-mont, 111.) bo obravnaval: Slovene Organ Music in the 19th and 20th Centuries«; prof. Tom M.S. Priestly (Univ. of Alberta, Canada): »Themes and Sounds in Milka Hartman«; Rosana Cop (Yale Univ.): One of the Four: Kajetan Kovič«; Marjeta Novak-Kajzer (Columbia Univ.): »Izidor Cankar«. Diskutant bo dr. Vladimir Rus iz Cuyahoga Community College tu v Clevelandu.
Tretja sekcija, ki jo za konferenco organizira Družba .za slovenske študije bo v soboto, 26. marca, od 10:15 do 11:45 dop. Vodil jo bo prof. William W. Derbyshire z univerze Rutgers, in bo obravnavala tematiko »Slovenski jezik včeraj in danes: vprašanja in problemi (The Slovene Language of Yesterday and Today: Issues and Problems). Referati se bodo ukvarjali z lingvističnimi zadevami. Sodelovali bodo: Lew R. Micklesen (Univ. of Wash.): »Theoretical Implications of the Slovene Accentual Pattern: koval, kovala, kovalo«; Olga Nedeljkovič (Univ. of Illinois at Chicago): »Some Grammatical Particularities of Bohorič’s Arcticae horulae«! Raymond Miller (Bowdoin College): »Noun Declension in Slovene Dialects«. Diskutant bo Wayles Browne z univerze Cornell.
Za člane Družbe za slovenske študije bo zelo važen sestanek v soboto, 26. marca, pop-od 2. do 3.30, na katerem! bodo navzoči razpravljali 0 današnjem stanju Družbe i11 njenih obetih za prihajajoče desetletje. Sestanek bo vodil3 predsednica Družbe prof-Carole Rogel iz univerze Ohiu State, med drugim bo besed3 tekla o sodelovanju na bod0'| čih znanstvenih konferencah' o pridobivanju novih članov« o izdajateljskih aktivnostih, “’l financiranju le-teh, in tudi ^ stikih oziroma sodelovanju *1 znanstvenimi ustanovami Sloveniji. Te ustanove zadnj5 leta za take stike in sodelova l nje kažejo izredno zanimanju
Po tej razpravi bo od 3^1 do 5:45 poslovna seja Družil na kateri bodo odbornill poročali o delovanju Družbe 1 zadnjem letu in o načrtih U sodelovanje na konferencah 1. 1988 in 1989. Tudi to sejo h* 1 2] vodila prof. Rogel.
Po konferenci v Bloomihu tonu bom seznanil bralce A^ I njenim potekom.	J
SUU
t
Rudolph M.
A
Nasmeh nič ne stane, a ko zaleže; čeprav traja s*1 ji trenutek, ostane spomin "c večno. Ustvarja srečo ^ sebe in obogati tistega, ki ^ deležen, ne da bi daro^ osiromašil.	fJ*
Ha-Hec-Hi-Ho-Humor!

Skuhal 0
»n pogrel mecan
PRVIČ NA VLAKU
Bilo je med drugo svetovno vojno, ko sta se Maks in Matevž peljala v ekspresu. Maks prvič, Matevž pa že večkrat.
»Kaj pa je tole?« je pobaral Maks Matevža, ker ga je vse strašansko zanimalo, in pokazal na zasilno zavoro.
»O, tole je pa zvonec za v jedilni vagon. Če povlečeš za tale ročaj,-takoj pritečejo in te povprašajo, kaj želiš.«
»Hudika!« za zategnil Maks in krepko povlekel za ročaj.
Vlak se je začel ustavljati, potniki so se razburjeni sklanjali skozi okna, po vagonih pa sta drvela vlakovodja in sprevodnik. Končno sta le našla povlečeno zavoro.
»Kdo jo je potegnil?« sta se obrnila do potnikov.
»Jaz,« se je odrezal Maks. »Prinesite nama Štefan cvička in kaj za pod zob!«
»Si pustil svojo punco zato, ker je dobila očala?« »Ne. Ona je pustila mene zato, ker je dobila očala.«
Komaj dva meseca poročena in že je kreg v hiši.
»Si boš pa že morala poiskati kakšnega večjega norca,« se jezi on.
To bo pa zelo težko,« mu prijazno odvrne ona.
»Le kaj tako buljiš vame, paglavec?« se razjezi mož z golšo. »Se malo, pa te bom požrl.«
Pobič mu predrzno odgovori: »Lahko, a najprej pogoltnite prejšnjega!«
Da bi moral shujšati v trebuh? Ja, kam bom pa potem spravil vse, kar pojem?
Že spet si se ga nacukal! Kako srečna sem bila včeraj, si prišel trezen domov.«
»Morda si bila res, ampak danes sem jaz na vrsti za Srečo.«
Mlada mamica v avtobusu ima v naročju dojenčka, ki ^usmiljeno joka. Starejši možakar poleg nje jo vpraša: »Je
Vaš malček bolan? Veste, skrbi me, da se ne bi česa nale-*el.«
»To bi bila le sreča za vas,« odgovori mlada mamica, ”2obke dobiva.«
it
Učitelj sprašuje: »Kdo bi znal odgovoriti, kako bi ohra-^ goveje meso čim dalj časa sveže?«
»Preprosto, tako da pustimo živinče živeti.«
, »No, oča z Gorenjske, kako naj vas zdravimo, da vam 0 najbolj všeč?«
•jo >>*:,ros'* b'< da me zdravite tako, da bo pogreb v nede-
»Koliko stane skodelica kave?«
/ t. "Ce sedete za mizo, 60 centov, če jo popijete stoje, pa ^ rideset.«
»•n če jo popijem stoje na eni nogi?«
Ki	-^e=============^^
^•tteriška Domovina je glasilo svobodomislecih Slovencev in Slovenk po vsem svelu
Razmišljanje za postni čas
Zakaj,
Med tednom sem obiskal družino. Bilo je že proti večeru, mrzel zimski dan. Računal sem, da bodo gotovo doma. Res se nisem najavil prej, a tega itak ne delam rad. Gotovo bodo doma, sem si mislil, saj imajo majhnega otroka.
Zvonim in zvonim, nihče se ne oglasi, nihče mi ne odpre.
Malo razočaran sem šel naprej. »Pa drugič! Poskusim srečo drugod.« Tu so bili doma. Pri teh sem dobil tudi očeta družine, kjer sem prej zaman zvonil.
»Lepo, da vas dobim tu! Zvonil sem pri vas, pa ni nikogar. Kje sta pa žena in otrok?« sem spraševal.
»Ne, nobenega ni doma. Žena me je zapustila. Odšla je z otrokom.«
»Kako, odšla?« sem se začudil.
»Ja, odšla je. Naveličala se je družinskega življenja. Hoče biti svobodna, neodvisna, pro-_sta. Kaj sem hotel? Pomagal sem jo seliti v novo stanovanje.« Mimogrede je rekel: »Že drugič... Kaj morem, če noče biti pri meni?«
Žalosten je umolknil. Tudi sam sem ostal brez besed.
Tega nisem pričakoval. Nikoli mi ni rekel, da je kaj narobe. Sedaj trpi. Boljše rečeno, trpijo vsi trije. Vse se je razbilo, vse je izgubilo svojo lepoto \ in harmonijo.
Zakaj? Zakaj?
Gospod, pa ne samo ta! Skoraj vsak teden se srečam s tem problemom, s to resnico. V toliko družinah po več kot petnajstih letih začne nenadoma eden od zakoncev govoriti, da ne gre več naprej. Tega ne morem več prenašati.
Doma, v Sloveniji, sem obiskal družino. Začudil sem se, ko je mati rekla, da bi rada z menoj govorila: »Veš, imam problem!«
Ko je otroke poslala ven, mi pravi: »Veš, odšel je.«
»Kdo?« sem se začudil.
»Ja, moj mož!«
»Kako, saj imaš štiri otroke, postavila sta si hišo, uredila vse, kar se je dalo!«
»Ja, odšel je, pustil nas je...«
Nisem mogel verjeti, nisem mogel dojeti.
Našel je drugo. Boljše rečeno — vsaj žena pravi tako — druga je našla njega. Nič ga ni motilo, da je zgubil službo, zgubil topel dom, ne, vse je pustil in odšel. Za otroke nima ničesar. Ničesar ne prispeva, ničesar ne daje, kot da jih ni. Otroci sicer ne trpijo pomanjkanja, trpijo pa, ker ga ni.
Lahko naštevam naprej.
Pri pogovoru je malo prej, preden smo se razšli, oče ugotovil, ko se je hotela hčerka postaviti za mamo, da otrok to prav nič ne briga. Kako preprosto! Nič je ne briga, čeprav gre za družino, v kateri živi in odrašča. Gre za njeno toplo gnezdo. Ko se to razbije, bo ptička brez gnezda, kot je na-
Gospod?
pisal naš Milčinski v knjigi Ptički brez gnezda. Ko bi vsi v njej prebrali, kaj pomeni za otroke takšna odločitev! Koliko trpijo, kako jih boli! Otroci so tisti, ki plačujejo ta neskladja in nesposobnost staršev, da bi nosili skupno breme. Otroci so navezani na oba, niso razdeljeni. Samo odrasli lahko postavimo majhnemu otroku vprašanje, koga ima rajši, ata ali mamo. Vedno dobimo brž odgovor: »Oba!« Ja, oba, vsakega po svoje, vedno pa oba, če je v družini vsaj malo topline.
Ko premišljujem te tragedije, se sprašujem, zakaj, zakaj mora toliko družin trpeti ločitve in zakaj živijo v sporu namesto v medsebojni ljubezni. Zakaj si povzročajo drug drugemu toliko trpljenja, toliko neprespanih noči?
Trpljenje...
Danes sem bral, da je mati zadavila svojega petletnega sina in devetletno hčerko, nato si pa poskušala vzeti življenje. Kakšno trpljenje, kakšna bolečina je morala biti v njeni duši, da se je odločila za tako strahoten korak!
Kako naj razumem, da je triindvajsetletni fant moral doživeti avtomobilsko nesrečo, pri kateri se je tako poškodoval, da je od vratu naprej ostal hrom? Njegova sestra je zanj skrbela dve leti. Te dni pa je hotel, da mu preskrbi ciankalij. Dala mu ga je, ker ni hotel več tako životariti. Izrecno je zapisal, da je to hotel in zahteval. Kako naj to sprejmem, kako naj to razumem?
Zakaj je vsak dan toliko takšnih nesreč, s tako težkimi posledicami, da ostane človek leta in leta navezan na bolniško posteljo?
Obiski v bolnici odkrivajo novo morje trpljenja.
Koliko mladih se sreča v upanju, da bodo doživeli lepo-
V BLAG SPOMIN
OB 30. OBLETNICI, ODKAR JE UMRL USTANOVITELJ NASE POTNIŠKE PISARNE
August Kollander
Preminul je dne 12. marca 1958.
Gospod daruj mu mir, naj večna luč mu sveti, ker si dobrote vir, uživa raj naj svetil
Žalujoči:
MR. in MRS. AUGUST KOLLANDER
Cleveland, O., 15. marca 1988.
to ljubezni! Po nekaj srečanjih pa ugotovijo, da je ostalo samo razočaranje in bolečina.
Koliko starih Ijudu mora vsak dan živeti v osamljenosti in zapuščenosti, zagrenjenih, polnih bolečin!
Kako naj sprejmem resnico, da je smrt ljubljene osebe tudi nekaj dobrega?
Kako naj se sprijazni z dejstvom neozdravljive bolezni človek sredi cvetočega življenja?
Vsak dan bolj me boli to trpljenje, vsak dan je več vprašanj: Zakaj, Gospod?
Vsak dan znova moram priznati, da ne vem, da ne morem ničesar razumeti.
Nekdo me je vprašal, kaj ima Bog od tega, da toliko trpim jaz, pa tudi drugi. Gospod, odpusti, če tako sprašuje, saj je to vprašanje vendar najbolj razumljivo, ker si ne znamo predstavljati, da ima trpljenje svoj smisel!
Zaneslo me je. Tako ne morem govoriti in pisati. Pred menoj je namreč tvoj križ...
Rad bi ga odstranil, a ne gre! Ko gledam na tvoj križ, se spomnim tvojega križevega pota. Tudi tu se sprašujem, zakaj, Gospod, si šel na to pot, zakaj na Oljsko goro, na Kalvarijo, na Golgoto. Ko te spremljam na Oljski gori, mi počasi prihajajo. Gospod, v ušesa tvoje besede: »Naj gre ta kelih mimo mene..., a ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi!« Očetova volja, volja vsemogočnega Boga!... In kelih ni šel mimo tebe!
Greh, edini vzrok vsega hudega, greh človeka, da je zapustil svojega Stvarnika in svojo Ljubezen, je tisti resnični vzrok, da se srečujemo s trpljenjem. Zaradi greha si tudi ti šel na pot trpljenja in ponižanja. Samo tvoja pripravljenost, prevzeti našo krivdo, je mogla poravnati naš neskončno veliki dolg, našo krivdo pred Bogom.
Skrivnost trpljenja je v resnici skrivnost greha. Vedno znova skušamo rešiti vprašanje trpljenja, a vedno znova ostanemo brez besed. Nikoli se ne moremo vanj tako poglobiti, da bi ga razumeli in dojeli.
Moderni svet pravi, da greha ni. Zato mu ostane skrivnost trpljenja toliko bolj nerazumljiva in nesprejemljiva.
Hočemo, naj se zgodi naša, ne Očetova, božja volja. Kako usodna zmota! Kakšne strašne posledice ima uveljavljanje naše volje, nam zgovorno govorijo razbite družine.*Ne potrebujemo nobenih drugih dokazov, kaj pomeni greh. Pozabiti na Boga pomeni povzročati sebi in drugim trpljenje. Teža tega trpljenja nas tlači k tlom. Postaja neznosna.
Ali res ni rešitve? Rešitev in odgovor je samo v tvojem križu. Posvetil si ga in ga spremenil v odrešilno moč. Molimo te, Kristus, in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!
Gospod, če hočem skrivnost trpljenja in odrešenja vsaj malo razumeti, potem moram (dalje na str. 4)
Dramatsko društvo LILIJA
poda igro
»Prisega ob polnoči«
V nedeljo, 20. marca, ob 3.30 popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Generali in generacije
(Pretekli petek ste mogli brati v našem listu dober članek »Kdo je kdo v tej Jugoslaviji«, ki je omenil tudi sporen članek slovenskega publicista Andreja Novaka, ki je bil objavljen v Teleksu in ki se je ukvarjal z vlogo in statusom JLA (= Jugoslovanska ljudska armada) v jugoslovanski družbi. V zadnjih mesecih je bilo namreč objavljenih v Sloveniji več kritičnih komentarjev o armadi, ki je bila vedno — in v mnogih, posebej južnih predelih Jugoslavija je tako še vedno — prava sveta krava oz. izven vsake, tudi najmanjše javne kritike. Prav tako mnogi slovenski pisci obravnavajo vlogo koncepta SLO (= Splošna ljudska obramba) tako za Slovenijo kot za Jugoslavijo. Tematiko o JLA obravnava Novak v članku, objavljenem na izstopnem mestu v Teleksu štev. 6(11. feb. 1988). Tekst posredujemo bralcem v celoti, kajti postaja jasno, da so tisti v SFRJ, ki so stalinistične mentalitete, in nekaj ali več takih je gotovo tudi v Sloveniji, prijeli za kritično pisanje o JLA in SLO v Sloveniji in tudi drugih krajih SFRJ kot učinkovito sredstvo za napade zoper demokratizacijski proces. Ta tematika naj bi torej bila v očeh trdorokcev pot, ki bi jim omogočila zavrniti oz. ustaviti resnično demokratizacijo. Napadi na Slovenijo zaradi dopuščanja takega pisanja kar dežujejo iz južnih predelov, vodstveni kader v Sloveniji pW sicer tudi poudarja svojo zvestobo tako JLA kot SLO, a obenem brani misel, da v bolj demokratični družbi se bo treba soočati s stališči, ki mnogim niso všeč ali so nesprejemljiva. Vendar da jih je treba zavrniti s še boljšimi argumenti, ne pa z diktatorsko silo.
Ker je ta tematika postala tako vroča zadnji čas v Sloveniji, ji bomo posvečali več prostora v našem listu. Kajti se
bodo morali tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji enkrat dokončno odločiti, ah bodo prestopili črto, ki loči besedno demokracijo z resnično. Tako daleč še niso prišli, tudi v Sloveniji ne. Kajti je sistem še vedno v svojem pravnem položaju isti, kot je bit v dobi stalinizma. No, sedaj pa Novak. Urednik.)
Samo še kardinali v Rimu menda branijo nedotakljivost svete Cerkve s tako neprebojno enotnostjo, kot branijo
naši generali nedotakljivost ar-
made. V tako hierarhizirani organizaciji, kot je vojska, je
to sicer do neke mere razumljivo; toda čeprav bi bilo nerealno pričakovati, da bo vojska v demokratizaciji povsem sledila družbi, pa vendar obramba nedotakljivosti za vsako ceno
v nasprotju s prevladujočim političnim ozračjem in v času, ko je v Jugoslaviji vse podvrženo kritični analizi, zveni re-trogardno. Razen če smo pripravljeni verjeti, da je vojska zares edini neproblematični segment v naši družbi.
O armadi se je zadnje čase govorilo v zvezi s številnimi vprašanji, od pobude za civilno služenje vojaškega roka do načrtov za izdelavo domačega vojaškega letala z nadzvočno hitrostjo, od deleža proračuna za armado do dileme profesionalna ali splošnoobvezna vojska, od zahtev po »republika-nizaciji« armade do očitkov, da goji vojaški vrh pučistične težnje.
Te razprave še niso končane in bodo gotovo še trajale, kljub jasnim težnjam, da bi jih preprosto zadušili. V državi je prevladala težnja, da je spričo globoke krize treba odkrito ponovno pretehtati tudi vprašanja, ki so dolgo veljala za nespremenljivke naše stvarnosti. V posameznih delih države so tudi politična vodstva spoznala, da dejanska odprava
DISCOUNT QUALITY FOOTWEAR
6125 St. Clair Ave.	(216) 431-SHOE
Cleveland, Ohio	(216) 942-0636
Happy St. Patrick's Day!
ST. PADDY’S
GRAND OPENING DAY SALE STARTS THURSDAY, MARCH 17, 1988
SHOES BELOW BARGAIN PRICES DIRECTLY FROM NEW YORK CITY TO YOU
*** SPECIAL OPENING PRICE ***
2 PAIR FOR $17.99
verbalnega delikta prispeva k sproščanju notranjih napetosti, če ne celo koristi pri razreševanju problemov.
Vojaški vrh ne trpi kritike
Toda za razprave o vojski je značilno, da vsako vprašanje, pripomba, kritika ali razmišljanje naleti na nekritično o-brambo ne toliko vojske kot take njene nedotakljivosti. Tudi kadar kdo od visokih vojaških poveljnikov odgovarja z argumenti, je čutiti izrazito nejevoljo in odpor do dialoga, na drugi strani pa nestrpnost do političnih oblasti (zlasti v Sloveniji), ki po oceni vojaškega vrha ne ukrepajo ali ne ukrepajo dovolj odločno zoper vse, ki »napadajo JLA«.
Miselna konstrukcija, s ka-
Zakaj, Gospod?
(Nadaljevanje s str. 3) iti tudi jaz na tvoj križev pot* na Kalvarijo. Tam se bom srečal "s teboj, boljše, s trpljenjem, ki ga ti prestajaš zame. Tam mi boš počasi dopovedal, da je trpljenje orodje, ki se spreminja v odrešenje, če sem tudi jaz pripravljen reči: »Zgodi se tvoja volja!«, čeprav je ne poznam in mi je odveč.
Ne morem trditi, da sem pri tvojem trpljenju brez krivde. Sicer vsak dan slišimo: »Saj nisem nič hudega naredil, nimam nobenega greha!« Veš, da te laži ne morem vzeti resno. Kot da je greh samo velika zadolženost in sovraštvo. Kolikokrat ti pozabimo reči »Dobro jutro!«, pozabimo, da bi se zahvalili za dobrote dneva. Nismo pripravljeni pomagati, ko bi lahko, ne najdemo besede sprave... Vse to in še marsikaj drugega je greh, samo da tega ne vemo več, ti pa moraš za to trpeti. Vsak še tako majhen greh je vzrok tvojega in mojega trpljenja.
Zato, Gospod, mi pomagaj v postnem času vsaj malo sprejeti križ in trpljenje, ker bom potem bolj prizanesljiv v svojih sodbah. Pomagaj mi, da bom vsaj včasih rekel: »Zgodi se tvoja volja, ne moja!« Samo tako se bom mogel pripraviti na Veliko noč. Samo tako bo postalo trpljenje počasi sprejemljivo tudi zame, postalo bo tudi zame moč odrešenja.
Razsvetli mene in moje, da bomo v postnem času bolj sprejemljivi za to moč trpljenja in odrešenja! Odpusti mi, če bom kljub temu godrnjal in se upiral, kajti vedno mi bo trpljenje ostalo skrivnost in uganka.
Sicer se svetnikom ni godilo dosti boljše. A ker so vztrajali pri tebi, so zmagali. Samo če bom pri tebi in s teboj, bom mogel sprejeti križ in odrešenje.
Ne vem, koliko moči bom imel.
Don Kamilo
Naša luč (marec IVHS)
tero vojaška hierarhija reagira na vsako besedo o vojski, ki ni poveličevanje, je vedno enaka in malone povzdignjena na raven dogme: močna vojska je najboljši garant mirnega in svobodnega razvoja Jugoslavije. Napadi na vojsko rušijo o-brambno moč države in so dejansko napadi na celotno družbo. Kritike na rovaš JLA torej niso samo in niti ne toliko problem armade, temveč predvsem obči politični problem, ki je najhujši zlasti v Sloveniji, kjer bi že bil čas, da bi politična oblast (včasih tudi sodstvo) že enkrat ostro reagiralo.
V	najboljšem primeru je v odgovorih generalov čutiti pa-ternalizem do zapeljanih duš, kar je zlasti očitno v odnosu do mirovnikov, češ, fantje, vi ste dobri, pošteni, tudi mi smo za mir, ravno tako kot vi, vendar vi pač razumete, da so vaše sanje utopija, sploh pa bi še največ storili za mir, če bi propagirali našo vojsko.
Slovenci in Slovenija
ter položaj JLA v družbi
V	Sloveniji so odnosi med prebivalstvom in vojaško hierarhijo še bolj nelagodni zaradi vrste starih in novih momentov, ki ne olajšujejo dialoga. Slovenci že po tradiciji in splošnih nagnjenjih nismo, ne bomo rekli vojaški, ampak raje oficirski narod. Občevalni jezik v vojski je srbohrvaški, oficirji živijo nomadsko življenje, pretežno v neslovenskem okolju, plače so za slovenske razmere slabe, služba pa težka. Vse to je prispevalo k temu, da je delež slovenskih starešin v zadnjih letih zdrsnil pod 3 odstotke. V Sloveniji je najbolj razvito ne samo mirovno gibanje, temveč tudi prepričanje, da je lepša prihodnost človeštva neločljivo povezana z odpravo vojn in torej tudi take vojske, kakršno poznamo danes. Na drugi strani je NOB daleč in zlasti mlajše generacije se težko navdušujejo za vojsko kot nosilko tradicij partizanske vojske in varuhinjo revolucionarnih pridobitev.
V	Sloveniji je nazadnje v javnosti absolutno vladalo prepričanje, da mora kritična analiza zajeti vse dele družbe, torej tudi vojsko. Tudi na tem področju so se pokazale nedoslednosti, kot pri vojaškem proračunu, o katerem praktično ni bilo nikoli prave parlamentarne razprave, pa tudi dvoličnosti naše uradne politike, ki je na eni strani sejala ge-
sla o miru, na drugi strani pa že dolgo zelo aktivno trgujemo z orožjem, kar je zdaj znano tudi širši javnosti. In naposled, razvoj na Poljskem je opozoril, da tudi socialistične države niso imune pred vojaškimi udari in vojaškimi režimi.
Z malo pretiravanja bi lahko rekli, da je Slovenija za jugoslovanski vojaški vrh slabo zavarovan prostor, kjer tolerirajo sumljive ideje in elemente, da ne rečemo ravno peto kolono, in s tem dopuščajo, da se širi zmeda tudi v druge dele Jugoslavije. S še manj pretiravanja lahko tudi rečemo, da je za povprečnega Slovenca današnja jugoslovanska vojska od uniforme dalje malce starinska organizacija, ki je sicer morda z eno nogo res v tehnološkem 21. stoletju, toda i drugo nogo stoji še zmeraj * * * * v mentaliteti petdesetih let.
To je splošni okvir za konkretne dileme, ki izvirajo iz sedanje krize. O sami obrambni sposobnosti vojske je težko presojati. Mogoče pa je reči vsaj dvoje: prvič, vojska v miru (k sreči) nima možnosti, da bi obrambno sposobnost dokazala z merjenjem v mednarodnem prostoru, kar morajo nenehno delati gospodarstveniki ali športniki; obrambno sposobnost vojske je torej mogoče oceniti le približno p° njeni opremljenosti, organizaciji, vojaških vajah ipd.; drugič, in to je morda še bolj p°' membno, oboroženost ni bistvo obrambne moči.
Naši vojaški strategi trdijo da je družba v krizi navzven Še bolj ranljiva, kar je nedvomn0 res. Tudi drugi del tega raznit' Sijanja se glasi, da zato zdaj potrebujemo predvsem močnejšo in sodobneje oprem' Ijeno vojsko, češ, če bo vojsk3 nehala nabavljati sodobn0 orožje, bo v nekaj letih zaosta' la za drugimi vojskami v okU' lici.
Te premise ni mogoče spre, jeti nekritično. Na eni stra^ lahko hitro pripelje do sklep3' čim hujša kriza, tem močnej^ vojska, kar vodi do naraščaj^ čega vpliva vojaško-industm skega kompleksa, lahko pa 1 di do poseganj vojske v p0* tično sfero. Na drugi strani P3 odvrača pozornost od P0^3, vitnega, namreč od tega, da J obrambna moč države odvis^, od njene notranje trdnos ' vendar ne od uniformne en°
Grdina Pogrebni Zavod
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
1053 E. 62. cesta	431-2088
V družinski lasti že 85 let
Kanadska Domovina
Okno v misijonski svet
Slovenska misijonska publikacija novim časom naproti
TORONTO, Ont. - Lazarist Ladislav Lenček je ob koncu januarja preživel nekaj dni v Torontu na potu v Evropo, kamor je šel, da bi se z odgovornimi pogovoril v zadevi bodočega sodelovanja pri novem, v Sloveniji izhajajočem misijonskem listu Misijonska obzorja. (Torontski verski mesečnik) Božja beseda je izkoristila priliko in imela z g. Lenčkom naslednji razgovor.
Lado, bi! si 50 let in več urednik Katoliških misijonov, najprej v Sloveniji, nato v begunstvu in končno skoraj 40 let v Argentini. Tudi mnogi naročniki našega lista so bili naročniki tega misijonskega glasila. Zakaj so zdaj Katoliški misijoni prenehali? Zakaj so Pa sploh izhajali v tujini?
Ob komunističnem prevzemu oblasti v Sloveniji sem Predvideval, da Katoliški misijoni ne bodo mogli več izhajati v domovini. Zato sem z njimi odšel v begunstvo in izseljenstvo, da bi z listom poskusil nadaljevati v sicer tujem, a svobodnem svetu, med slovenskimi izseljenci in zamejstvu. Pravilno sem predvideval, kaj-dolga leta doma ni bilo mogoče izdajati domala nobene slovenske verske revije.
Alije bilo izdajanje lista zunaj domovine zelo težko; ali si mogel dobiti slovensko tiskarno, posebno pa naročnike?
V nekem smislu je bilo težko, kajti bilo je zelo malo tiskarn s slovenskimi črkami in stavci, a nekaj jih je bilo. Pa smo tudi izseljenski Slovenci °snovali lastne tiskarne in smo tam Katoliške misijone tiskali desetletja. V pogledu naročni-0V ni bilo težko prve čase, ^ajti v razne dežele došli slo-venski izseljenci so bili veseli v tejini tiskane slovenske bese-de- Zato so imeli KM v prvih et>h tudi do 4.000 naklade, a ne le med izseljenci, ampak tedi p0 slovenskem zamejstvu, amor so mogli prihajati, Medtem ko so jim bila in so m še v domovino vrata zapr-
^ Sloveniji so bili KM po-s0^ševatelji skoraj vsega slo-enskega misijonskega deta. stako so mogli KM v izseljen-Vu Poslanstvo nadaljevati? k je bilo dosti lahko. Že iz |C8unstva in pozneje iz izse-tenstva je izšlo, tudi pod vpli-
sLk ve^ mtedih misijon-r ' Poklicev. KM so jih tako-^ °e spremljali in se z njimi opisovali ter jim organizirali slovenskih izseljencev de-
Km10 P°moč- ^ar s0 P3
ludi obnovili stike z vse-j0i. Preje v misijonih delu-jnClrn' slovenskimi misijonarji st ^‘iottapkami. Vsi ti so po-foč' Po£tevitni člankarji in po-Cevalci v KM.
AH so bila poročila slovenskih misijonarjev edina vsebina KM?
Nikakor ne, čeprav so bila pač najzanimivejše branje. A KM so razpravljali o misijonih tudi teoretično, načelno, poročali o misijonskem delu vse Cerkve, o misijonskem sodelovanju izseljencev in zamejcev, pospeševali na primer Baragovo zadevo, itd. Skratka, bili so verno nadaljevanje tradicije iz domovine.
Zakaj pa so KM po 40 letih izhajanja v tujini sedaj prenehali?
Iz več razlogov. Starejši izseljenci umirajo, mladi pa v tujini — tudi če razumejo, berejo in govorijo slovensko — ne morejo posvečati slovenskemu branju toliko pozornosti, ker se morajo pač soočati s kulturo dežele, v kateri so bili rojeni in kjer živijo oziroma delajo. Tako je število naročnikov KM bolj in bolj padalo. Na koncu smo tiskali le še 1.500 izvodov, kar je odločno premalo, da bi se list mogel vzdrževati le z naročnino. Poleg tega je tudi urednik, ki je najprej leta doma in potem v tujini skoraj 40 let list urejal, začel uvidevati, da ni vekotrajen. Uredniško delo pa zahteva moči in poleta. Naslednika bi bilo v izseljenstvu zelo težko dobiti. Končno so se v domovini kljub komunističnemu režimu razmere toliko izboljšale, da more tam izhajati poleg drugega tudi verski tisk. Mogli bi torej doma obnoviti tudi slovensko misijonsko glasilo. Ta možnost je bila najbolj odločujoča pri opustitvi izseljenskih Katoliških misijonov in začetku Misijonskih obzorij. KM so mogli zadnje čase prihajati le k 1.500 družinam v tujini. Misijonska obzorja pa že sedaj prihajajo v desettisoče slovenskih družin v domovini in tujini.
Že preje si omenil, da misliš pri Misijonskih obzorjih sodelovati. V čem, od kod in kako?
Predvsem tako, da si bom v imenu MO še naprej dopisoval z vsemi slovenskimi misijonarji, s katerimi sem v več kot petdesetih letih pač navezal tudi osebne, ne le pismene vezi. Po dobroti velikega misijonskega delavca na Koroškem, Jožeta Kopeiniga bom v ta namen po zlati maši v Ljubljani šel v Tinje. Od tam bom mogel nemoteno nadaljevati tudi s pošiljanjem dragocene denarne pomoči slovenskim misijonarjem, kot sem to mogel 40 let iz Argentine. V Tinjah bom torej delal za misijonarje.
Ali se ti je ob koncu izhajanja KM, ko si izdat zaključno številko, milo storilo, nekako tako kot ob pogrebu dragega bitja?
Bi se mi, ako bi KM povsem prenehali. A, hvala Bogu, KM so pustili za seboj krepkega in lepega otroka: Misijonska obzorja. Glasilo bo nadaljevalo in pomnožilo 64-letno delo Katoliških misijonov. Želim le, da bi se jih vsi bivši naročniki KM z isto misijonsko ljubeznijo oklenili, kakor so se držali Katoliških misijonov.
Pogovarjal se je Tone Zrnec
Jubilejni koncert v Torontu
TORONTO, Ont. - Torontski zbor »Fantje na vasi« se pridno vadi in pripravlja za njegov vsakoletni pomladanski koncert. To bo njihov 10. koncert, zato bo »jubilejni«. Podali ga bodo na Cvetno soboto ob
7.30	zvečer, 26. marca, v cerkveni dvorani na 739 Browns Line.
Pravna brezpravnost v Kanadi y
(Iz Božje besede) - Razsodba, ki jo je 28. januarja razglasilo vrhovno kanadsko sodišče (federalno), je razveljavila obsodbo vrhovnega ontarijskega sodišča glede primera Morgen-taler. Vrhovno kanadsko sodišče je tako istočasno razveljavilo splošni kanadski zakon,ki uravnava splav. Po tej odločitvi ima sedaj sleherna nosečnica brez predhodne odobritve zdravniške komisije pravico do splava.
Odločitev najvišjega kanadskega sodišča se je v glavnem naslonila na sprejetje pravne ideje, ki jo vsebuje Charter of Rights. Vrhovno sodišče je torej kratkomalo preneslo upravičenost in odgovornost za splav s splošne pravne ravni na osebno moralno raven nosečnice. Prav ta korak pa je povzročil v kanadski zakonodaji trenutno brezpravje glede splava. Kako? Dosedanji zakon je bil nepopoln: ščitil je le nosečnico, ni pa zavaroval življenja nerojenega.
Federalna vlada je tako prisiljena, da v najkrajšem času izglasuje nov zakon, ki bo vseboval in uravnaval pravico do življenja še nerojenih, sicer utegne v tem brezpravju priti do prakse, da bodo odpravljali nerojene v vsaki dobi nosečnosti.
Legalnost Morgentalerjeve-ga primera je ponovni dokaz, kako zahodna civilizacija »v imenu svobode« izrablja človekove pravice in človekovo dostojanstvo in tepta pravice tistih, ki se ne morejo braniti.
ISKRICA
Ravna pot je najkrajša, a običajno traja najdlje, da po njej prideš na cilj.
Liechtenberg
Generali in generacije
(Nadaljevanje s str. 4)
nosti, temveč od zdravega gospodarskega in svobodnega političnega življenja.
Stara jugoslovanska vojska je bila brez dvoma bolje opremljena od prvih partizanskih enot, pa je vendarle propadla v nekaj dneh. Bolj je torej važno, da industrija kupuje novo opremo in da se razvija politična demokracija, kakor pa, da vojska kupuje ali izdeluje najsodobnejše orožje in zagotavlja enotnost v uniformiranosti.
Druga, zelo konkretna dilema je nadzor nad vojaškim proračunom. Čedalje bolj je razširjeno mnenje, da družba v taki krizi, kot je naša, ne more dajati neomejena sredstva. Po uradnih podatkih vojska ni neobčutljiva za te probleme in krči svojo sestavo: toda na drugi strani je vendarle čutiti odpor do širšega družbenega nadzora nad trošenjem teh sredstev in nad delovanjem vojske nasploh. Na eni strani je čutiti težnjo po tem, da bi zagotovili avtomatsko dodeljevanje sredstev za armado, na drugi strani pa primer z nadzvočnim letalom daje slutiti, da se še nismo dovolj naučili od fenijev, obrovcev in jeseniške jeklarne. Na drugi strani pa vsaj javnost v Sloveniji zahteva, naj se zagotovi trajni nadzor civilne družbe nad vojsko, nadzor, ki bi zagotavljal tudi, da bi se začelo razmišljati vsaj o tistih reformah, ki bi jih bilo mogoče uresničiti in za katere se zavzema večina prebivalstva v kaki federalni enoti.
Skratka, vojska, ki razmišlja o nadzvočnem letalu, ki se lahko hitreje prilagajala družbenemu okolju in vezi med vojaki in civilisti bi se danes pač lahko utrjevale še drugače ne le s tem, da ljudstvo obiskuje vojsko in da vojska gradi ceste, ampak tudi s tem, da bi resno razmišljali o takih stvareh, kot je ustanavljanje narodnostno homogenih vojaških enot ali o tem, ali so res edino člani ZK sposobni za odločilne poveljniške položaje v armadi in ali to res prispeva k njeni večji učinkovitosti, ko pa se s tem izbor omejuje na desetino prebivalstva, obramba domovine, saj za to gre, pa je tako rekoč po definiciji stvar vseh Jugoslovanov.
Tako konča svoj članek Andrej Novak. Vsak bratec, ki je vsaj približno na tekočem glede najnovejših dogajanj v Sloveniji in Jugoslaviji, bo lahko razumel, zakaj je bil ta članek tako sporen tistim v deželi, ki se bojijo demokratizacije in mu kljubujejo. Če tu omenimo samo zadnji predlog v članku, da naj bi bila poveljniška mesta v vojski odprta tudi tistim sposobnim ljudem, ki niso člani partije. Odgovor na to vprašanje je seveda drugo vprašanje: Zakaj noče človek, ki je sposoben za poveljniško mesto v vojski, postati član partije? Saj če je sposoben in če ni nasprotnik ali celo sovražnik komunistične partije ozi-
roma obstoječe družbenopolitične ureditve Jugoslavije, bi gotovo ne bilo nobenega ovira za članstvo v partiji. Tako postavljeno vprašanje terja odgovor, da seveda tak človek mora iz enega ali drugega (ah seveda več) razloga tako osebno nasprotovati članstvu v partiji, da se je pripravljen diskvalificirati glede poveljniškega mesta v vojski samo zaradi tega nasprotovanja. In če noče postati član partiji je v sedanji jugoslovanski družbi to jasen dokaz, da z obstoječim sistemom ne soglaša oziroma da mu brez dvoma nasprotuje. Iz tega sledi seveda tudi upravičeno gledanje, da so mnogi, ki so v partiji danes, člani ne zaradi osebnega prepričanja, ampak zaradi tega, ker je to potrebno za dobro kariero. Že to kaže na pičlo število Slovencev in tudi drugih prebivalcev Jugoslavije, ki so res partijci, kajti ni misliti, da je kaj dosti ljudi v Sloveniji ali Jugoslaviji, ki bi z vsem srcem in dušo hoteli biti člani partije zaradi osebnega prepričanja, pa jih partija kljub temu ni hotela sprejeti. Ur.
Kdo so Kasu bi?
Kulturni mesečnik »Pomerania«, ki ga v poljskem mestu Gdansku izdaja kašubsko-po-morjansko združenje, prinaša v številki 1987/6 novico, da se je po sedmih letih pozivov vendarle začela gradnja kašubske-ga kulturnega doma v tem mestu. Novica je zanimiva tudi za širšo javnost, saj se v krogu evropskih narodnih manjšin le malokdo spomni, da obstajajo v baltskem delu današnje Poljske Kašubi ali Pomorjanci.
Ta narodna skupina s samostojnim jezikom je štela na začetku tega stoletja nekako sto tisoč duš, ko je še spadala v okvir Nemčije. Po drugi svetovni vojni je prišla pod Poljsko, toda Poljaki imajo ka-šubski jezik le za poljsko narečje, in zato te skupine ne priznavajo za narod. Zato nimamo danes nobenih podatkov, koliko ljudi šteje skupina Ka-šubov, niti ne o tem, koliko jih je še ohranilo v vsakdanjem govoru kašubščino. Skoraj vsi govorijo namreč oba jezika, kašubsko in poljsko.
Narodna skupina torej, ki so jo imeli v glavnem že za odpisano, si danes sredi Gdanska, največjega poljskega pristaniškega mesta, gradi svoj kulturni dom. V njem bodo imela svoje prostore kašubska društva, uredništvo mesečnika »Pomerania«, razne pisarne, arhivi, mala tiskarna itd. Gradnjo bo vodil posebni odbor, ki ga sestavlja kašubsko izo-braženstvo, v tem tudi nekateri univ. profesorji. Dom bo zgrajen v glavnem iz prispevkov, kakor tudi z nakazili pokrajine.
Za obstoj kašubske skupnosti v prihodnje je nastajajoči kulturni dom neprecenljivega pomena. Podobno kakor ima-(dalje na str. 6)
KOLEDAR
društvenih prireditev
MAREC
Simon Kregar je bil za Slovence v Trstu markantna osebnost
19.	— Klub slov. upokojencev na Waterloo Rd. priredi ob 25-letnici večerjo s plesom v SDD na Waterloo Rd. Igra Fred Kuhar orkester.
20.	— Dramatsko društvo Lilija poda igro »Prisega ob polnoči« v Slov. domu na Holmes Ave. Pričetek ob 3.30 pop.
26. — Glasbena Matica priredi svoj spomladanski koncert, združen z večerjo in plesom, v. Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
APRIL
9. — Tabor DSPB Cleveland priredi svoj pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
9. — Pevski zbor Jadran priredi spomladanski koncert, združen z večerjo in plesom, v SND na Waterloo Rd. Igra Tony Klepec orkester.
9.	— Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ praznuje 60 let obstoja s sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 5. pop., ob 7. uri pa z večerjo in plesom v SND na St. Clair Ave.
10.	— St. Clairski upokojenci prirede svoje letno kosilo v spodnji dvorani SND na St. Clair Ave. Serviranje od 1. do
3.30	pop., zabava do 5. pop. 10. — Slov. mladinski zbor Kr. 2 SNPJ priredi »button box bash« od 1. do 9. zv. v SDD na Recher Ave.
16.	— Društvo Cleveland št. 9 ADZ priredi večerjo s plesom ob svoji 75-letnici, v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
17.	— Misijonska Znamkar-ska Akcija (MZA) priredi kosilo v farni dvorani sv. Vida. Serviranje od 11.30 dop. do
1.30	pop.
23.	— Slovenski dom na Holmes Ave. priredi pomladansko večerjo in ples. Igra Al Markič orkester.
30. — Slovenska cerkev Sv. Cirila v New Yorku priredi Slovenski festival. Nastopajo plesna skupina Kres, pevski zbor Zvon, orkester Veseli Slovenci ter farni zbor pri Sv. Cirilu.
MAJ
15. — Prijatelji SND na St.
Clair Ave. priredijo »brunch« v pomoč te ustanove.
15. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, praznuje Materinski dan
21.	— Pevski zbor Korotan
poda koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Za ples in zabavo igra Alpski sekstet.
29.	— Društvo SPB Cleveland priredi Slovenski spominski dan s sv. mašo pri Lurški Materi božji na Chardon Rd. v Euclidu, Ohio.
30.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, obhaja Spominski dan v Triglavskem parku
JUNIJ
5. — Otvoritev Slovenske pristave.
18.,	19. — Tabor DSPB Cleveland poda spominsko proslavo za vse pobite slov. domobrance in vse žrtve komunistične revolucije, na Orlovem vrhu Slovenske pristave.
26. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi piknik v svojem Parku
JULIJ
2.,	3. in 4. — Pristavski dnevi, na Slov. pristavi.
10. — Misijonska Znamkar-ska Akcija ima svoj letni piknik na Slovenski pristavi. Sv. maša ob 12. uri.
15.,	16., 17. — Poletni festival pri Sv. Vidu.
24.	— Misijonski piknik v Triglavskem parku, Milwaukee.
30.	— Balincarski krožek Slovenske pristave priredi piknik na Slov. pristavi.
31.	— Slov. šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
9. — Dan upokojencev na Slovenski pristavi.
14.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi piknik v svojem Parku.
20. — Folklorna plesna skupina Kres nastopa na Slov. pristavi. Po nastopu igrajo za ples in zabavo Dušan Maršiče-vi Veseli Slovenci.
28. — Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. Igra Tony Klepec orkester.
28. — Društvo DSPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio.
28.	— Slovenski dom na Holmes Ave. priredi letno »Povratek domov« prireditev.
SEPTEMBER
18.	— Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
25.	— Oltarno društvo pri Sv.
Vidu priredi vsakoletno kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu.
25. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi Vinsko trgatev v svojem Parku
OKTOBER
15.	— Tabor DSPB Cleveland
priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 23. — Slomškov krožek priredi vsakoletno kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu.
23. — Občni zbor Slovenske pristave, na Slov. pristavi.
23. — Slovenian National Art Guild praznuje 15-letnico v SDD na Recher Ave.
29.	— Štajerski klub priredi Martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7h zv. Igrajo Veseli Slovenci.
29. — Slovenski dom na
Holmes Ave. priredi večerjo.
(Martin Jevnikarje v tržaški reviji »Mladika« (št. 10, 1987) objavil članek » V New Yorku je umrl arhitekt Simon Kregar«, ki bo gotovo zanima! vse bralce, ki so pok. Simona poznali ah o njem slišali. Ur.)
V četrtek, 19. novembra (1987), je nepričakovano umrl v New Yorku arhitekt Simon Kregar, markantna osebnost v prvih povojnih letih v Trstu. Kot toliko drugih je konec vojne tudi Kregarja zanesel v Trst, kjer je bilo treba obnoviti ali na novo ustanoviti vse kulturne, politične in gospodarske organizacije, ki jih je Slovencem zatrl ali preprečil fašizem.
In Simon Kregar se je s svojo genialnostjo in strokovno pripravljenostjo zagnal v delo na raznih področjih. V šolah je manjkalo profesorjev, zato je od prvega dne v jeseni 1945 poučeval na tedanji Nižji srednji šoli — zdaj Ivan Cankar — matematiko in risanje. Potem se je zapletlo na Radiu Trst II — zdaj Radio Trst A — in Kregar je odšel v juniju 1947 na Radio, kjer se je še bolj izkazala njegova nadarjenost. Vodil je mladinske oddaje, pisal in urejal Aktualnosti, kjer so bila združena poročila o kulturi v svetu in doma.
Napisal je vrsto izvirnih radijskih iger o izumiteljih in velikih možeh, ko so bili: Jurij Vega, Diesel, Frederik Chopin, Johann Sebastian Bach in drugi. Sestavljal je posebne oddaje za Božič, Veliko noč in druge praznike, poročal o umetniških razstavah na beneškem bienalu in v Trstu, sestavil 50 varietejskih oddaj in pomagal povsod, kjer je bilo potrebno. Bil je član Radijskega odra in je pogosto nastopal pred mikrofonom, da je bil njegov glas domač vsem poslušalcem. Kot igralec pa je nastopal tudi po tržaških odrih in na velikih prireditvah na Re-pentabru.	*
Kregar se je spustil tudi na takrat občutljivo in nevarno
NOVEMBER
12. — Pevski zbor Jadran priredi jesenski koncert, združen z večerjo in plesom, v SND na Waterloo Rd. Igra Joey Tom-sick orkester.
12.	— Belokranjski klub priredi martinovanje v SND na St. Clair Ave. Pričetek ob 6.30 zv. Igra Tony Klepec orkester.
13.	— Slov. mladinski zbor Kr. 2 SNPJ praznuje 50-letnico s prireditvijo v SDD na Recher Ave.
25. — Slovenski dom na
Holmes Ave. priredi Zahvalni dan večerjo. Igra Johnny Vadnal orkester.
DECEMBER
4. — Pevski zbor Glasbena
Matica priredi božično večerjo s koncertom in plesom v SND na St. Clair Ave.
4. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi Miklavževanje.
področje — v politiko. Bil je med soustanovitelji Slovensko krščansko socialne zveze, ki je nekaj let uspešno delovala, posredovala pri Zavezniški vojaški upravi za slovenske koristi in pravice, pri volitvah pa sodelovala s Slovensko demokratsko zvezo. Ker so se po vaseh obnavljala prosvetna društva, je pomagal ustanoviti v Trstu Slovensko prosveto, ki je ta društva povezovala in jim nudila pomoč s predavatelji in kulturnim gradivom. Končno je bil tajnik Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva, iz katerega se je razvilo današnje Društvo slovenskih izobražencev.
Kregar pa tudi v Trstu ni pozabil na svoj poklic arhitekta. Že v Ljubljani je med vojno veliko pisal o slovenski kmečki arhitekturi in dokazoval, da narekujeta konstrukcija in tloris obliko zgradb v taki meri, da so v resnici moderna. Pripravljal je načrte za obnovo v vojni požganih in porušenih kmečkih domov. V Trstu je nadaljeval s tem delom in po njegovih načrtih je slovensko gradbeno podjetje obnovilo Prvačino.
Simon Kregar v Ameriki
Dne 5. marca 1951 je odšel Kregar iz Trsta v Ameriko in se naselil v New Yorku. Prvih pet let je bil pogodbeni uradnik pri United States Information Agency, od 1956 pa je bil vodilni arhitekt pri Lockwood Greene Engineers, Inc. v New Yorku, eni največjih inženirskih pisarn na svetu. Pod seboj je imel nad 40 arhitektov, vrsto inženirjev, risarjev in uradnikov. In tu je lahko razvil vse svoje izredne sposobnosti in genialne zamisli.
Tu je napravil leta 1960 načrt za mesto s pol milijona ljudi, načrt za cerkev sv. Terezije v Novari. Svetovno znane pa so njegove stavbe: San Jose Mercury Building v San Jose v Kaliforniji; stavba je delno zgrajena na vodi in je dobila posebno pohvalo Zveze arhitektov iz San Francisca kot prispevek k lepoti mesta. Skupina stavb Fairchild Hiller Spaee Center v Germantownu pri Washingtonu; zgrajena je iz posebno vlite opeke in jeklenih plošč. ITT Long Distance Center v Springfieldu, Mass., je v vlitem betonu; v istem kraju je sredi mesta kamnito poslopje The Springfield Newspapers Bdilding.
Za Detroit je izoblikoval Plymouth Observer; blizu New Yorka sta Geigy Chemical in tiskarna Wall Street Journal. Na letališču John F. Kennedy v New Yorku je izoblikoval največje poslopje za tovorna letala. Naštevanje bi se lahko še nadaljevalo, a vsa ta angleška imena premalo po-vedč.
Ob poklicnem delu pa je Kregar tudi v ZDA kulturno deloval. Režiral in igral je na odru cerkve sv. Cirila in Metoda v New Yorku in na odru Slovenskega doma v Brook-
Ivnu. Govoril je na slovenskih taborih, na sestankih ameriških slavistov, na študijskih dnevih Lige Slovenskih Ameri-kancev, katere tajnik je bil od leta 1970 do smrti. Leta 1978 je organiziral Slovanski teden v New Yorku, kjer so se prvič srečale slovanske narodnostne skupine. Lahko bi rekli, da je bil duša slovenskega življenja v New Yorku.
In še nekaj besed o življenju pred Trstom. Kregar seje rodil 21. januarja 1914 v Ljubljani v trgovski družini. Mati Marija Treo je bila hči ljubljanskega stavbenika Simona Treo, čigar predniki so bili doma blizu Benetk. Dovršil je Škofijsko klasično gimnazijo v Šentvidu nad Ljubljano in arhitekturo pri Josipu Plečniku. Študiral je tudi grafiko na Dunaju, na univerzi v New Yorku pa 1954-55 statiko. V službi je bil na gradbenem oddelku banske uprave v Ljubljani, med vojno pri pokrajinski upravi in Kmetijski zbornici. Maja 1945 je zapustil Ljubljano in se tja ni več vrnil.
Kdo so Kašubi?
(Nadaljevanje s str. 5) jo npr. Sorbi v Lužici svoj Serbski dom v mestu Budvšin (Bautzen), ali Slovenci na Primorskem svoj Kulturni dom v Trstu.
Razveseljiv znak osveščanja Kašubov je tudi prevod Sv. pisma v kašubski jezik, ki ga je pravkar dokončal E. Golabk. Isti pisec se je lotil tudi sestave novega kašubsko-poljskega slovarja. Pravilen pogled na kašubsko zgodovino pa nam v svojih razpravah, objavljenih v omenjenem mesečniku, daje G. Labuda. Očitno je, da so veliki sosedje tudi Kašubom oz. Pomorjancem, ki so bili v vsej zgodovini narod zase, prikrojevali in omalovaževali njih zgodovino, zato da bi uničevali in vodenih njihovo narodno zavest.
Značilno je še, da imajo Po-morjanci za svoj zgodovinski narodni znak grifa (pri nas je bil npr. karantansko-koroški znak panter). Le-tega so Po-morjanci oz. Kašubi skrbno ohranili, tako da se z njim 10' čujejo nasproti poljskenu* orlu. Pod tem imenom so od leta 1908 izdajali tudi književno revijo »Gryf«, ki se je obdržala vse do 1934. Danes i° nadomešča že omenjena »P°' merania« s prispevki v poljščini in kašubščini, vendar v p°' orjanskem oz. kašubskeb1 duhu. Š. (Naš tednik, 24.12.19^
MISLI
Prizadevajmo si, da prin® šemo mir tja, kjer vlada s° vraštvo, odpuščanje tja, kj®r se ljudje žalijo, spravo m® ljudi, ki so v sporu med 50 boj, resnico tistim, ki so zmoti, svetlo upanje tistih1' ki jim dušo razjeda dvom, ve selje tja, kjer se bohoti žal°s in obup.
Kdor hoče ljudi voditi ali)'*1 poučevati, naj najprej ob''*3, da sebe in zagospodari 113 svojimi strastmi. (Kotvos)
Imenik slovenskih društev
_
Slovene Organization Roster
WATERLOO SLOVENIAN PENSIONERS CLUB President: Frank Slejko 1st Vice Pres.: Louis Jartz 2nd Vice Pres.: Ann Kristoff Sec.-Treas.: Steve Shimits Rec. Secy.:	Helen Vukčevič,
231 76 Gay Ave., Euclid, O. 441 23 Auditing Comm.: Frank Bittenc, Ann Kristoff, Tillie Vranekovic Trip Coordinators: Ann Otoničar, Adolph Somrak, Tillie Vranekovic Slov. and Eng. Publicity: Ann Kristoff, Helen Vukčevič Fed. Reps.: Louis Jartz, Steve Shimits, Frank Slejko, Frank Bittenc; alternate: Jane Slejko Hall Reps.: Vera Bajec, Al Com-menchek
Slov. Home for Aged Reps.: Dorothy Silc, Josephine Commenchek Head Cook: Millie Bradač Sunshine Lady: Dorothy Silc Bar: Joe Muzic
Meetings: Second Tuesday of each month.
SLOVENE PENSIONERS CLUB ' NEWBURGH—MAPLE HEIGHTS President: John Taucher, Tel. 663-6957
Vice-Pres.: Mary Zivny Sec.-Treas.: Josephine Rezin, 15701 Rockside Rd., Maple Hts., OH 44137, Tel. 662-9064 Rec. Secy.: Clara Hrovat Auditors: Louis Champa, Frank Urbančič, John Perc Monthly meetings are held the fourth Wednesday of each month, at 1 p.m., alternating at the Slove-nian Natl. Homes on E. 80 St. and 5050 Stanley Ave., Maple Hts.
American Slovene Pensioners Club of Barberton, Ohio
President: Vincent Lauter Vice-Pres.: Joseph Yankovich Sec.-Treas.: Jennie B. Nagel, 245 - 24th St., N.W., Barberton, OH 44203 - Telephone: 1-216-825-6227 or 825-2267.
Sec. Sec.: Angela Polk Auditors:	Frances Smrdel,
Angela Misich, Mary Kovacic Substitute: Josephine Plainer Fed. Reps.: Theresa Cekada, Angela Polk, Frances Smrdel, Josephine Plainer, Jennie B. Nagel; alter-nate Mary Kovacic Meetings every first Thursday of ihe month at 1 p.m. in the Slovene Center, 70 - 14th St., N.W., Barber-ton, OhjQ
Progressive Slovene Women of America
SUPREME BOARD President; Florence Unetich 1st Vice-Pres.: Joyce Plemel 2nd Vice-Pres.: Josephine Tomšič
Fln. Sec.: Millie Bradač Rec. Sec.: Emily Starman Oorr. Sec.: Hildegarde Kazen Treasurer: Marie Plevnik Auditors: Jennie Zaman, Vida Frances Mauric, Josephine f^sbar, Wilma Tibjash Educ.-Welfare: Cecelia Wolf, Olga Pozar, Rose Gorman, Helen 'Aikcgvic, Caroline Lokar, historian: Joanna Jadrich Editor: Agnes Elish
CIRCLE 1
president: Frances Mauric 'ce Pres.: Sophie Matuch Sec.-Treas.: Vida Zak Rec. Sec'y.: Wilma Tibjash
Auditors; Julianna Kobal, Jo-Phine Tomsic, Jeanne Skolaris iek ducation & Social: Angela Zab-• Roberta Haic, Dorothy Gorjup, Y'e Matuch
^ Petings: First Thursday of the u Uh, Slovenian Workman’s P16' 15335 Waterloo Road.
CIRCLE 2
President: Josephine Turkman Hon. Vice Pres.: Frances Legat 1st Vice Pres.: Anna Filipič 2nd Vice Pres.: Rose Žnidaršič Sec.: Margaret Kaus, 30868 Harrison, Wickliffe 44092 (585-26031 Treasurer: Mary Zakrajšek Rec. Sec.: Mary Zakrajšek Auditors: Mary Turk, Justine Girod
Sunshine Lady: Stella Dancull Publicity: Justine Girod Meetings: Third Wednesday of the month, 1 p.m., Slovenian Natl. Home Annex, St. Clair Ave. New members always welcome.
CIRCLE 3
President: Dorothy Lamm 1st Vice Pres.:	Josephine
Kostainshek
2nd Vice Pres.: Fran Marinčič Financial Secy.: Miss Fran Marn, 1541 E. 191 St., No. K104, Euclid, OH 44117, tel. 486-2643 Rec. Secy.: Ann Adams Sgt.-at-Arms: Caroline Lokar Auditors: Tillie Nosse, Loretta Hlabse, Jean Petrick Reporter: Jean Petrick Sunshine: Lil Bilicic Bingo: Loretta Hlabse (Ch.), Millie Pike (Asst.)
Cookbook: Mickey Frank (481-8693)
Meetings at Slov. Soc. Home, Recher Ave., Euclid, OH, 2nd Wednesday of the month at 7 p.m.
CIRCLE 7
President: Hildegarde Kazen Vice President: Edith Zele 2nd Vice Pres.: Irene Strancar Rec. Secy.: Pauline Krall Treasurer: Frances B. Weyant Auditors: Angie Baranowski, Mary Krnel, Mitzi Vesel Sunshine Lady: Katie Dohnal Reporters: Esther Larabee, Ann Stefančič, Lillian Ribarich
Bingo Chairman: Pauline Krall Meetings: Second Wednesday of the month, 7:30 p.m., Slovenian Workmen's Home, 1 5335 Waterloo Rd.
Pevska društva Singing Societies
PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednika: Kati Likozar Cup, Tomaž Gorenšek Podpredsednika: Frank Lovšin, Tončka Sršen
Blagajničarka: Marjanca Tominc Tajnica: Martina Jakomin, 26552 Aaron Ave., Euclid, OH 441 32 Odborniki: Jože Cerer, Mari Mc-Murray Erdani, Mari Nemec. Gregor Sedmak, Janez Semen, Barb Semen, Nejči Slak Pevovodja: Rudi Knez
GLASBENA MALICA President: June Price
1st Vice Pres.: Olga Klancher 2nd Vice Pres.: Tony Mihelich Secretary: Josephine Novak, 1951 Sunset Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 261-1246 Treasurer: Josephine Bradach Auditors: Jane Poznik, Matthew Dolenc
Wardrobe: Marie Shaver Librarian: Molly Frank Publicity: Molly Frank, Lori Sier-putowski
Director: Marya Ashamalla Pianist: Reginald Resnik Rehearsals: Monday evening, Rm. 2, 8 p.m., 641 7 St. Clair Ave.
New members are always welcome.
JADRAN SINGING SOCIETY President: Florence Unetich Vice-Pres.: Don Gorjup Sec.-Treas.: Frank Bittenc Rec.-Corr. Sec.: Betty Rotar Auditors: Steve Shimits, Anne Kristoff, Josephine Tomsic Librarian: Betty Resnik Musical Dir.: Reginald Resnik Pianist: Alice Cech Rehearsals are held every Wednesday evening from 7:30 to 9:30 p.m. at the Slovenian Workman's Home, 1 5335 Waterloo Rd., Rm. 3. We welcome new members! PLANINA SINGING SOCIETY President: Frank Urbančič Vice-Pres.: Mildred Lipnos Fin. Sec.: Emma Urbančič, 11106 Lincoln Ave., Garfield Hts., OH 44125, tel. 581-1677 Corr. Sec.: Lillian Sadowski Rehearsals: Weekly, Mondays, at 8 p.m.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 17826 Brian Ave., Cleveland, OH 44119, telefon 481-3155.
CIRCLE 2 SNPJ
SLOVENIAN JUNIOR CHORUS President: Bob Dolgan Vice Pres.: Jeff Lapuh Rec. Secy.: Mark Tomsic Att. Secy.: Stacey Meden Treasurer: Matt Tomsic Historian: Wendy Lapuh Music Director: Cecelia Dolgan Meetings 2nd Thursday of the month, Slov. Soc. Home, Recher Ave.
Rehearsals each Thursday, 7 p.m., Slov. Soc. Home, Recher Ave , Euclid, Ohio
SLOVENSKA PESEM CHORUS LEMONT-CHICAGO, III. President: John Vidmar Hon. Pres.: Lojze Arko Vice-Pres.: Mike Vidmar Treasurer: Elizabeth Martinčič
Secretary: Susan Rigler
Director: Rev. Dr. Vendelin Špendov
Rehearsals: Every Sunday at 6 p.m. at the Baragov Dorn, Lemont.
PEVSKI ZBOR U.S.P.E.H.
Milwaukee, Wis.
President — John Frangesch Vice Pres.: Stanley Vidmar Secretary: Toni Needham Treasurer: John R. Fugina Chorus Conductor: Dolores Ivanchich
SLOVENIAN SINGING SOCIETY ZARJA
President:	Edwin Polšak
Vice President:	Vicky Kozel
2nd Vice Pres.:	Irma Pryately
Corr./Rec. Secy.: Sophie T. Eler-sich, 1755 Spino Dr., Euclid, OH 441 17, telephone 216-531-8402 Secy.-Treas.:	Mike Perme
Musical Dir.: Douglas; Elersich Asst. Dirs.: Edwin Polšak, Dick Tomsic, Josephine Turkman Auditors:	Rudy Kozan, Irene
Kelley, Frank Elersich Planning Comm.: Irene Kelley, Barbara Elersich, Frank Kokal, Bea Pestotnik, Ann Kokal, Jim Kozel Stagfe Mgrs.: Ed Ozanich, Don Mulec, Joe Petrie Rehearsals held every Wednesday evening 7:30 — 9:30 p.m. at the Slovene Society Home, 2071^ Recher Ave., Euclid, OH
Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino prijateljem in znancem!
Folklorne skupine Folklore Groups
PLESNA SKUPINA KRES
I.	Predsednik: Peter Lekšan
II.	Predsednik: Mark Zakrajšek Tajnik: Jože Cendol, 1076 E. 72
St., Cleveland, OH 44103, tel. 431-0993
Blagajničarka: Rezka Kolarič Zapisnikarica: Marta Stefančič Odbornice: Marjanca Rihtar, Marjanca Rus, Tanja Lončar
Razna društva Various Groups
MISIJONSKA ŽNAMKARSKA AKCIJA, Cleveland, Ohio Duhovni vodja: Rev. Charles A. Wolbang C.M.; predsednica: Marica Lavriča; podpredsednik: Jelka Kuhelj; tajnica in zapisnikarica: Mary Celestina, 4935 Gleeten Rd., Cleveland, OH 44143, tel.381 -5298; blagajnik: Štefan Marolt, 5704 Prosser Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 431-5699; nadzorniki: Ani Nemec, ing. Joseph Zelle, Vida Švajger; odborniki: Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, Tončka Urankar, Ivanka Tominec, Marica Miklavčič, Martin Merela; namestnika: Vinko Rozman, France Kuhelj
ST. MARY'S PARISH P.T.U.
ON HOLMES AVENUE Spiritual Advisor: Rev. John Kumse
Pastoral Minister: Sr. Nina Vitale Honorary President: Sr. Mary Ann Murphy
President: Debbie Suhy Vice-President: Debbie Daniels Rec. Secy.: Pam Lai Corres. Secy.: Joyce Segulin Treasurer: Danetta Kozel
CATHOLIC WAR VETERANS ST. VITUS POST 1655 Chaplain: Rev. Joseph Boznar Commander: Steve Piorkowski 1st V.C.: Robert W. Mills, Sr.
2nd V.C.: Matthew Nousak 3rd V.C.: Tony Cimperman Adjutant: Thomas Kirk Treasurer: Richard J. Mott, 760 E. 212 St., Euclid, OH 44119, tel. 531-4556 (H); 431-6062 (B) Officer of, the Day: Frank Godic Judge Advocate: Edmund J. Turk Welfare: William Lipoid Historian: Anthony Grdina Medical: Martin Strauss 3 Year Trustee: John J. Kirk, Jr.
2 Year Trustee: Frank A. Ljubi 1 Year Trustee: John J. Oster, Sr. Auxiliary Liaison: Richard J. Mott
Meetings are held every third Tuesday each month in the club-room, 6101 Glass Ave.
Purpose: To guard the rights and privileges of veterans, protect our freedom, defend our faith, help our sick and disabled, care for the widows and orphans, assist those in need, aid in youth activities, promote Americanism and Catholic Action, and to offer Catholic' veterans an opportunity to band together for social and athletic activities.
C.W.V. LADIES AUXILIARY ST. VITUS POST 1655
President: Rose Poprik 1st V.P.: Mary Babic 2nd V.P.: Marcie Mills 3rd V.P.: Patty Nousak White Secretary: Laura Shantery Treasurer: Aggie Briscar'
Welf. Off.: Helen Snyder Historian: Irene Toth
Ritual Off.: Irene Rieman Trustee 3 Yr.: Georgette Paul Trustee 2 Yr.: Jo Nousak Trustee 1 Yr.: Catherine Ostrunic Social Secretary: Jo Mohorčič Chaplain: Rev. Joseph Boznar Meetings are held the second Wednesday of the month in the Post Meeting Room, 6101 Glass Avenue at 7:30 p.m.
ST. VITUS CHRISTIAN MOTHERS CLUB
Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar
Principal: Sr. Ann Marie Kanusek, SND
President: Andrea Borštnik 1st Vice-Pres.: Marie Azman 2nd Vice-Pres.: Margo Repka Rec. Sec.: Mary Lou Buehner Corr. Sec.: Sharon Fajadej Treasurer: Margaret Steixner Publicity Chmn.: Beverly Hetman Meetings are held on the first Wednesday of every month except July and August.
Dues are $3.00 and paid in September for each school year.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik: Ciril Preželj, R.R. 7, Quelph, Ont., Canada, NI H 6J4 Podpredsedniki: Vsi predsedniki krajevnih društev Tajnik: Jakob Kvas, 43 Pendrith Ave., Toronto, Ont. Canada Blagajnik: Janez Kušar, 108 Lex-field Ave., Downsview, Ont. Can.
Tiskovni referent in član uredniškega odbora: Otmar Mauser Pregledniki: Mirko Glavan, Jože Melaher, Anton Meglič Zgodovinski referent: prof. Janez Sever, Cleveland, Ohio
BELOKRANJSKI KLUB
Predsednik: Milan Smuk; podpredsednik: Matija Hočevar; tajnica: Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 289-0843; blagajnik: Matija Rutar; zapisnikar: Milenca Dovič; nadzorni iodbor: Janez Dejak, Rezka Smuk, Nežka Sodja; gospodar: Frank Rup nik; kuharici: Marija Ivec in Milena Dovič
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik: Martin Walentschak Podpredsednik: Rudi Pintar Tajnica: Slavica Turjanski Blagajničarka: Kristina Srok Gospodar: Ivan Goričan Pomočnik: Jože Benko Odborniki: Rozika Jaklič, Jožef Kolenko, Angela Radej, Tonica Simi-čak, Kazimir Kozinski, Jelica Prelog, Agnes Vidervol, Štefan Režonja, Branko Senica
Nadzorni odbor:	Alojz Ferlinc,
Angela Pintar, Malči Kolenko, Angela Moser, Frančiška Benko Razsodišče: Lojzka Feguš, Elza Zgoznik, Marija Walentschak, Marija Goršek, Lenka Mišmaš, Avgust Šepetave
SLOVENSKO—AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB v Clevelandu
Predsednik: Frank Cendol Podpredsednik: Jože Jenko Tajnica: Hermina Bonutti, 29399 Shaker Blvd., Pepper Pike, OH 44124, tel. 831-1954 'Blagajničarka: Marija Dekleva, 25151 Farrington Ave., Euclid, OH 44132, tel 261-6746 Odborniki: Štefan Durjava, Danilo Manjas, Kristan Sedmak, John Zad-kovich, Vinc Sfiligoj, Jože Delošt, Aldo Jakopich, Olga Valenčič Redarja: Gino Bremec, Lojze Cenčič
Nadzorni odbor:	Rudolph M.
Susel, Štefan Durjava, John Zadko-vich
Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster
(nadaljevanje s 7. str.)
ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB Predsednik: Frank Zorman Podpredsednik: Milan Dekleva Tajnik-blagajnik: Renato Cromaz Zapisnikar: Gus Babuder Orožjar: Lud Zorman Odborniki: Frank Cendol, Eugene Kogovšek, Ed Pečnik
Federation of Slovenian Natl. Homes: John Habat Historian: Maria Dimitrijevic Newsletter Chairwomen:	Doris
Sadar and Mary Sell Meetings: Third Monday of each month (except July and August) at 7:30 p.m. at Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio
SLOVENIAN AMERICAN HERITAGE FOUNDATION
Hon. President:' Frank J. Lausche President:	Dr. Karl B. Bonutti
Vice President:	Ann M. Opeka
Secretary:	Francine M. Snyder
Treasurer:	James E. Logar
Executive Committee (At Large):
Mary Čermelj Frederick E. Križman August B. Pust Vladimir J. Rus Dr. Rudolph M. Susel Edmund J. Turk Suzanne Vadnal
SLOVENE HOME FOR THE AGED 18621 Neff Road Cleveland, OH 44119 President: Marie Shaver Vice-Pres.: Rudolph Kozan Treasurer: Alma Lazar Rec. Sec.: Rudolph M. Susel Corr. Sec.: Vida Kalin Trustees: Stanley Laurich,-John Cech, Ronald Zele, Richard Tomšič, Sutton J. Girod, Frank Cesen, Rose Mary Toth, Joseph Skrabec, Elmer Nachtigal, John Pestotnik Alternates; Zora Kocin, Maria Štepec
Administrator: Agnes Jeric Pace, N.H.A.
Honorary Trustees: Frank Ko-sich, James Kozel, Albin Lipoid, Frederick E. Križman, Agnes Pace, Vida Shiffrer, Michael Telich, Cecelia Wolf, Jean Križman Statutory Agent and Parliamentarian: Paul J. Hribar, L.P.A.
SLOVENE HOME FOR THE AGED AUXILIARY
(Meets every 4th Thursday at SHA at 7:30 p.m.)
President: Anne Ryavec . Vice-Pres.: Tonia Grdina Hinkle Sec.: Bertha Richter Treasurer: Emilee Jenko, 16114 Huntmere Ave., Cleveland, O. 441 10, tef. 486-3069 Corr. Sec.: Helen Levstick Committee Chairpersons:
Historian: Nettie Mihelich,
Liaison Officer: Jean Križman
Publicity: Madeline Debevec Reporter: Eleanor Pavey Welfare: Nettie Mihelich
THE SLOVENIAN AMERICAN NATIONAL ART GUILD
President: Justine Skok Vice Pres.: Jean Križman Secretary and Rec. Secy: Nancy Walden
Auditors: Sophia Opeka, John J. Streck, Carol Sadar Membership: Eleanore Rudman, Katherine Dissauer Chairwoman of Heritage and Stitchery and Design: Doris Sadar Consultant: August B. Pust Bylaws: Nancy Walden
Exhibits: Mildred Hoegler
AMERICAN SLOVENE CLUB President: Gene Drobnič Vice Pres.: Emilee Jenko Rec. Secy.: Terri Hočevar Corr. Secy: Agnes Koporc Treasurer: Esther Rossman
Committee Chairpersons: Cultural Gardens Representative: Gene Drobnič (Alternate: Terri Hočevar)
Historian: Nettie Mihelich Slovene Home for the Aged: Carolyn Sudan
Hospitality: Fran Hrovat Sunshine: Alyce Royce Membership: Fran Lausche Publicity: Madeline Debevec Board of Trustees:
Chairperson: Eleanor Pavey, Dorothy Urbancich, Madeline Debevec, Alice Lausche, Mildred Hrovat
Meetings are held on the first Monday of each month, except July and August, at Broadview Savings Club Room, 26000 Lake Shore Blvd., Euclid, Ohio
KLUB LJUBLJANA
Predsednica: Christine Kovach Ppdpreds.: Sophie Skepic Tajnica: Stephanie Segulin Blajničarka: Mary Ster Zapisnikarica: Jane Novak Nadzorni odbor:	Ceal Žnidar,
Joseph Mateyka, Caroline Lokar Poročevalka: Jane Novak Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 7.30 zvečer v SDD na Recher Ave.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta: Janez Varšek; tajnica in blagajničarka: Meta Lavrisha, 1076 E. 176 St., Cleveland, OH 44119; načelnik: Milan Rihtar; vaditeljski zbor: Milan Rihtar, John Varšek, Meta Lavrisha, Marija in Majda Ritosa.
Telovadne ure: vsak četrtek od 6. do 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu.
SLOVENIAN SPORTS CLUB 2858 Hayes Drive Willoughby Hills, OH 44094 946-4039
Predsednik: Ed Skubitz Podpreds.: Michael Dolinar Tajnik: Tomaž Veider Blagajnik: Leo Vovk Načelnik odbora: Andrew Celestina
Odborniki: Andrew Celestina, Michael Dolinar, Stan Knez, Smiley Ramšak, Edward Skubitz, Robert Štepec
Pravni svetovalec: Tom Lobe
BAl.INCARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE Predsednik: Toni Švigelj Podpreds.: Feliks Breznikar Tajnik: Joseph Marinko Blagajnik: Toni Škerlj Odborniki: Ani Breznikar, Vera Žnidaršič, August Dragar, Lojze in Angelca Hribar, Lojze in Mici Mohar, Stane Švajger, Cilka Švigelj, Janez in Tončka Švigelj, Ignac Tavčar, Slavka Sečnik, Helena Mišmaš, Tončka in Ivan Berkopec, Minka in Viktor Kmetič, Janez Suhadolnik, Poldi Bojc, Milena Jarc, Ida Oreh Nadzorni odbor: Jože Dovjak, Jože Sojer, Ferdo Sečnik Seje se vršijo po dogovoru
Dramatska društva Dramatic Societies
ODBOR DRAMA I ŠKEGA DRUŠTVA LILIJA za Ido 1987-1988 Predsednik: August Dragar Podpreds.: Matt Grdadolnik Blagajničarka: Marija Nemec Tajnik: France Hren, 21101 N. Vine Ave., Euclid, OH 441 19, tel. 531-6196
Zapisnikar: Miro Odar Programski odbor: Ivan Hauptman, Srečko Gaser, Peter Dragar, Ivan Jakomin, Zdenka Zakrajšek, Mojca Slak, Janez Tominc Odrski mojster: Slavko Štepec Arhivar: Srečko Gaser Točilnica: Tone Štepec, Miro Celestina, Rudi Hren
Reditelja:	Jože Tomc, Matija
Hočevar
Knjižničar: Srečko Gaser Športna referenta: France Zalar, Matt Grdadolnik
Kuhinja: Anica Nemec, Marija Hočevar, Julka Zalar
Nadzorni odbor: Viktor Kmetič, Stane Krulc, Frank Zalar Seje prvi ponedeljek v mesecu, ob 8. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave
ladies auxiliary
SLOVENIAN SOCIETY HOME RECHER AVE., EUCLID. O. President: Christine Kovach V. President: Tillie Nosse Secy.-Treas.: Mary Ster, 1871 Rush Rd., Wickliffe, O. 44092, tel. 944-1429
Rec. Secy.: Marica Lokar Audit Corwm.: Marge Koss, Dani ca Hrvatin, Norma Hrvatin
Shrimp & Fish Fry every Friday from 1 1 a m. to 8.30 p.m. Also on the menu are goulash & polenta, sauerkraut & sausages, breaded pork & breaded chicken
BAl.INCARSKI KLUB NA WATERLOO Rl).
Predsednik: Stanley Preslan Podpredsednik: Steve Kasunic Tajnik: Mate Zaharija Blagajnik: Frank Zgonc, 15703 Grovewood, Cleveland OH 441 10 Zapisnikar: Mark Vesel Nadzorniki: Joseph Ferra, Stanley Grk, Tony Sturm
Kuharici: Emma Grk, Mira Puhalj Seje sklicuje odbor. Balinanje čez zimo v lepih in gorkih prostorih od 11 dop. do 12. ure opolnoči za moške in ženske. Letna članarina S5. Novi člani dobrodošli.
S.K.D. TRIGLAV Milwaukee, Wisconsin
Duhovni vodja: Rev. Dr. Joseph Gole
Predsednik: Jože Kunovar Podpreds.: Ivan Bambič Tajnica: Helenca Frohna Zapisnikarica: Marija Kadunc Blagajničarka: Milka Modic
Upravnik parka Triglav: Franjo Mejač
Pomočnik upravnika Parka: Stanko Yaklic
Pevovodkinja: Mara Kolman Športni referent: Janez Mejač Zastopnik S.K.D. Triglav pri USPEH: Jože Kunovar Dopisnik za Ameriško Domovino: Alojz Galič Bara: Dan Mejač Kuhinja: Loni Limoni Nadzorni odbor: Karel Maierle, Rezi Kotar, Janko Limoni Razsodišče: Ludvig Kolman, Luke Kolman, Janko Levičar
THE AMERICAN SLOVENIAN CLUB OF SOUTH FLORIDA
President: Ellie Michaels Meuser Vice Pres.: Jennie Washio Treasurer: Dick Flynn Financial Secy.: Paula Beavers Recording Secy.: Mamie Willis Trustees: Cyril Grilc, Bill Zupanc, Edw. Blatnik
Meetings at 2 p.m., first Sunday of the month, at Nob Hill Hall, 10400 Sunset Strip, Sunrise, Florida 33322.
Dve poslanici papeža
Janez Pavel II. je v baziliki sv. Petra v Rimu za zaključek molitvene osmine za zedinjenje kristjanov v pridigi napovedal bližnji izid dveh poslanic.
Ena bo naslovljena na »sestro - rusko pravoslavno Cerkev »posebnim pozdravom«. Papež je izrazil željo, da bi »praznovanje tisočletnice krsta Rusije oživilo tesno vez med kristjani krščanskega Vzhoda in Zahoda, da bi se vzpostavilo vidno krščansko edinstvo, ki je tako potrebno za uspešno pokristjanjenje sveta. Edinost kristjanov Vzhoda in Zahoda je vidno znamenje božje ljubezni, delujoče v zgodovini človeštva; treba je samo brezpogojno prisluhniti božji volji«.
Druga papeževa poslanica bo naslovljena na ukrajinsko katoliško Cerkev. Papež je rekel, da se s posebnim ganotjem spominja »Cerkve, zgrajene iz živih kamnov vere njenih otrok — ukrajinske Cerkve, ki se je tudi rodila iz krsta sv. Vladimira«.
Poglobitev nauka o Cerkvi na zadnjem vatikanskem cerkvenem zboru je pokazala nove poti srečanja s krščanskim Vzhodom, s katerim bo prišlo — ne glede na težave — v bližnji bodočnosti do popolnega edinstva, nadaljuje papež.
Končno je sv. oče izrazil dobre želje miru in procvita ruskemu, ukrajinskemu in beloruskemu narodu ob njihovem jubileju, ko praznujejo tisočletnico svoje krščanske in evropske zgodovine.
Novi grobovi
(Nadaljevanje s str. 1)
Ralph Lenardič
Umrl je 84 let stari R^lph Lenardič, vdovec po pok. Dolores, roj. Klish, oče Patricie Habat in Kennetha, 3-krat sta-
Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino svojim slovenskim prijateljem in znancem!
WEST PARK BUTTON BOX CLUB Cleveland, Ohio
President:	Ella Samanich (tel.
243-6696)
Vice Pres.: Edward Valentine Secy-Treas.: Mimi Stibil Recording Secy.: Leona Nicifera Music Dir.: Any Pixel Auditors: Rudy Pivik, Joseph Mirtič
Public Relations: Albina Capek, Mimi Stibil
Members: Dennis Madigan, Bill II-ersic, John Carrol, Ed. Anderson
POLKA BOOSTERS CLUB Cleveland, Ohio
President: Agnes Sullivan, 2561 1 Lake Shore Blvd., Apt. FI6, Euclid, OH 44132, tel. 261-1124
Vice President: Cheryl Muranko Treasurer: Fran Marn Secretary: Fred Zerovnik Corres. Sec'y.: Dorothy Mikula Sgt. at Arms: Joe Skrovan Meetings are first Sunday in February, May, August and November, at I.C.A. Hall, 15901 St. Clair Ave., at 6:00 p.m.
ri oče, brat Rose Streiner, s. Amelie Lenardič, Catherine, Caseyja ter že pok. Josepha, Mary Smaltz, Louise Harter in Anne. Pogreb bo iz Želetovcga zavoda na E. 152 St. v četrtek, 17. marca, v cerkev sv. Kristine dop. ob 9.30 in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo jutri pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9.
MALI OGLASI
FOR SALE
Miscellaneous houshold articles. Heavy-duty Mixmaster with bread hook, reg. price $175, sale $100; 2 yr old contour electric chair, converts into bed - cost $ 1000, selling for $600; new grain finish din. rm. set, $350; many pieces liv. rm. furniture - good price; kitchen set with 4 chairs - $50; mattresses & box springs for twin beds; Grand stove - $50; Caloric stove - $ 1 00; Zenith color TV, 1 Vi yrs old, cost $350, sale price $ 1 50.
Call 531-1614 bet. 6 & 9 p.m-(19-22)
WANTED
Double Home in Good Condi' tion.
WANTED
Bungalow or Ranch in Will0' wick or Wickliffe.
WANTED
Licensed Salesperson — or Part-Time.
Call:
George Knaus Real Eslate 819 E. 185 St. Cleveland, Ohio
481-9300
' (21-291
Hiše barvamo zunaj in znO' tiaj. Tapeciramo. (We wa)'' paper). Popravljamo in del3' mo nove kuhinje in kopalnic6 ter tudi druga zidarska 'n mizarska dela.
Lastnik TONY KRISTAVNlK
Pokličite 423-4444	, ,
(*'
Retired Couple Needed To live in Funeral Home, answer phones and doof6 N.E. Cleveland. Call 531-^., (19-221

BEAUTY SHOP FOR SA Call 481-0775 after 6 p-h1;
HELP WANTED
(*1

•yiC6
jhl*
Need for cleaning ser’ Must have car and fle* ef hours. $4.50 - $5.00 P hour. Call: 574-3013.	*)
• (20,2
For Rent
2 bdrm house. St. area. Responsible only. No pets. Call 541' after 1 p.m.
For Rent
St. Vitus area. 4 room5, jjl $ 1 30 a month. Call 943'
or 481-0812 after 6 p d1; a)
(l8'2