nflRDDm GOSPODAR GLASILO ZHDRUŽOE ZUEZE V LJUBLJAHI. mr ni E 1BI — ne Člani „Zadružne zveze" dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto, za pol leta dve kroni, za četrt Jeta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posa-mezne številke 20 vin. :: Telefon štev. 21B. :: C. Kr. poštne hran. št. 64.846 Kr. carske 15.649 A A ' Izhaja 10. in 25. vsakega meseca. — Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cena inseratom po 30 vinarjev od enostopne petit-vrste, za večkratno inseraeijo po dogovoru. c n« Vsebina: Četrto vojno posojilo. Stroški svetovne vojne. Zadružni pregled. Gospodarski pregled. Vestnik Gospodarske zveze. Razglasi. Občni zbori. Prospekt o vojnem posojilu. Četrto vojno posojilo. Zadružna zveza v Ljubljani je razposlala p. n. članicam naslednji poziv, ki naj se razširi med kmečkim ljudstvom: Četrtič so obrača država do vseh slojev, da ji dado na razpolago sredstev, ki so potrebna za izpolnitev njenih velikih nalog v sedanjem resnem času. Razpisano je četrto avstrijsko vojno posojilo, katerega podpisovanje se prične dne 17. aprila in se zaključi 15. maja 1916. Sedanje vojno posojilo se izda v dvojni obliki, in sicer: a) kot amortizacijsko državno posojilo in b) kot davka prosti državni zakladni listi, ki so po vrači ji vi dne 1. junija 1923. Zadolžnice amortizacijskega državnega posojila so razdeljene v kose po 100,;200, 1.000, 10.000 in 20.000 K. To posojilo se povrne v imenski vrednosti v letih 1922 do 1956; vsako leto se bo izžrebalo nekaj zadolžnic po serijah (po 5 milijonov kron) in nato imejitelju zadolžnice povrnilo. Podpisna cena za te papirje znaša 93%, t. j. za vsakih 100 kron plača podpi-sovalec le 93 kron. Zakladni listi se izdado v kosih po 1.000, 5.000, 10.000 in 50.000 K. V plačilo zapadejo dne 1. junija 1923. Podpisna cena za zakladne liste znaša 95-50%, t. j. za vsakih 100 K plača podpisovalec le 95 K 50 v. Obresti obeh vrst posojila znašajo 5%% na leto in se izplačujejo dvakrat, dne 1. junija in dne 1. decembra vsakega leta. Za zneske do 200 K je podpisuo ceno plačati takoj. Pri višjih zneskih je precej ob podpisu plačati 10% imenske vrednosti, dne 15. junija in 15. julija vsakokrat po 20%, 16. avgusta 1916 25% in 15. septembra 1916 ostanek. Naši bratje žrtvujejo v vojski kri in življenje za domovino. Tudi oni, ki so ostali doma naj storijo svojo dolžnost in pomagajo državi z vojnim posojilom! Prijave za vojno posojilo sprejemajo tudi kmečke posojilnice, ki dajejo podpisoval-cem vse tiste ugodnosti kakor drugi zavodi. Tudi kmečke posojilnice dajejo svojim podpisovaleem i/2% bonifikacije, tako da je podpisovalcu treba v resnici plačati za vsakih 1 00 K pri amortizacijskem državnem posojilu le 92*50 kron in pri državnih zakladnih listih le 95*— k r o n. Poljedelci! Podpisujte vojno posojilo le pri svojih domačih posojilnicah, ki so Vaši, kmečki, denarni zavodi. Le na ta način bo mogoče svetu pokazati, da tudi kmečki stan ni zaostal v tekmovanju za dobrobit, države. * # * Prijave za četrto vojno posojilo sprejema tudi Zadružna zveza v Ljubljani po pogojih, ki so razglašeni v prospektu in daje podpisovalcem 1/2% bonifikacije, kakor vsi drugi denarni zavodi. Stroški svetovne vojne. Na Danskem sc je v Kopenhagnu ustanovila „Družba za študij socialnih posledic vojske", katere namen je označen že v naslovu samem. Družba je pravkar izdala prvi plod svojih študij, izvestje o vojnih stroških. V nevtralnih državah, kjer je možno dobiti vse uradne in neuradne pripomočke iz vseh bojujočih se držav, je mogoče tako delo že sedaj izvesti in danska družba ga je tudi res izvedla z veliko marljivostjo in veliko objektivnostjo. Zadovoljila se ni samo s tem, da je ugotovila vojne stroške posameznih držav za prvo leto in da jih je cenila še za drugo leto, — ki bo tudi kmalu minilo — ampak je tudi ugotovila, na kak način so se ti stroški pokrili. Dalje je družba v tej svoji študiji skušala ugotoviti, v kakšnem razmerju so vojni stroški do narodnega premoženja, oziroma der narodovih dohodkov, do državnega gospodarstva in slednjič do vrednosti uvoza in izvoza. To razmerje je velikega pomena za vprašanje, katera posameznih držav bo lažje ali težje prenesla posledice vojne. Takoj pa je treba pripomniti, da naslednje številke niso absolutno zanesljive in popolne, ker obravnavajo tu in tam stvari, katerih se sploh ne da ugotoviti z vso sigurnostjo. Ze podatki za cenitev vojnih stroš- kov in vojnih posojil so več ali manj pomanjkljivi, še bolj pa velja to za ona števila, ki slikajo razmerje vojnih stroškov do splošnega narodnega premoženja, do splošnih narodnih dohodkov, do državnega gospodarstva (prejemkov in dohodkov države) ali do vrednosti uvoza in izvoza. Ze pri vprašanju državnega proračuna, ki se da razmeroma jako zanesljivo obdelati, se pojavijo težkoče v primerjanju; na Nemškem n. pr. je bil državni etat pred vojsko jako majhen, ker odpade večina upravnih izdatkov na posamezne dežele. Se bolj netočni so podatki o drugih kategorijah. Deloma velja to že za številke glede zunanje trgovine, še v večjem obsegu pa za splošno narodno premoženje in splošne narodne dohodke. Vse te cenitve- v denarju so več ali manj samovoljne, vzrokov za napake je silno veliko. Svojo porabnost so take cenitve posebno zgubile med vojsko. Navzlic temu, da se je uničilo toliko premoženja in ljudij, je namreč verjetno, da se ni zmanjšalo narodno premoženje mnogih bojujočih se držav, oziroma da niso padli splošni narodni dohodki, kajti vse take cenitve v denarju je možno izvršiti le na podlagi vsakokratnih cen. Cene blagu pa so zvišale za polovico ali deloma še več in tudi plače so zelo poskočile. Vsled tega se je tudi močno povišalo splošno narodno premoženje in splošni narodni dohodki, če vzamemo za podlago cenitev v denarju. Vsi statistični podatki, ki izražajo vrednost v denarju, imajo to veliko napako, da se ozirajo le na simbol, t. j. denar, ne morejo pa doseči resničnih stvari, blaga. Toda kakšna drugačna Statistika ni mogoča, ker je mogoče razne vrste blaga in njega množino še le tedaj primerjati, če si poprej njihovo vrednost mislimo izpremenjeno v denar. Seveda pa je pri tem upoštevati, da denar vedno izpreminja svojo vrednost, tako v miru, posebno pa še v vojnem času. Mnogo važnejše kakor računanje v denarju bi bilo primerjanje produktivnih sil in produkcije, obdelanih tal in pridelkov, donos umnega izsekavanja gozdov, donos rudnikov, število konjskih sil, parnih strojev, elektromotorjev, tovarniških dimnikov itd. Te splošne, principijelne opazke je bilo treba dostaviti, predno navajamo poglavitne uspehe preiskavanj danske študijske družbe. Glede avstrijskih vojnih stroškov bi bilo omeniti, da so cenjeni precej zmerno. Nasprotno pa je razmerje do narodnega premoženja in do splošnih narodnih dohodkov preveč neugodno. Morda se ni v nobeni državi tako podcenjevala gospodarska moč kakor ravno v naši monarhiji. Tega podcenjevanja smo se zavedli še le ob času vojske. V naslednjem podajamo podatke, kakor jih je sestavila „družba za študij socialnih posledic vojske“. Dasi so ti pomanjkljivi, kakor smo omenili poprej, vendar nam podajajo vsaj približno sliko o bremenili, ki jih je naložila vojska posameznim državam. I. Vojni stroški. prvo leto drugo leto dve leti v milijonih mark Belgija 240 — 240 Belgijska kontribncija 985 385 1.370 Bolgarija 100 500 600 Nemčija 17.700 ■ 28.900 46.600 Anglija 14.200 36.500 50.700 Francija 12.800 19.200 32.000 Italija 3.200 5.760 8.960 Avstro-Ogrska 10.200 12.750 22.950 Rusija . 15.000 28.000 4:1.000 Srbija 560 560 1.120 Turčija 760 920 1.680 skupaj . . . 75.745 133.475 209.220 Celotni vojni stroški do 1. januarja 1916. (v milijonih mark) Belgija 240 Belgijska kontribncija . . 1.145 Bulgarija 280 Nemčija 28.500 Anglija 29.500 Francija 19.200 Italija 5.670 Avstro-Ogrska 15.470 Rusija 26.900 Srbija 800 Turčija 1.100 skupaj . . . 128.805 II. Razmerje stroškov do narodnega premoženja i. t. d. SploSni Splošno narodni narodno Uvoz Izvoz dohodki premoženje Etat 1. 1913 1. 1913 v milijon'h mark Nemčija.... 40.000 300.000 3.500 10 800 10.100 Anglija ........... 44.000 300.000 3.900 13.440 10.700 Francija... 29.200 233.000 4.150 0.800 5.700 Italija..... 8.000 04.000 3.080 2.880 2.000 Avstro-Ogrska. . 12.750 107.100 4.590 2.975 2.420 Rusija . . .... V___________?________7.560 2.000 3.110 skupaj . . . 133.950*) 1.004.700*) 25.840 39.495 34.030 ») Brez Rusije. II1. Odstotno razmerje vojnih stroškov za 2 leti do narodnih narodnega dohodkov preinož. etata uvoza izvoza Nemčija . . . 116 16 1.322 432 461 Anglija . . . . 112 17 1.280 377 475 Francija . . . 110 14 771 446 562 Italija 111 14 430 312 453 Avstro - Ogrska 180 21 498 771 947 Rusija . . . . ? ? 337 1.611 1.385 skupaj . . . 120*) 16*) 790 514 596 *) Brez Rusije. IV. Skupna vsota vojnih posojil do 1. januarja 1916. na dolgo na kratke rokove rokove skupaj v milijonih mark Belgija 240 — 240 Bulgarija 200 240 284 Nemčija . 24.700 2.000 26.700 Anglija . 20.750 7.600 28.350 Francija . 12.100 11.900 24.000 1.700 2.350 4.050 Avstro-Ogrska .... . 11.200 3.100 14.300 Rusija 6.500 14.200 20.700 Srbija 800 800 Turčija 660 660 skupaj . . . 77.390 42.850 120.084 V. Državni dolgovi. Pred vojsko 1/1. 1916 1/VIII. 1916 v milijonih mark Belgija................ 2.400 ? ? Bolgarija................... 960 1.244 1.520 Nemčija................... 5.000 32.500 49.000 Anglija.................. 14.140 42.500 58.000 Francija................. 26.300 50.300 58.300 Italija . . 11.600 15.600 18.850 Avstro-Ogrska . . . . 15.300 29.700 37.100 Rusija . . 19.000 45.800 61.700 Srbija 736 1.536 1.840 Turčija . . 2.800 3.460 ? skupaj . . . . 98.236 222.640 286.310 VI. Letne obresti za državne dolgove. Pred vojsko 1. januarja 1916 E 1 r4 1. avgusta povprečno na enega prebivalca v odstotnem razmerju z narodnimi dohodki v milijonih mark ISuIgnvija .... 68 75 88 19 — Nemčija .... 167 977 1267 18-5 3-2 Anglija 490 1700 ■2520 56 41 Francija . . . 1050 •2000 2550 79-7 9 Italija 34.') 631 680 19 9 Avstvo-Ogrska . 646 1620 20l)0 41 13'7 Rusija 893 ‘2160 2909 16'7 — Srbija 36 8 84 100 22 Turčija 195 230 ? ? — skupaj . . . 3880 8 9473 12174 — — K tem tabelam naj še na kratko pripomnimo, da so čisto zanesljivi podatki na razpolago le iz Anglije, kjer se finančna vojska vrši v polni luči javnosti. Približno se ve tudi za stroške in njih pokritje v Franciji, že manj pa se ve o vojnih stroških Italije. Rusija je objavljala dosti računov, ki pa najbrž ne bodo popolni. V Avstro-Ogrski ni bilo nobenih uradnih podatkov o vojnih stroških in njih pokritju — razim o vojnih posojilih. Pri vojnih stroških slednjič ne smemo izpustiti onih, ki jih imajo nevtralne države. Izvzemši Špansko in Portugalsko so nevtralne države do 1. januarja 1916 najele vsega skupaj 1754 milijonov mark posojil za svojo oborožbo. Od tega odpade polovico na Nizozemsko, namreč 823 milijonov mark. Potemtakem so znašala vojna posojila bojujočih se in nevtralnih držav do 1. januarja 1910 ogromno vsoto 121.838 milijonov mark. Državni dolgovi nevtralnih držav so znašali pred vojsko 6044 milijonov mark, do 1. januarja 1916 pa so narastli na 7749 milijonov mark, dočim je njihovo obrestovan)e poskočilo od 230 na 331 milijonov mark. Državni dolg vseh držav — izvzemši Špansko in Portugalsko — se je zvišal od 104.280 na 230.389 milijonov, njega obrestovanje od 4P19 na 9768 milijonov mark. — Evropi se ne obetajo zlati časi. Zadružni pregled. Slovensko zadružno gibanje v letu 1915. Vsled vojnih dogodkov je bilo lansko leto zadružno gibanje tako zaostalo, kakor že dolgo ne. Poseči moramo nazaj desetletja in desetletja, da dobimo tako malo izprememb v stanju slovenskih zadrug kakor lani. Nova zadruga je bila ustanovljena samo ena, namreč mlekarska zadruga V Hudijužni na Goriškem, ki je bila meseca marca vpisana v zadružni register. Poleg tega je* bila na Štajerskem v Št. Lenartu ustanovljena konjerejska zadruga, katera pa ima v svoji tvrdki na prvem mestu nemško besedilo, slovensko še le na drugem. Izbrisanih je bilo lansko leto iz zadružnega registra vsega skupaj 6 zadrug in sicer 4 na Kranjskem in 2 na Primorskem. Na Kranjskem so bile izbrisane: 1 vodovodna zadruga (v Spodnji Šiški), 1 živinorejska zadruga (v Gornjem Logatcu), 1 konjerejska zadruga (v Št. Jerneju) in 1 strojna zadruga (v Št. Petru pri Novem mestu); na Primorskem pa je bila izbrisana 1 posojilnica (v Bazovici pri Trstu) in 1 konsumna zadruga (v Dolini pri Trstu). Stavi bankovci. Z datumom 2. januarja 1907 opremljeni bankovci po 20 kron se že sedaj pri državnih uradih ne sprejemajo v plačilo. Takih bankovcev je razmeroma še dosti med ljudstvom. Zamenjati se pa morejo do 31. decembra 1921 pri avstro-ogrski banki in njenih podružnicah. Dva j setk ronske bankovce z datumom 31. marca 1900 sprejema, oziroma zamenjuje avstro-ogrska banka le še do 30. junija 1916. Bankovci p o 100 kron z datumom 2. j a -n u a r j a 1902 se sprejemajo pri avstro-ogrski banki le še do 31. avgusta 1918, bankovci po 100 K z dne 2. januarja 1910 pa do 31. maja 1921. Gospodarski pregled. Pomanjkanje mleka. Od deželnega odbora kranjskega smo prejeli in objavljamo: Po celi Avstriji se občutno pozna veliko pomanjkanje mleka. Tudi pri nas je v zadnjem času tako padla množina mleka, da ga skoraj ni dobiti niti za otroke. Vsa živila imajo tako visoko ceno, da si jih revnejši sloji nabavijo le s težavo ter si svojo vsakdanjo hrano nadomeščajo z mlekom, ki je v primeri z drugimi živili izdatno ceno. Ako odpade še mleko — edina in glavna hrana revnejšega ljudstva in posebno otrok, bi imelo to občutljive posledice kakor različne bolezni, pri otrocih zaostalo rast, - posledice, katere bi znal čutiti cel rod. Zc danes opazujemo pri otrocih na ulici, kako so bledi in upadeni; temu je glavni vzrok slaba in maloteena prehrana. Dolžnost vsakega kmetovalca je, da krmi krave kar mogoče dobro in skrbi, da pride dovolj mleka na trg. Seveda je za kmetovalca težko po eni strani oddati velike množine krme vojaščini, po drugi strani pa zahtevati od njega, da pri tem pomanjkanju sena dobro krmi molzne krave. Deželni odbor je ustanovil posebno centralo, da bi preskrbovala tečna krmila kmetovalcem in ta je tudi pričela že poslovati. Zato priporočamo vsem, naj poizkusijo krmiti svojo molzno in vozno živino s temi krmili, ki so zelo redilna in vplivajo na veliko mlečnost živine. Današnja vrednost konopelj. Med rastline, ki so dosegle tekom sedanje vojne silno visoko vrednost, spadajo tudi konoplje. Danes stanc 100 kg konopnega prediva 250 do 300 K. Naj višja cena, ki se plačuje za čisto o trto predivo, znaša pa tudi do 380 K. To je tako visoka cena, da nimamo danes nobenega pridelka, ki bi se bolje izplačal, kajti pomisliti moramo, da se da na 1 oralu zemlje pridelati tudi 6 do 10 metr. stotov otrtega prediva in da nam nese predivo, če ga računamo po 300 kron metrski stot, celih 1800 do 3000 kron na oralu. To so pa dohodki, ki so izredno visoki! Danes pridelujemo pri nas le še malo konopelj, ker je cena v zadnjih letih, do pred vojne, zmeraj bolj padala spričo konkurence, ki so jo delale inozemske predivnate rastline, n. pr. manila-konoplje i. dr. Le sem in tja se je še ohranilo nekoliko tega pridelka. Danes je pa konopno predivo zopet dragocen pridelek, po katerem sc čimdalje bolj povprašuje in katerega se čimdalje dražje plačuje. Tisti naši gospodarji, ki so do zadnjega sejali konoplje, jih bodo gotovo tudi letos, ker vedo, da jih čaka lep izkupiček. Prav gotovo se je tudi že eden in drug sosed odločil za ta pridelek in je namenil kako njivo za letošnjo setev. Kdor pa konopelj še sploh ni sejal in ne pozna te kulture, ta jih letos tudi ne bo, ker mu manjka za to potrebnih pogojev in pridelovalnih sredstev, kajti taka setev se ne da v zadnjem tre-notku nanovo vpeljati. Na vsak način bi bilo pa dobro, če bi se skušalo pridobiti gospodarje na ljubljanskem barju za to setev, ker je znano, da dajejo konoplje izvrstne pridelke na barskih tleh. Kar se tiče sicer uspevanja konopelj, rasejo te rastline povsod dobro, kjer nam obrodita pšenica in turšica. Glavna stvar je pri konopljah, da jim pripravimo dobro vgnojena tla. ve jim gnojimo s hlevskim gnojem, ga je treba že jeseni podorati, ker je spomladim gnojenje manj vredno. Konoplje moramo sejati na plevela čiste njive, po dctcljiščih, po sočivju in okopavinah. Par let rasejo lahko tudi zaporedoma na isti njivi, če jim dobro gnojimo. Pri setvi je paziti na enakomerno posetev in da pride seme v svežo zemljo, ker nam v tem slučaju prej in bolje izkali. Ker so konoplje zelo občutljive proti mrazu, jih sejemo šele v drugi polovici meseca aprila in maja, drugod tudi še do sredi junija. Ker jih je treba za predivo gosto sejati, potrebujemo na oralu povprek 170 1 ali 80 kg semena. Kdor bi hotel za prihodnje leto potrebno seme doma pridelati, naj poseje nekaj konopnih rastlin med krompir, med bohovsko korenje ali med peso, tako na redko, da stoje rastline po več metrov narazen. Kdor želi še drugih pojasnil, naj se obrne na deželni kulturni urad v Ljubjani. Rohrman. Ogrske delniške družbe v 1. 1915. Navzlic vojski, deloma pa tudi ravno zaradi vojske se je zvišalo v prošlem letu število denarnih in industrijskih delniških družb na Ogrskem, oziroma so mnoge družbe povečale svojo temeljno glavnico. Na novo se je ustanovilo 86 delniških družb z 43'6 milijoni kron kapitala (prejšnje leto 211 družb z 70 milijoni kron glavnice). Poleg tega je 76 zavodov povečalo svojo temeljno glavnico za 82-44 milijone kron (prejšnje leto 196 zavodov za 93-18 milijonov kron). Na drugi strani pa je 134 delniških podjetij zmanjšalo svojo temeljno glavnico za 69-08 milijonov kron. Gospodarske razmere v Črni gori. Pred balkansko vojsko je merilo površje One gore 8433 km2. Prebivalcev je štela takrat 181.000. Po vojski se je obseg dežele znatno povečal, tako da je merila 16.000 km2 in je imela nad 400.000 prebivalcev. Glavno mesto Cetinje šteje okoli 3000 duš. Število samostojnih posestnikov se ceni na 50.000; skoro vsi spadajo v vrsto malih posestnikov. Njihovi dolgovi znašajo kakih 6 milijonov frankov in sc povprečno obrestujejo po 10°/0 (brez provizije in amortizacije). Neugodne gospodarske razmere pred balkansko vojsko kakor tudi po tej vojski so bile vzrok, da sc je že itak redko prebivalstvo prav močno izseljevalo. Denarstvo je bilo zadnjikrat urejeno po denarni konvenciji z Avstrijo leta 1911. Denarni sistem je po tej pogodbi identičen z avstrijskim, črnogorski „perper“ (== krona) se deli v 100 „para" (= vinar). Avstrijske bančne note jn kovani novci so krožili v Črni gori z zasilnim državnim kurzom. Poleg njih so bili v prometu tudi novci raznih drugih držav, posebno italijanski in grški. Notne banke črna gora ni imela. Kar je bilo denarnih zavodov, so bili ustanovljeni še le od 1. 1900 naprej, tako 1. 1901 „prva hranilnica v Nikšiču z 500.000 K glavnice, 1. 1904 podgo-riška banka z 1 milijonom kron kapitala. Malo pred balkansko vojsko je vlada ustanovila hipotečno banko. Kar sc tiče produkcije, ne igra rudarstvo, lov in gozdarstvo čisto nobene vloge. Z morskim ribarstvom se peča nekaj tisoč ljudi. Edino kmetijstvo daje ljudstvu možnost, da se more revno preživljati (žito, sadje, vinarstvo, pridelovanje oliv in tobaka). Od industrijskih podjetij je omeniti le tobačno manufakturo v Podgorici, ki pa pripada neki italijanski družbi, kateri je bila črnogorska vlada podelila tobačni monopol, in pa 14 mlinov za olive v Baru in Dulčinju. Trgovska bilanca Črne gore je bila vedno močno pasivna. Zadnji uradni statistični podatki segajo še v 1. 1910. Tega leta je celokupni uvoz znašal okoli 8'2 milijona kron, izvoz pa le 2’4 milijona kron. Izvaža se: živina, volna, kože, olive in posušene ribe. Uvoz obsega zlasti bombaževino, železno blago, stavbinski les, usnje in usnjene izdelke in razna živila. Pri uvozu in izvozu je zavzemala doslej prvo mesto Avstrija, drugo Italija, ostale države skoro niso prihajale v poštev.' Iz teh kratkih podatkov sledi, da v gospodarskem razmerju med entento in osrednjima velesilama črna gora ni igrala nobene vloge. Dežela je revna v pravem pomenu besede. Nakup plemenskih kobil v Ameriki. C. kr. kmetijsko ministrstvo namerava nakupiti — če sc izkaže to kot umestno — v Severni in Južni Ameriki večjo množino plemenskih kobil in jih porazdeliti po naših deželah. Po večini bodo to tri-inpolletne kobile raznih plemen od 145 pa preko 170 cm visoke. Sc preden pridejo kobile na ladje, preišče jih zastopnik našega kmetijskega ministrstva, če so za pleme ali ne. Konjcrejccm in kmetovalcem sc prodajo kobile dražbenim potom. Vzklicna cena bo enaka svoti kupnine, prevoznine, zavarovalnine in drugih stroškov; znašala bo, kakoršnega plemena bo pač kobila, 1000 do 2000 K. Kar ministrstvo izkupi za kobile več nego znašajo gori našteti stroški, to se izroči deželi — deželnemu odboru ali kmetijski družbi, da razdeli sorazmerno med one, ki so kobile pokupili, ali pa da se porabi za pospeševanje konjereje. Za začetek namerava kmetijsko ministrstvo vpeljati 10.000 do 15.000 takih kobil, ako bo dobiti kupcev, če bi bila pa potreba po takem materijalu velika, kar bi se dalo lahko dognati po obilni prodaji, tedaj bi jih bilo mogoče dobiti tudi 50.000 ali več. Trgovina z jajci. Notranje ministrstvo je izdalo naredbo, ki dovoljuje pošiljanje jajc iz ene dežele v drugo le z dovoljenjem deželne vlade. Železnice smejo jajca prevzeti le, če je voznemu listu priloženo prevozno dovoljenje deželne vlade. Nakupovanje jajc od kraja do kraja ali od hiše do hiše za take trgovce, ki imajo svoj sedež izven dotične dežele, je dovoljeno le onim osebam, ki imajo zato pismeno dovoljenje od notranjega ministrstva. Za prestopke kazen do 5000 K ali do 6 tednov zapora. Namesto usnja, posebno za podplate, so počeli rabiti neko zmes iz gumija, gutaperke, balate ali druge podobne tvarine, ki je preprežena z mreži podobnimi tkaninami, tako da se drži cela stvar tesno skupaj. To maso denejo nato v močno stiskalnico, da postane tako jako trpežna. V sedanjem času, ko se usnje strahovito draži, bo gotovo imela ta iznajdba precej uspeha. Ogrska in izseljevanje. V kratkem ustanove nemške paroplovne družbe in ogrska družba „Adria“ novo prekomorsko družbo za vožnje v Ameriko. Družba bo imela 8 milijonov kapitala, večina ravnateljev bodo Madžari. Ogrska bo svoje izseljevanje preko Reke lahko strogo nadzirala in vodila, ker kasneje bo šlo le malo izseljencev preko Nemčije. Rudniki v Srbiji pod avstrijsko upravo. V Srbiji se nahaja 71 dosedaj znanih krajev, kateri so izredno bogati na raznovrstni rudi. Seveda na onih malih krajih, kjer so preje kopali rudo, je vse uničeno, a rudniki so poplavljeni. Avstrijska uprava se je takoj poprijela dela. Naj preje so preiskali strokovnjaki okolico Krupnja, katera je bila nekdaj rudarski ponos Srbije, nato stare rudnike živega srebra na Avali, svinčeno ozemlje pri Babi, premogovna polja pri Vrčinu. in Zuci, Vlaški in Rudniku in rudna polja okoli Valjeva in pri Majdanpeku. Uspeh te preiskave je bil velik in upati je, da se rudarstvo v Srbiji v kratkem oživi. — Al — Takoj so pričeli kopati v stavili rudnikih Krupnja, Ripnja, Babe, Majdanpeka in Vlaške; povsodi sd sc ustanovile c. in kr. vojne rudarske uprave, grade se ceste za prevažanje rude in staro rudarsko življenje sc vrača v svoj normalni tek. Že nad 1000 rudarjev dela V rudnikih, a nad 1000 delavcev izven rudnikov. V kratkem se prične delati še v nekaterih rudnikih. Pridelovanje buč in solnčulc zaradi olja. Vojni čas je spravil na dan tudi vprašanje o pridelovanju oljnih rastlin. Jedilnega olja je namreč tako malo in je tako drago, da ga ni mogoče kupovati. Na ta način smo prišli ob važno hranilo, ki ga po naših krajih zelo težko pogrešamo. Proti prevelikemu pomanjkanju olja se bo dalo pa tudi po naših krajih nekaj storiti, če se bomo poprijeli doma pridelovanja oljnatih rastlin, oziroma oljnega semena. Na Štajerskem napravljajo namreč že od nekdaj domače olje iz bučnega semena in iz semena s o 1 n č n i c. Ravnotako bi sc dalo tudi pri nas napravljati domače olje, če bi se zavzeli za pridelovanje bučnega semene . in če bi začeli pridelovati solnčnice v nekoliko večji meri. Buče pridelujemo pri nas že od nekdaj in tudi solnčnice so nam dobro znane rastline. Ene ko druge pridelujemo najrajše med turšico, med krompirjem ali pa ob kraju takih njiv. Toda za bučno seme se nismo dosedaj dosti menili in tudi seme solnČnic se ni obračalo za olje. Danes se pa nujno priporoča, da vse bučno seme skrbno spravljamo, da ga dobro posušimo in obračamo za olje, kajti to seme ima dosti olja v sebi. In ravnotako nam kaže tudi solnčnice v večji meri gojiti, da bomo lahko dobivali kaj več domačega olja za naša jedila. Bučno olje se nam takoj morda ne bo do-padlo. Privadili se mu bomo pa tako hitro, kakor so sc mu Spodnji Štajerci, katerim je to olje kakor tudi olje iz solnčnie posebno slastna in okusna začimba. Tudi pri nas ga bomo hitro spoznali, da je to olje res prav dobro nadomestilo za drago laško olje. Nujno se zaraditega priporoča, da sadimo že letošnjo pomlad nekaj več buč in solnčnie med turšico in krompirjem. Zaraditega je takoj skrbeti, da dobimo potrebno seme. Kdor nima potrebnega semena solnčnie, naj ga dobi iz soseščine, in če bi ga ne bilo v deželi zadosti, naj se poišče na Štajerskem, v kolikor ga je treba za seme. Brez dvoma je, da nam bodo šle tudi naše merodajne oblasti rade na roko in da nam bodo pri tem delu rade pomagale, če bodo videle, da smo se poprijeli pridelovanja teh oljnih rastlin, ker je olje velikega pomena za ljudsko prehrano po naših krajih in važno tudi za razne druge potrebe. Rohrman. Kako bomo letos cepili ameriške trte? Vsled mnogoštevilnih vprašanj od strani vinogradnikov sledi sledeče poučilo: Ker ni mogoče dobiti gumijevih vezi, je zeleno cepljenje brezuspešno. Najlažje bi sc dalo cepiti še po ogrskem načinu (v precep), ali tudi tu je brez gumijevih vezi uspeh negotov. Zato je najboljše, da cepimo trte na suho, spomladi. Dovolj močne trte, to je divjake, ki imajo lanske mladike vsaj tako debele kot svinčnik, cepimo najbolje visoko. V to svrho jih pri predstoječi režnji obrežemo tako, da pustimo na vsaki trti dve do tri najmočnejše mladike in te obrežemo na dolžino 1 m 30 cm do 1 m -10 cm. Zgornje dve očesi na teh mladikah pustimo, ostale oslepimo (oberemo). Kadar potem koncem aprila ali začetkom majnika dosežejo poganjki, izrastli iz puščenih dveh očes, dolžino kakih 30 cm, odrežemo mladike pod temi poganjki in jih ocepimo. Cepi se z angleško kopulacijo (poševna rez z jezičkom). Veže se z zamaški (gobami) in z žico. K temu potrebne priprave ima na prodaj tvrdka F. Kenda, Novo Vnesto. Kdor nima teh, veže lahko s pavolo ali z rafijo in zamaže s cepilnim voskom, a uspeh je slabejši kot pri vežnji z zamaški. Drugače pa cepimo trte lahko tudi nizko pri tleh, na starem lesu. Starejše močne trte cepimo tu v sklad (razkol, precep), mlade, tanjše tudi lahko s kopulacijo. Takih trt ni treba grubati, a cepljenje pri tleh je bolj težavno in zamudno kot visoko cepljenje. Cepiče, to je zdrave enoletne mladike dobrih sort, je narezati že meseca februarja in jili je spraviti na hladnem kraju (n. pr. v kleti), v vlažnem pesku ali svižu. Cepič pred cepljenjem nikakor ne sme odganjati. Še predno pride čas cepljenja, priredi podpisani na več krajih cepilne tečaje. Glavni, celodnevni tečaj se pa bode vršil pri državni trtnici v Bršlinu začetkom meseca aprila. Kdor se ga misli udeležiti, zglasi naj se že zdaj pri podpisanem. — B. Skalicky, c. kr. vinarski nadzornik, Novo mesto. Vestnik Gospodarske zveze. 1. Gospodarska zveza ponovno opozarja strojne zadruge in zasebnike, da brezplačno priredi o d 8. do 17. maja t. 1. poučni tečaj za strojnike. Na sporedu je tehnični pouk o sestavi in demontaži ter praktični uporabi motorjev, mlatilnic in drugih poljedelskih strojev raznih tvrdk. Pred vsem se bo dajalo navodilo, kje in kako najhitreje najti in odplaviti hibe, vsled katerih posamezni stroji najčeš-čejc odpovedo. Poleg tega se bo vršil zvečer ob 8. uri v prostorih Sv. Jakobskega prosvetnega društva pouk v knjigovostvu in poslovanju strojnih zadrug ter v opravilniku in poslovanju strojnikov sploh. Priglasi sc sprejemajo do konca tekočega meseca. Kdor želi brezplačno skupno stanovanjc za dobo tečaja in skupno hrano za 2 K na dan, naj to sporoči zajedno s priglašenjem. Strojne zadruge in zasebniki, ne zamudite _te ugodne prilike! 2. Člani in članice G. Z. se opozarjajo, da je začasno pri njej dobiti med drugimi predmeti še posebno sledeče: Ia e m c n d o 1 s k i sir po 700 K 100 kg 1“ ]) o 1 e m dolski „ „ 650 „ „ sardine '/4 circa 2ojna posojila (Kriegsdarlehenskasse) dajeta proti temu, da se polože zadolžnice, oziroma začasni listi vojnega zajma kakor ročna zastava 75% nom. vrednosti posojila po obrestni meri, ki je znižana za */2 procenta, namreč po vsakokratni oficijelni eskomptni obrestni meri. Ta ugodna obrestna mera pa ostane v veljavi, za čas skrajnega privilegija Avstro-ogrske banke, to je do dne 31. decembra 1917. Omenjena dva zavoda delita posojila po vsakokratni oficijelni eskomptni obrestni meri tudi na druge pripravne vrednostne papirje, ako je posojilo namenjeno za vplačilo zneska, ki je bil subskribiran na podlagi tega posojila. Za taka podaljšana posojila se takisto dovoljuje ugodnost znižane obrestne mere in sicer do 31. decembra 1917. Na zahtevo se pri dovolitvi posojil, ki se med zgornjimi vplačilnimi termini dokazano porabijo za vplačilo subskrlbirane vsote, namesto vsakokratne eskomptne obrestne mere zagotovi stalna obrestna mera 5% na leto do 31. decembra 1917. Avstro-ogrska banka in blagajnica za vojna posojila dovoljujeta pod prej označenimi modallte-tami strankam, ki dokazano tekom v prospektih zahtevanih vplačilnih terminov pri drugih kreditnih zavodih (bankah, hranilnicah in posojilnicah itd.) ali kaki bančni firmi najamejo posojilo, v svhrho podpisovanja tega vojnega posojila, za odplačilo tega, novo posojilo po stalni obrestni meri 5% in jih podaljšujeta po tej fiksni obrestni meri do 31. dec. 1917. 9. Vladi bo skrb za to, da bo od avstro-ogrske banke in blagajne za vojna posojila glasom točke 8. do 31. decembra 1917. dovoljene ugodnosti po preteku tega roka nudila notna banka ali kak drug od vlade označen zavod ugodnosti, tičoče se davka prostega 5'/2% amortizačnega državnega posojila do 30. junija 1921 in davka prostih 5'/2% državnih zakladnih nakaznic do 30. junija 1919, 10. Vojno-posojilna blagajrfa je pooblaščena na podlagi § 6. točke 3, cesarske naredbe od dne 19. septembra drž. zak. št. 248 z ozirom na v navedeni cesarski naredbi predpisana ravnalna načela dovoljevati posojila tudi proti zastavi hipotekarnih terjatev, ki nudijo zakonito varnost (§ 374 o. d. z.). Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze64. Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z 0111. zav. v Ljubljani.