ob^. tobif. ■osveži plA edo'«* 5 Pomnite se venskih Juncev s kakim Da&OM! SKA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 3, 1945 rtel.' iarfes-" vsa«' i pr'5" JNHOWER je VZEL PONU POVELJSTVO ARMADO LETO XLVIII—VOL. XLVIII rt« Nemčija. — Urad- "3a, da je bil gene-VA!Je tako zmagosla-3> armado preko »bif.i ■e i»aJ te Pre'' an"-ri]»f 3ed»i it v Avstrijo . pKo- odstavljen od vstavljen je bil za trav 'i an?adi> ki je artna ,'drno še na papir-iriri!,\sestoji samo še 'atto aj čet nl^^^to. je' bil il gv 5al Truscott, ki ^ mesto okrog 7. iSfnihče ne po. d. Patto sodi se, presta-je bila vzrok temu njegova izjava, da mora ameriška okupacijska armada v prvi vrsti gledati na to, da nemški narod ne bo stradal in prezeboval preko zime, kot pa gledati na to, da se iztrebi naci-je iz odgovornih uradov. Eisenhower je pa zahtevai, da se takoj odstrani vse nacije iz odgovornih mest, kot je bilo zaključeno v Pjotsdlamul od "vel/ikih treh." General Patton je bil pozvan pred Eisenhowerja, s katerim se je razgovarjal več kot dve uri. Ko se je vrnil nazaj v svoj stan v Bad Neuheim, ni hotel sprejeti časnikarskih poročevalcev. vi. ki y*rbehP ce ^minister rel M e^ jjaršai Tito je hj^Jeval v Belgra. icv zunanji mini-"bašič "zelo ne- wpotniki>ki S t0&1avije v Lon-4 Je Subašič v *ov£X are«tom v in zastra- v°Jakih \e Ot» Jvih ^ Chašič tako zelo v Cir" ki je pusti cevo stano- Sib niti Subašičeve ^Vfii1n- utrjujejo gl'adu, bo tra-mesec. To je ' Pobral ostati dr. W'svobodne" S \ Jm 1 % ^ da je dr. mim- šel t je do 16. rt.^" 0If° tedaj, ko bi 'il%JaVezniki, ne j 5 popravka z k ob°do. Dalje ^Ci^a^komunil 4 ^HiJlada zdaj %h. "Jsiria k-— °Vattsko 'fc katero S** arma- ,,-aio jugoslo- na-i se for-1 y 0 demokrat-ftWVezniška vo. * red in ci-V°litVe j nadzoru- i LAUSCHE NOČE POMILOSTITI MORILCA Columbus, O. — Danes bo mo. ral umreti na električnem stolu 18 letni Henry Hagert iz Cleve-landa, kjer je umoril dvojčka Ccllins leta 1943. Njegov zagovornik je apeliral na guvernerja LauiScheta, da bi morilca pomi-lostil. Guyerner je pa izjavil, da ne najde nobenega vzroka, da bi spremenil mnenje porote in sod-nije. Hagert je ustrelil 12. avgusta 1943 dvojčka Collins, stara po 13 let v gozdu pri Bay Village. -;0- V Clevelandu bodo imeli pse pod kontrolo naprej Zdravstveni komisar dr. Knapp je rekel, da bo morda ostala v Clevelandu še za eno leto odredba, da se drži pse zaprte doma, ali pa da so na cesti na vrvici. Vse je odvisno od tega, če se bo v prihodnjih mesecih pojavil še kak slučaj pasje stekline. Letos so pobrali na cesti že 200 psov, ki so imeli steklino in tekom letošnjega leta je bilo zdravljenih že 725 oseb, ki so bili tigriznjeni od steklih psov. Od 6. sept. 1943 se je zdravilo vsega skupaj že 1,738 oseb. Dovoz premoga je ustavljen Ministri so včeraj Mali zborovanje, ne da bi feaj dosegli XT» . London. _ Zunanji ministri j ^ S P«®««««« V teh Mih M Mi FI0V8 zaloge, dokler ne bo poravnana stavka5 stavka v oljni industriji tudi še ni poravnana. pa kar naenkrat premislil. Samo ta razprava je potem zavlekla konferenco za en cel teden, kar je razdražilo angleškega ministra. Molotov je zagovarjal svoje stališče, rekoč, da če se ministri .sporazumejo na kaki točki in se potem eden izmed njih premisli, da morajo ostali to upoštevati in potegniti ž njim. Bevin je potem izjavil, da ni še nikoli slišal o takih metodah drugje kot pri Hitlerju. Bevinovo opazko so potem tolmači prestavili na ruščino in francoščino. Ko so bili gotovi, je Molotov vstal, šel proti vratom, ter izjavil: "Ako ta opazka ne bo preklicana takoj, zapustim dvorano in konferenco." Nekaj sekund je bilo vse tiho. Potem je Bevin rekel, da opazko vzame nazaj. Molotov je šel potem zopet na svoj sedež. Pozneje je baje Molotov govoril o uspešnih konferencah v Teheranu, v Moskvi in na Jalti. (Omenil pa ni, da sta takrat Roosevelt in Churchill privolila v vse, kar je Stalin zahteval). ---o-- VREME Vremenski urad napoveduje za danes megleno in mrzlo, za jutri pa gorkeje. unija so se izjavile, da so pripravljene sprejeti ta predlog, druge oljne družbe so pa prosile za odlog. Prepoved dovoza premoga prodajalcem na drobno se ne tiče dovoza premoga na dom odjemalcev, ampak je ustavila samo dovoz prodajalcem od premogovnikov v štirih okrajih mehkega premoga in sicer V za-padni Pennsylvaniji, W. Virgi-ni.ii, vzhodni Kentucky ter severno vzhodni Tennessee. Od tukaj se sme dovažati premog samo za bolnišnice, vodne, plinske in eektrične naprave, železnicam, pouličnim železnicam ter ladjam. S stavko v oljni in premogovni industriji ter vsemi drugimi po deželi, je prizadetih danes 415,-000 delavcev. Zed. drižav, Anglije, Francije, j Rusije in Kitajske so sinoči kon-! čali zborovanje, ki je trajalo 3 j tedne. Sporazumeti se niso mo-! \/ j ----- gli skoro na nobeni točki, ker je! es dovoz mehkega premoga iz štirih vzhodnih premo-sovjetski komisar Molotov na-! g°vnih okrajev je bil ustavljen, dočim je delavski tajnik sprotoval vsakemu predlogu in' Schwellenbach dovolil 24 ur odloga oljnim družbam in uniji vsakemu kompromisu za pred-, oljnih delavcev, da sprejmejo njegov predlog za poravnavo. I Vladna administracija kuriva---- Dobro poučeni krogi trdijo, je ustavila dobavo mehkega pre. da je prišlo med Molotovom in moga radi vedno večje stavke v angleškim zunanjim ministrom okrajih mehkega premoga. Pre-Bevinom večkrat do ostrih be- mog je zaenkrat določen samo za sednih spopadov in da je ob ne- institucije, ki so potrebne za na-ki priliki Bevin zabrusil Moloto- rodno zdravje in varnost. vu, da so njegove metode pri do ' Delavski tajnik Schwell«n-govorh ' hitlerjevske." j bach Je dovolji] oljnim družbam Do besedne bitke je prišlo, ko in uniji oljnih delavcev do 4. je Molotov zahteval, da ministri ( danes popoldne, da' se odločijo za zavržejo že sprejeti predlog, da sprejem njegovega predloga, ki so zastopniki Francije in Kitaj- govori, da on imenuje posredo-ske navzoči pri vseh razpravah.! valca, ki naj odloči obvezno v Molotov je bil 11. septembra! tem sporu. Dve oljni družbi in -am za ta predlog, te dni se je' masnih morilvah jefni-f taborišču Darovi za begunce 1 so SI JIM! co. UlWO! V ^venska S., 6117 C-!« L,8ti na- 50c, Za slovenske begunce so bili izročeni v našem uradu sledeči plemeniti darovi in sicer: po $5.00 so darovali: John Doičič iz Girard, O., Lawrence Bandi, 6727 Edna Ave. in Louds Kraus iz 20171 Tracy Ave. Iskrena hvala vsem dobrotnikom za njih plemeniti dar. Priporočamo še drugim, da bi po svoji moči darovali v ta človekoljubni namen. -o--— Turčija dobi bojne ladje cd Anglije Carigrad. — Anglija bo dala Turčiji dva rušilca in dve podmornici. To bo v nadomestilo ladij, ki jih je Anglija vzela ob izbruhu vojne Turkom. Lueneburg, Nemčija. — Tukaj se nadaljuje sodno zaslišanje proti JcJsefu Kramer ju in 44 njegovim pomočnikom, ki so za. toženi, da so v masah morili jetnike v taboriščih Belsen in Auschwitz. Včeraj je pričal dr. Bendel, da so brutalni naciji sežgali v teh taboriščih v enem samem dnevu 80,000 političnih jetnikov, največ Poljakov in Rusov. Pripovedoval je, kako se naciji nagnali v dve nizki dvorani jetnike, ki niso vedeli, da jih čaka smrt. Ko so vrata za njimi zaprli, se je zaslišalo iz dvoran vpitje, jok in razbijanje po stenah. Toda to je trajalo samo dve minuti, nakar je vse utihnilo. Plin je storil svoje delo. Pet minut potem Tako govori nesebičen javni uradnik, kakršnih imamo malo. Taki, ki jim je res za blagor vse države in ne gledajo samo na svoje osebne koristi, si bodo delo takega javnega uradnika tudi zapomnili. Tak javni uradnik je naš guverner Frank J. Lausche in ponosni smo nanj. Ponosni pa tudi na samega sebe. ki smo pomagali pri volitvah, ker vidimo, da nas v našem pričakovanju ni varal. Država je skupina državljanov, kjer nima nihče več pravic kot drugi, vsaj imeti bi jih ne smel. ln dokler imamo kot za predstojnika države takega moža, kot je guverner Lausche, potem vemo, da bomo imeli vsi enake pravice. Konfuzija v Londonu Politični komentatorji pravijo, da je bila vsled tega taka zmešnjava na zborovanju zunanjih ministrov v Londonu, ker niso bili povsem pripravljeni na zahteve, ki jih je vrgel pred nje na mizo ruski komisar Molotov. Raymond Moley primerja to spretnost Stalina in Molotova taktiki predsednika premogarske unije, John L. Lewisa. Lewisova metoda pri pogajanjih s premogarskimi družbami je bila ta, da je vrg^l na mizo vse polno zahtev že v začetku razgovorov, da je bila opozicija vržena z balance, popolnoma zmešana in nepripravljena. V času, ko se je opozicija lovila in premišljevala, kaj bi dovolila in kaj ne, je Lewis že vedel, kaj bo lahko dobil in kaj ne in se je potem tistega držal, pa tudi dosegel. Tudi pri zahtevi unij avtnih in oljnih delavcev vidimo nekaj podobnega. Vprašali so za 30% pribolj-ška, kar je tako vzelo sapo kompanijam in vladi, da ne vedo pri čem so. Težko, da bi dobili vseh 30% priboljška, toda dobili bodo pa gotovo tisto, kar so pričakovali dobiti. Nekaj podobnega je bilo na zborovanju zunanjih ministrov v Londonu, kjer so bili zastopniki Zed. držav in Anglije popolnoma nepripravljeni za zahteve Rusije. Ruski komisar Molotov je potožil pred ameriške in angleške zastopnike toliko zahtev, da se je tem kar v glavi vrtelo in niso vedeli, kaj bi dali in kaj bi zavrnili. Posledica tega je bila, da konferenca ni imela uspeha. Ampak posledica tega je pa tudi, da bo nazadnje Rusija dobila več, kot pa bi, če bi vprašala samo za nekaj koncesij.' Molotov je zahteval za Rusijo baze v Sredozemlju, baze v Rdečem morju, besedo Začnimo danes s — »mamicami ! Povod za to nam daje poročilo, da so slovenski brezdomci v Lienzu na Tirolskem ob koroški meji imeli v preteklem maju vsak "dan lepe šmarnice, pri katerih je škof Rozman sam bral nove slovenske "Šmarnice," ki so imele biti za letošnjo majniško pobožnost v Ljubljani tiskane, pa do tega seveda ni prišlo. Vzeli so jih pa s seboj v tujino, kakoršne so bile, morda samo z roko pisane, morda tipkane na pisalni stroj. O teh "Šmarnicah" poroča listič "Domovina v taborišču," da so; ". . . med najlepšimi slovenskimi šmarnicami ter jemljejo zglede verskega junaštva iz našega protikomunističnega boja. Morda je bil ta mesec maj (takrat je namreč listič "Domovina v taborišču" izhajal) Lienz edini kraj, kjer so se te šmarnice brale." # * * Mi bi radi imeli te "Šmarnice," pa jih žalibog nimamo. Radi bi pogledali vanje, da bi videli tiste "zglede verskega junaštva" med slovenskim narodom. Nič ne dvomimo, da je bilo in je še danes veliko takega "verskega junaštva." V slovenskih pridigah in spodbudnih verskih spisih so v preteklosti Slovenci večinoma hodili po zglede "verskega junaštva" drugam. Deloma v prve čase krščanstva, deloma v sosednje ali celo zelo oddaljene dežele, kadar so hoteli povedati kaj zglednega iz novejših časov. Torej zdaj vidimo, da bo takega materiala zanaprej dosti kar doma in iz najnovejših časov. In to kljub temu, da mnogi še danes ne verjamejo, za kaj je v naši stari domovini v resnici šlo. Mnogi ,še vedno trdijo, da je šlo le za "politiko" in ne tudi za VERSKE IDEALE. Zato bi bilo res dobro, če bi imeli pri rokah tiste "šmarnice" in bi kaj prepisali iz njih ali pa celo vse. ♦ * * svojemu bratu in sestri: "Bog jim daj čas in priliko za pravo POKORO. . ." Kdor je toliko duhovno močan, da zapiše tako sredi svoje ogromne zapuščenosti, ko je v tujini brez vsega in mu noč in dan hodi po glavi usoda njegove žene in otrok, ki jih je pustil doma—tak spada v "šmarnice," ki pripovedujejo o zgledih "verskega junaštva" na domačij njivi * * * Piše Francka Opeka: "Bog je kljub vsemu dober in skrbi za nas. Naj mu bo hvala za vse, tudi—ZA BEGUNSTVO!" Kdor lahko tako zapiše, ko obenem poroča svojim sorodnikom v tujino o vsej strahotni katastrofi, ki je zadela njeno sestro z vsemi otroki vred — ta pokaže in dokaže zgled "verskega junaštva," ki spada v "šmarnice." Piše A. Trnove: "Marija v Fatimi je rekla, da bodo morali mnogi veliko trpeti, če bodo hoteli ostati dobri. Vidimo, da je to res." Tudi napoved novega trpljenja jemljo z mirnim srcem na znanje in se ne razburjajo z vprašanjem, češ: Zakaj je ravno mene vse to zadelo? Kaj sem vendar napravil, da sem se tako zameril Bogu? Ali nisem skušal vedno biti na strani Boga. . .? Taka vdanost v skrivnost trpljenja je tudi lep zgled "verskega junaštva." Iz nje diha vse prej ko kako neukrotljivo SOVRAŠTVO do zapeljanih rojakov in želja po maščevanju. Piše dr. Jože Basaj, ki je tudi ostal popolnoma osamljen v tujini, potem ko sta mu dva sinova bila poslana najbrž v mučeništvo in srm-t: "Ne bi človek prenesel teh hudih dni, tako močno se pojavlja tu v begunstvu bolečina srca. Rana zadana naravi krvavi. Ne bi prenesel, če ne bi iskal in našel moči in pomoči v VERI. Krotim svojo naravo z Menda ne bo tako lahko do-1 NADNARAVO, svojo žalost biti sem v Ameriko tiste "šmar- J juter in večerpv in neprespanih nice." Toda ko prebiramo pis-1 noči z MOLITVIJO. FIAT — ma naših brezdomcev, beguncev in izgnancev, dobivamo tu pa tam vendar vpogled v razpoloženje naših vernih rojakov za "verska junaštva." Nekaj takih pisem smo brali v tisku, nekaj jih je le privatno prišlo pred oči tega ali onega izmed nas. Mnogi med nami tu v Ame- lia j se zgodi! Bog že ve, zakaj je tudi to strašno trpljenje potrebno, če ga bomo vdano nosili, nam bo postalo blagoslov. O problemu trpljenja z verskega stališča sem imel sedaj dosti prilike premišljevati. . ." Kdor z vso iskrenostjo lahko zapiše take besede, in ne tak- 0PA PODVOJIL BONUS TOČK 4 Točke mesto 2 za vsak funt porabljenih maščob ne vedo, kaj delajo!" Vse, ki so ta vzklik slišali, je ta beseda nenavadno pretresla. . . * * * In če komu hodi le po glavi, zakaj je Bog pripustil tako strahotno Kalvarijo slovenskim katoličanom, mu dobro pove rajni Narte Velikonja v svoji prelepi povesti: VIŠARSKA POLENA. V tej povesti se na strani 186 srečata žena Klančarica in stari domači župnik. Klančarica pripoveduje o svojem presta-nem trpljenju in zaključi: "Včasih sem se vprašala, zakaj. Bog pripusti take bridkosti, in bi bila skoraj obupala." Župnik odgovarja: "Vidiš jo, vidiš jo! To je za pokoro! Veš, ljudje nagrmadijo kup pokore, 'in mnogo ji'h (Nadaljevanje na 3. strani) Podružnica št. 3 SMZ riki govore samo o tem, kak-' rat, ko v vsem zemeljski sreči šno SOVRAŠTVO je nastalo doma med ljudmi, in jih skrbi, kdaj se bo ta ogromna rana medsebojnega SOVRAŠTVA zacelila. . . Ti lj udje mislijo, da je SOVRAŠTVA polno srce tudi pri vseh onih vernih ljudeh, ki so danes v domovini kruto preganjani zaradi tega, ker hočejo držati vse, "kar jih je mati učila." Enako mislijo ti naši za- misli na morebitno nesrečo in obeta vdanost, ampak takrat, ko je vsa strahota nesreče že nad njim—tak spada v "Šmarnice" kot zgled "verskega junaštva." * * * V nekem pismu, ki menda ne bo objavljeno in zato ne omenjam imena, stoji zapisano: "Izročitev slovenske vojske Titu je strahoten udarec, ki ga krbljeni rojaki tukaj v Ame-, moremo preboleti le z neomaj-riki, da vsi naši begunci kar 110 vero, da nam Bog nalaga pihajo od sovraštva do onih,1 te težke žrtve zato, ker sm0 jih pred katerimi so bežali v tuji-' sposobni nositi in ker je za do-no- • • bro stvar vedno treba težkih * * * žrtev. Kristus je šel pred na- .Res je, naši rojaki begunci mi s križem, tudi mi se ga ne navadno ne štedijo z besedami,' memo braniti." ki nam z njimi opisujejo stra-1 To stoji v pismu, ki ga je v Jadranskem morju in besedo na Daljnem vzhodu. Vsega! hote na domači zemlji vsa ta pisal slovenski inteligent svet-tega Rusija ne bo dobila. Prepričani smo pa tudi, daSta- x—-- J —- 1 ■ --•—- lin sam ne pričakuje dobiti vse to. Dobila pa bo, za čemer gre, dasi razen Moskve danes nihče ne ve, kaj prav za prav Rusija hoče dobiti. Stalinova taktika je bila, vprašati za veliko in potem se bo pa barantalo. Je prav tako kot pri navadni kravji ali kaki drugi kupčiji. Prodajalec zahteva „vi-soko ceno kupec mu ponudi mnogo manj in potem pa baran-tajo in se pogajajo, da se končno zedinijo na gotovi ceni, ki je navadno tista, kot jo je prodajalec hotel imeti, pa bi je ne dobil, če ne bi vprašal za več. Zato bomo pa najbrže videli, da bo vzelo še precej let, predno bo kupčija, ki so jo pričeli zunanji ministri v Londonu, zaključena. Morda bo vzelo še pet let, predno bo urejen svet z vsemi mejami, ekonomskimi in političnimi. Lažje je napovedati ali začeti vojno, kot pa doseči pravičen mir. leta in še sedaj. Res je, da po-1 nega stanu svojemu znancu, ki vedo veliko o svojem grenkem 1 je tudi sveten človek, trpljenju in o trpljenju svojih j * * * enakomislečih rojakov. Res je, | Ali ni vse to nekako tako, da govore tudi o "človeških kot se poroča iz tistih dni v zverinah," ki so povzročile vse septembru leta 1943. Po pad-to strahotno trpljenje. ' cu Turjaka so partizani gnali Kdor pa le malo bolj pazlji-1 ujete vaške straže v zmago-vo prebira ta pisma, bo spre-1 slavni procesiji zvezane v Ve-gledal, da iz vsega tega ripo-1 like Lašče, Izpostavljali so vedovanja ne diha sovraštvo do ' jih vsakovrstnemu zasramova-zapeljanih rojakov, pač pa is-jnju in zmerjanju. Naenkrat lcreno OBŽALOVANJE, da je je neki mož izmed zvezanih va-do Vsega tega prišlo. , jških straž vzkliknil: Piše begunec Jože Leskovec "Odpusti jim, Gospod, saj Cenjenim članom naše podružnice naznanjam, da se bo vršila redna mesečna seja naše podružnice v četrtek, 4. okto bra. To je prvi četrtek v mesecu, ko se navadno vrše naše seje. Ce pozabite, pa včasih poglejte v nase glasilo Ameriško Domovino, kjer ima tudi naša podružnica seznam svojih u-radnikov. V zadnjem času je bilo jako malo slišati od naše podružni ce. Vsi smo bili kolikor toliko prizadeti in časi so bili preveč žalostni, da bi se bili mogli veseliti. No, sedaj je vojna končana, zato pa bo treba, da se bomo sedaj pričeli malo bolj za nimati za našo organizacijo in podružnico. To pa boste storili najbolje s tem, da se redno udeležujte podružničnih sej, ker brez udeležbe članstva na sejah, ne moremo pričakovati nobene ga nparedka. Lahko so uradni ki še tako dobri in vestni, a sami vsega ne morejo storiti. Sedaj pač ne bo več izgovorov, da bi ne mgoli zahajati na seje vojna je končana. Naznanjam vam tudi, da smo imeli v nedeljo popoldne ob pol petih mali sestanek, katere ga je bil sklical naš predsednik Charles Benevol. Navzoč je bil tudi naš gl. predsednik br Anton Rudman, ki nam je povedal pomen sedanje kampanje za novo članstvo, ki se je pričela s 1. septembrom in se bo na daljevala do konca tega leta. Priporočal nam je vsem, da pojdimo na delo, da bomo z no vimi člani nadomestili one, ki smo jih v vojnem času izgubi li in da popravimo, kar smo v zadnjh letih zamudili, da tako pridemo na pravo pot povečanje in dobrobiti naše organizacije SMZ. Na tem sestanku sicer nismo ničesar sklepali, pač pa smo vzeli naznanje dobre nasvete govornikov, o čemer bomo poročali na prihodnji seji, da bo lahko članstvo o tem razmotri-valo. Zato apeliram 11a vse člane, da se gotovo udeležite seje v četrtek večer. Upam, da bomo zopet v večjem številu pripeli zahajati na seje, kot smo to delali v predvojnem času; saj je bilo vendar včasih luštno in bo še" tako, če bomo vsi držali skupaj res kot bratje. Ob tej priliki tudi opominjam naše člane vojake, ki so se že vrnili domov, da se zglasijo pri tajniku ali pa pridejo na sejo, da jih bo tajnik prijavil v glavni urad zopet kot dobre člane. Prav veseli bomo, če se kateri izmed naših bratov vojakov udeleži seje, da se bo-| mo kaj pogovorili. Bratski pozdrav vsem čla-I nom podr. št. 3 kakor tudi splo-I žnem člansvtu SMZ. Joseph Hočevar, zapisnikar. Naii begunci Spodaj prinašamo imena beguncev, ki so bežali pred komunističnim terorjem iz svoje domovine. Vsi ti se nahajajo I sedaj na Koroškem. Navajamo kraj, odkoder so doma, ime in priimek ter leto rojstva. (Nadaljevanje) Iz ŠMARJA so sledeči: Škulj Ivana, 1911 škulj Ivanka, 1926 škulj Drago, 1928 škulj Silva, 1930 Žagar Jože, 1879 Žagar Marija, 1884 Žagar Ida, 1921 Žagar Ivanka, 1924 Garvas Francka, 1921 Garvas Lojzka, 1923 Garvas Franc, 1928 Erjavec Francka, 1911 Erjavec Mina, 1923 Goršič Vinko, 1908 Goršič Anton, 1904 Goršič Anica, 1923 Janežič Anton Janežič Ivan Vrečar Stanko, 1922 Vrbinc Franc, 1924 Brezovar Ana Brezoar Ivan Brezovar Anton Tekavec Marija Zupančič Jožefa . . Tomažin Frančiška Tomažin Franc Boznar Terezija, 1922 Selan Milan, 1928 Gostič Jožefa Gostič Martin Gostič Ivan Gostič Marija Gostič Albina Mehle Jože Mehle Alojzija Mehle Stanko Mehle Slavka Kastelic Janez Kastelic Anton Košak Franc Šerajk Anton Kramar Jernej Cigan Franc, 1908 Zupančič Jože Boh Jožefa Boh Frančiška Tomažin Alojz Železnikar Vinko Frbezar Alojzij Garvas Jože Ravnikar Anton Klun Jože Iz ŠT. JURIJA so sledeči: Hribar Alojzij, 1908 Zakrajšek Jože, 1887 Iz ŠT. JOŠTA so sledeči: Stanovnik Jožefa, lS'' Subic Stanko, 1914 Tominc Jože, 1907 ; Skvarča Alojzij, Nagode Rudolf, I931 Istenič Anton, 19°2( Gabrovšek Jože, Sedej Matija, 1929 (Dalje priho ' dnilj m Grdadolnik Marija, 1920 Grdadolnik Ivana, 1922 Grdadolnik Anica, 1920 Grdadolnik Angela, 1925 Grdadolnik Ana, 1912 Grdadolnik Matija, 1927 Justin Vinko, 1911 Krajnik Janez Krajnik Terezija, 1933 Krajnik Antonija, 1893 Krajnik Antonija, 1929 Kavčič Štefan, 1927 Maček Ivan, 1902 Malavašič Valentin, 1893 Malavašič Rafela, 1898 Malavašič Marijana, 1908 Malavašič Pavel, 1904 Malavašič Marija, 1911 Malavašič Mici, 1938 Malovrh Pavel, 1924 Nikolaj Vido, 1915 Novak Janez, 1901 Oblak Janez, 1903 Senčnik Pavel, 1904 Skvarča Ivan, 1887 Skvarča Marija, 1927 Naše banketno omi^. deljo opoldne si nit'v mislilo, da se zbirajo preteči črni oblaki- r segali v sklede i" /' urnejši, ta je dobi) kar je po človeško jaz dovolim pri imam najdaljše rok«1, dem nikoli prekrateKf ži- • 4 Glede pomote Pri hotel ničesar omembi se po priporočilu W jiteljev, da mora >' pri jedi mir. Saj )e * in potem za razne ma v starem kraj« . ravnali po tem, k»r "o «0 zamerim. Naš oce ^ vse, kar jim je bi,_° jeziku, povedati Pr .. me drugače niso d , tudi ne dobili v roKe ^ pa že sam pametlljtj!l če je bilo varno p,0 ali ne. če je kaza . vreme, kar sem A očetovega obraza, kislitn zeljem in "zamudil"! in Pot piskrih v kuhinJ1- .J Franka, ki mi Je za mater, gleda'3'^) ostalo. Do veče«e itak vse preved"1^, naš oče jezni "aVa ke pol ure. Mene včasih v gledam našega P^..., ve, če bi jo nesel y Posebno še, če se y še. Pa mu skušaj/ in vdano besedo J V ka, če dreza v za poliemana, kar j (B da bo velik in „ . del. Drugače »e ici« \ p ' •,! Oa ni cilj v življenj < >0 sem bil jaz rtM1^ fif iij ; • biti po vsej ki je lahko ho saj korog, pa m ji' ,: v tikal nad tem. pra torej y % Si mizo, sem rekel^ ^ Ko smo zju, da "še bom" ^ tet vorili glede ure. t, Ja2i "Ali je kaj \S t takoj poprijel^ / t^jH za guvernanto- i" '!jS a> vsako jutro ve"* / ■ In be23 V®1 ^ • C \ zi ^Pi- te, kadar ga - Spf da5' se vrši vsak v živa na fanta !V m vleče v posteU®; zjutraj pa vstat »J narobe jo ^ generacija,, J*1''^ gačni in smo ^ yl koliko prej sP* '; malo dlje Pol7V j "če je kaJ .jjr, mem jaz in .gM oči v najmlaj ^jio f pak zjutraj Je „ lo narobe 2 iU ' g^d "Kaj Pa r^/; ^ da ne morem ci, pravice ma11' ^r.i vadno obrnem«^ f. pri tem m*'0^] d ie /ž\k \ • Ja Ho Pi-ii, I če je kaj ^Uj "Saj ti »iseJ »Vi opravičuje^- ^K zamero, 'a je p^J rad vedel, ^^ stensko uro ^ ■ $ j za j, ko sem iV mo za eno "Ti si jo P°> ' na vsa usta^r "Ti si jo p di 'lJ sekundira tu da v S K Of , Xt V 6 ■S?? io>c k tooi sekundira j Zdaj je£;>, Jutri se P^ da sem odP^^n^ •o V prej. preveč ve p c Ubog'3.1 istn1' \jNa .i 37 0 1931 i02 19«! i29 in® Pisana mati jrSTFV~*~k rsO\Tr,TTXA. OCTOBER 3, 1945 ^ SPISAL J. F. MALOGRAJSKI Je bil Jernej raz-' . I061"'! tudi vrage na Nolda jih gre ^ ta-»Po^ :.nego bi Jih mo 5« I Ji f k O je ie aju pv •e s° bi'0 J pris -, dost> roke- letno; 'številu pkolicatd. Jer- KlaPT'-da ga je Mi- / Jti P° navadi ' kadar je ta. Jv!n raje je imel> lbllo treba kesati; ^u vendar ni in j Je na ta način, ° kopo psvok za ^ čakaj me, ti Adamovo rebro, «<• , 7 j. Jaz ti že popla- h«dtfflsae,.PMnnIla' ts! p^„p.a Adamovo re-; 5adek!a- prvi hip se 8a 86 bolj ustrašila, lt . a zdaj se ji je nu Pogum in bilo odii^-f tega> kar se t '10- kar na smeh. Nj ne veš?" se za- Štilse ni rekl° \i " rajnega moža tebro " ,Adam> ona P»fija kakor Eva!" ' le d' .ke se iznebiš!" d, * glasneje zav- * fro >!išati Je gospodinja k> ', njrebro, da! In če Jeno> ga polomim na81 Dice .tek P^'i pri' h je zdevek aZalV -favni P0Sebn0 je-I, ^okar obrniti ter . govoriti, ko sto-•kV6že- Slišal je iji- Je » jote111 "Ak h S *n prišel po-ieni vpitij e. _V® ZoPet?" vpra-j ženi obr- 2rJe ^Jhj. Je že nekaj ča- 1 d"»°Tbiti taka' kakršna av» preS o sel v se k^3 t in dil se k<2afaš?" 'odvrne KI Prej bi bil , bi bil slišal, h o7:ri 0 tvoji že-ženi! To VK'Jf2. kako me ^tiPOsli- drugo pot SdiT?1 Eh, do-V ] lebl ne priza-J* ljudi imaš M80'kak L obl 'ti jerii-e Jim ne Prav dobro % na Jerneji Začne se Jor klade, 'astni in za- n' i re1" S i»o la ^ o. 5 ;> rel^ ! i , v?5] s' m tat M m w Za Ves svet še danes k S To- klada!" je u5'iazttl,pim> kakor K, •.. Jn Kl leži tam pri- odvrnila, Pa oblasten V 6r hočem i- ^ lek Z niBem kla" Dril0ga> ki bi se egal ta ytio na KfrPi k nji, v < J0 odvede (A. °Pi v vežo, se ' boš vze- vavH'na se godi W K/M h! Je 1 eden na-i i t m: h*-1 'le izku- oZl vli s , i5>f| . ; VM Je; ; uro- ne'ie tri ODPRI SRCE, ODPRI ROKE . . . ll!" ,«|2u JeT1' eden _ *mS ft?"11 roko' . Nara- Ni,'^ pritegnil V »«ro,i'v ob pra" 1 3 t" •!< i «oJ»i« pof/ bila j;) ga/' itn1' Bil MlVest e«. Vse to 'K ^Sn K ^fASr^nl bilo > „ nJ* Potolaži, vjjo na«o, da'je X škovca, tako pa sta dobila dekla in dninarica skupaj pol li-tra, Jernej pa sam zase ravno toliko. "Na, da si malo jezo popla-kneš!" reče Mica in postavi steklenico na čeber, ki je stal po-vznjen pred Jernejem; ob e-nem mu pomoli velik kos kruha. "Za tako ceno bi si dal nemara pripeljati vsak dan eno črez hrbet, ali pa še celo dve če bi ne bilo drugače. Ali ni morda res?" "Ne jezi me še ti!" se obregne Jernej. Bil je še vedno čemeren. Malce niti pogledal ni. Pomolčal je malo, potem pa je zopet vzkipelo v njem. Srdito udari s pestjo po lestvici na vozu in iznova zarentači: "O, da bi te sedemnajst mernikov tistih zelenih . . ." "Molči vendar!" ga svari Mica. "Moj Bog, in zdaj jih je že sedemnajst mernikov!" "Komu naj molčim? Ali mar tebi?" "Meni! Prosim te!" Toda vse ni nič pomagalo. Jernej se ni mogel potolažiti. Tam, koder ga je bila Mlakari-ca udarila, ga je začelo šele zdaj prav skeleti in to je še bolj podžigalo njegov srd. S temnim^ obrazom je stopal sem tertja, dokler ni še tretjič dal duška svojemu gnevu: "'O, da bi te sedeminsedemde-set. mernikov tistih . . ." "I kako pa šteješ vendar!" vzklikne Mica vsa iz sebe. "Ko bi šel že lepo po vrsti . . ." "Kaj bom hodil po vrsti, če sem pa čim dalje bolj jezen!" Toda polagoma so začele u-hajati Jerneju oči na čebrovo dno, kjer je stala pijača in začelo ga je izpreletavati drugačno čustvo. Nekaj časa se je boril sam s seboj, potem pa je zmagala v njem želja, da bi si ugasil žejo. Ustavi se pred malico in poseže po steklenico, rekoč: ______»i &vi - .. .; :l "Pa naj reče še kdo, da ni obsedena ta ženska! Toda tega veselja ji pa le ne naredim, da bi ji pustil jed in pijačo. Naj se le jezi, ta skopulja!" Izrekši, nagne steklenico in potegne krepko iz nje. Ženski sta se pomenljivo spogledali in Mico je mikalo, da bi bila rekla; "No, meni se ravno ne vidi, da bi ga pil samo nji na jezo!" toda ni ga hotela več dražiti, zato je raje molčala. V tem pa je oštevala Mlaka-riea v veži svojega moža. Očitala mu je, da mu je vsakdo več nego ona in da potegne z vsakim poslom raje nego z njo. Mlakar ni črhnil nobene besedice, dobro vedoč, da bi vsak ugovor od njegove strani le še bolj raznetil prepir. Srečen v svojem srcu že nekaj časa ni bil več, toda tajil je to sam sebi in Bog ne daj, da bi bil to kako očetu izdal. Za ves svet bi mu ne bil priznal, da se njegovo prorokovanje uresničuje. Zato se je baš zadnje čase še bolj potegoval za ženo, če sta se sporekla z očetom, in tudi proti hčeri se je kazal poslej še ostrejšega. To prizadevanje, da bi prikril svojo nesrečo, pa ga je dostikrat zapeljalo, da je storil več, nego mu je bilo samemu ljubo. Nekega popoldne sta bili dobili Anica in Tončika kakor po navadi za malico vsaka svoj kos kruha, Anica koruznega, Tončika belega. "Ti si bolna in ne smeš jesti j koruznega," se je izgovarjala rezala svoji hčeri pogače, kakor bi hotela pred pastorko opravičiti svoje krivično početje. Toda Anica dasi je čutila krivco, je použi-la hitro in brez godrnjanja svoj kcšček. Tončiki pa, ki je imela vedno vsega v izobilju, niti bel j kruh ni šel prav v slast in dro- 'Nadaljevanje z 2 strani) je, ki je ne opravijo. Umaknejo se ji! Kup pa le'ostane. Kakor če drva zneseš na kup in ga pustiš! Nazadnje ga pa le mora kdo drug odneseti, če ga ne ti. če ga pa kdo drug pusti, ga moraš pa ti pomagati odnašati. Do neba bi zrasel in še nebeška vrata bi zaprl. Kako naj pa Peter odpira nebeška vrata, če je kup dračja ^n trnja pred njimi.! Kup dračja in trnja pred nebeškimi vra-ti! Tako da še angelci ne morejo ven. Pomisli, to pa ravno hoče skušnjavec črni, da bi 3am vladal na zemlji in bi angelci ne mogli iz nebeških cerkva." "Da delamo pokoro za dru-?e?" se je vznevoljila ženska. "Najprej zase, najprej za-5e," se je gnal starček. "Najprej zase. Z m e r o m grešimo. Vsak naš greh pocuka Boga za brado. Daj, pocukaj župana za brado, do smrti ti ne odpusti ! Pocukaj kralja za brado, do smrti te zapro. Ti pa z grehom pocukaš Boga za brado in se pritožuješ nad pokoro. Toda ti in ta in tretji se skesate greha, oni pa ne. Bog ;a je tudi od tega užaljen. In :udi za to žalitev se mora o-praviti pokora. Ali nismo vsi ljudje bratje, kaj? Vsi ena družina." "Saj nič več ne tožim. Zdaj ie že vse dobro." "Vidiš, da veš, kakšna je sladkost, moraš prej piti pelina. Pelina! Tudi to je dobro, -e je pelin za želodec dober, .)a bi ne bil za dušo, vidiš!" se ie resnil starec. * * * Morda je pa Narte Veliko-lja po obsodbi, ki ga je podala na morišče kot "izdajalca," s.am pri sebi mislil na te svoje besede, ki jih je bil leta 1926 zapisal v svojo povest . . . Morda je v mislih na te takrat zapisane besede po obsodbi tako pogumno tfaklical: "živel Kristus Kralj. . . In tako .ie morda s svojo vdano smrtjo velike kupe neo- pravljene pokore pri drugih pometel spred nebeških vrat. * » * "Vsi ena družina." Tako je rekel Velikonjev župnik. Koliko bolj so naši begunci in vsi naši brezdomci z nami— ena družina! Pa bi naj ne bilo prav, ko LIGA KATOLIŠKIH SLOVENCEV trka zanje na vaša srca in celo na vaše žepe? — Zaplot. S. N. Muzej se zahvaljuje S temi vrsticami se v imenu Slovenskega narodnega muzeja SND v Clevelandu, O., iskreno zahvaljujem vsem tukaj navedenim darovateljem in podpira-teljem te ustanove, ki so od 28. maja do 30. septembra 1945 prispevali večje ali manjše vsote v podporo in nadaljni razvoj m,uzeja. Darovalci so: Slovenska narodna podporna jednota, Chicago, 111. $200.00; Ameriška bratska zveza, Ely, Minn. $100.00; Zapadna slovanska zveza, Denver, Colo. $50; William Kennick, Attorney-at-Law, bivši koncil man v 23. var-di, Cleveland, O. $25; Frank Jelerčič, cvetličar v Collin-wodou $10.00. Po $5 pa so prispevali sledeči: Jacob in Mary Putz, Chicago, 111.; Louis Mayer, trgovina s čevlji v Clevelandu; Anton in Mary Jordan, Millvale, Pa. in Anton Grandel družina iz Johnstown, Pa. $3n00 je prispevala Mrs. Jennie Remec v Clevelandu, Po $2.00 so prispevali sledeči : Anton Troj ar, Joseph Hrvatin in Mrs. Katie Hrvatin v Chicago, 111.; Mrs. Antonia Tomle, Frank Šile, Frank Popotinik, Joseph Prime, Anton in Frances Ep-pich, Joseph Zajc, Mary Spe-rek, vsi iz Clevelanda, 0., Frank in Mary Ravnikar, Lorain, O., Louis in Antonia Slebir, Her-minie, Pa. Po $1 so prispevali sledeči: Frank Volkar, Frank Vrček in Philip Furlan iz Maple Heights, O., Anton Rožar, Frank Lesar, Anton Celhar, Joseph in Mary j Kovach, John Deželan, Martini Volčjak, Anna Micko, John Pri-movich, Anna Milautz, Felix t'Me S', ko je bilo ! Mlakarica, ko . je * ^ mu bil ' V Lower Mall gledališču kažejo od 1. oktobra dalje filmsko sliko, ki kaže vse grozote, ki so jih počenjali nad podjarm-ljenimi narodi nemški naciji. To sliko, "We' Accuse," je ure- di Joseph Guck po Artkino "newsreels" in po zaplenjenih nacijskih filmih. Kot omenjeno to filmsko sliko si lahko ogledate v Lower Mall gledališču na 310 Superior Ave. Rozina, Frank Leben, Ignac Molek, iz Clevelanda, O., Jack Rupert; South Fort, Johnstown, Pa., John Čulak, Lorain, O. Frances Uršič, Herminie, Pa., in Frank Mramor, Cleveland, O.; po 50 centov so prispevali: John Kokal, Joseph Papesh, Anton Okicki, Frank Budič in John Stiftar, vsi iz Clevelanda, O.; po 25 centov so prispevale: Marie Telic, Stella Koporc in Arline Koporc iz Clevelanda, O. Vsem navedenim podpornikom S. N. Muzeja iskrena vam hvala. Da bi našli mnogo po-snemalcev! Erazem Gorshe,, tajnik-arhivar. -o- Pismo iz vasi Višnje na Dolenjskem Mrs. Anna Picely, 18701 Mu-skoka Ave., je prepjela pismo od svoje nečakinje Mrs. Frances Mernik, p. d. Grabnarjeva iz vasi Višnje na Dolenjskem, sedaj bivajoče v Butite, Mont. Nečakinja poroča Mrs. Picely, da je prejela pismo od svoje mame v stari domovini, ki je polno žalostnih novic. Pismo se glasi: "Draga Annie: Dam ti vedeti, da sem dobila tvojo karto ter se ti prav lepo zahvaljujem. Sporočam ti •alostno veet, da sem dobila pismo iz starega kraja, ki mi ?a piše moja draga mama. "Pravi, da sem izgubila tri brate, dva sta mrtva, za tretjega ne vedo, kje je in četrti je na smrtni postelji in ne bo živel dolgo. Pišejo mi, da živijo v kašči; hiša je podrta in so toliko prestali, da se ne da popisati. Pišejo mi za tvoje starše, da so ti pomrli, za brata še ne vedo, ali je živ ali mrtev, da ga niso še našli. Za njihovo družino ne pišejo nič. Pri Zalu-kovih na Kalu je France Me-glin, od tete mož umrl že leto dni nazaj. Teta je izgubila vse štiri sinove in hiša je vsa podrta, sarrto 'nU'^adnjem koncu nekaj stoji, da živi teta notri. "Draga Annie, to so žalostni dnevi, da se ne da popisati. — Mama piše, da je bilo moje pismo prvo, ki je prišlo v vas, da so prišli ljudje skupaj in se veselili, da so zopet čuli glas od naših dragih iz Amerike, in vam vsi pošiljajo pozdrave. "Pravijo, da je vas Višnje razbita in pogorena, kot tudi vse druge vasi. "O Annie, kaj ti hočem še pisati, ko ni drugo kot samo gorje. Mama me prosi, da naj jo vzamem sem, da že tretjo zimo živijo brez peči v kašči, da naj jo rešim, da ne bo zmrznila. Mogoče je vsega že konec, ker njeno pismo je hodilo sem osem mesecev. "Oprosti moji slabi pisavi, ker od žalosti ne morem pisati Pozdravljam tebe in dužino in prosim, da bi odpišeš. "Franci." -o- Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. Glavno poštno poslopje v New Yorku Glavno poštno poslopje v New Yorku, ki zavzema dva mestna bloka med 31. in 32. ce-ito in 8. in 9. Ave. je po svojem obsegu in uradnem prometu menda največje na svetu. K tej pošti je 1. 1943 spadalo 73 lastnih podružnic ali postaj in 90 najemninskih. Za izvršitev svojega dela je bilo nastavljenih 21,506 uslužbencev, prejemki so isto leto znašali $83,896,230, na dan se je povprečno odpremilo 18 milijonov pisem, časniko v do teže 300,000 funtov in do 100,000 COD paketov. " 2 niali-; bila ga je in raztepala na vež- 'V^a prePira'Jnem P^gu tako, da so prileteli nika Vs* trije sosedovi golobi ter začeli pobi-ali hru- rati drobtine. BELO DOBIJO BELO DOBIJO ! Vaša prilika za dobro delo je tukaj | THE NATIONAL TUBE CO. V L0RAINU 1 ima na ducate del odprtih za moške—predznanje ni ; potrebno. E tm Dobra plača, čas in pol za nadurno delo. Dobri delovni pogoji. ž Reden predmestni in lokalni prevoz do tovarne. = Zglasite se NATIONAL TUBE COMPANY, LORAIN, OHIO PODRUŽNICA U. S. STEEL KORPORACIJE. Tmiiiiiin ii iiiiiiiiiiiiiiinii m................................................................. "Sinovi sonca" podpisujejo predajo.—Gornja slika je bila posneta ob priliki, lco so Japonci podpisali uradno listino o predaji Markiis otoka. V sredini sedi japonski pod-admiral M. Matsubara, bivši poveljnik japonske garnizije. Paid V. McNutt, bivši guverner države Indiane, je bil od predsednika Truma-na imenovan vrfiovnim komisarjem Filipinov. Kot talc je bil v isti službi že od leta 1937 do 1939. Njegova letna plača znaša $1&,000. MALI OGLASI Furnezi! Popravljamo vsake vrste Resetting $15, čiščenje $5 Termostat kontrola Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. Govorimo slovensko 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 (x) Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St. (x) Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY potrebuje ženske za hišno znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 6 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 zj. Zglasite se v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Sprejme se takoj na delo zidarje in težake Išče se zidarje in težake. Dobra plača. Kogar zanima, naj se zglasi na 960 E. 185 St. (x) ženske za čiščenje Dnevno delo Poln čas Plača Zglasite se v Employment Office 5. nadstropje Wm. Taylor Son & Co. (233) Carpenterji Izkušeni Poln čas Unijska plača Zglasite se v Employment Office 5. nadstropje Win. Taylor Son & Co. _(231) Za gostilno Sprejme se bartender j a ali natakarico za petek in soboto zvečer od 8 do 2:30 zjutraj. Plača $15.00. Naslov izveste v urada tega lista. (231) Blagajnica naprodaj Proda se blagajnica, varna proti ognju, mere 50x32x26. Vprašajte pri Petru Srnovrš-niku, 6127 St. Clair Ave., suite 1. (230) Za hišna opravila Dekle ali žena se sprejme za hišna opravila. Stalno. Nič pranja ali, likanja. Dobra plača. Katero zanima, naj se zglasi na 17820 Nottingham Rd. (234) Stanovanje iščejo Mlad zakonski par z 1 otrokom išče 4 sobe in kopalnico med E. 55. in 72. cesto. Kdor ima "kaj naj sporoči na 6202 St. Clair Ave. suite 8 (231) V najem stanovanje V najem se oddajo 3 sobe. Vprašajte na 5818 Prosser Ave. (231) Pohištvo naprodaj Proda se 8 kosov pohištvo za jedilnico; je samo 1 leto staro. Zglasite se na 1100 E. 71. St. ali pokličite EXpress 4817. (231) MALI OGLASI Dve sobi v najem V najem se oddasta dve opremljeni sobi, ena je za dva; si lahko tudi kuhajo. Zglasite se na 1245 E. 59. St. (230) Išče stanovanje Zakonski par z 11 letno hčerko želi dobiti stanovanje 4 ali 5 sob s furnezom. V okolici od E. 55. St. do 79. St. Se morajo seliti kakor hitro mogoče. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče HE 1748 (233) Dve sobi v najem Odda se v najem dve sobi s privilegijami v kuhinji. Zglasite se na 729 E. 96. St. (232) Stanovanje v najem V najem se odda stanovanje 4 sobe, vse udobnosti; odda se zakonskemu paru srednjih let. Zglasice se na 1091 Addison Rd., spredaj, spodaj. (Sat., Wed - x) Stanovanje v najem V najem se odda stanovanje 3 sobe na 6120 Glass Ave. zgo-rej. (231) 23239048235323534823235323535348535353894853532323535323534848 '■ikkvJ.-l:.... ALL TYPE OF WIRING AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 3, 1945 KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN "Vlhevci! . . . Edini Bog! — To je oni . . . je — dobro ga poznam, le poglejte . . ." Jitruška se je po teh vzklikih zopet zgrudila na zemljo. "To pride nad vas — nad vse — tudi nad te, ti gospa, — tudi nad tvojo fyčer, nad to — katero hoče enkrat posaditi na prestol oni Danec . . . dobro pazite ... ko se vam nasmehlja solnce sreče z najprijaznejšim licem, tedaj se posveti kakor blisk in vas zdrobi — zdrobi v prah . . . zatio ker ste pomagali v bodrcki zemlji pokopavati stare bogove ... S teboj, ti latinski pop ... se pomeniva posebej . . ." Veter jim je prinašal te grožnje na ušesa, kakor da grmi neki vlhevec te besede iz oči v oči. Jitrenec, Vratislav in Sobe-hrd so pohiteli za predrzneži; toda čim hitrejše so tekli, tem bolj so se jim oddaljevale temne postave dalje in dalje proti bregom . . . Na bregu so jim naenkrat izginili izpred oči, kakor da so se potopili v vodo. Vsi trije so se vrnili na višino, kjer so še vedno stali vašča-nje z okamenelimi obrazi, s krčevito sklenjenimi rokami in z očmi, vprtirni proti plamenom, ki so švigali še posamezno iz dogorevajočih poslopij in koč. Oče Dobrogost je tolažil po-vsodi, kar najurnetnejše so znala njegova usta. Toda zdelo se je, da njegove besede raznaša veter in jih vaščanje niti ne slišijo. Starostovi z gosti tudi tako molče, in njihove oči se nepremično vpirajo na dvorec, katerega krov se podira z oglušujočim ropotom. Kolikokrat je tukajšnja vasica z dvorcem že o-žarila nočno temo, cla so zarde-vali od tega morski valovi! Toda vselej je še vstala iz razvalin, in vselej so se prebivalci vr-. Le da je preje ni!i v njo . vsak, kdor je kaj imel, zakopal globoko v zemljo, zaravnal s kamenjem, in so samo zdaj in zdaj pogledali sosedje v skrivališča, če je V3e dobro spravljeno in ni nič pokončanega . . . In ko jim je zapel na strehah rdeči petelin, ni dobil posebnih žrtev, samo stene, nekaj navadne oprave, včasih tudi živino, toda dragocenejše stvari so vedno ostale nepoškodovane, v tajna skrivaliča pod zemljo ni' prodrla niti iskrica ... A danes je bilo vničeno vse; šele pred nekoliko tedni so si okrasili svoje sobe s starodavnimi predmeti, podedovanimi po pra-dedih . . . In zato so stali vsi, kakor da so okameneli. Nihče ni spregovoril niti besede, le oči so se jim zastirale z gostejšimi in gostej-šmi meglami . . . Nemcev so se oprostili, precej časa se jih ne bode treba OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se 7, vsem zaupanjem na va&ega starega znanca JOHN OBLAKA 1149 E. 61st St. HE 273». i bati, in tu vstane iz tal nestvor, ki je v tukajšnjih pokrajinah j storil že toliko hudega in katerega ime nam z grozo napol-jnjuje mozeg in kosti. To je domači razpor . . . Zdelo se je, kakor da sploh ni niti mogoče, da bi bili ti kraji srečni, blaženi in pokojni. Ko je prenehal sovražnik tujec, je pričel domorodec. In ta je vedno nevarnejši, ker pozna nasprotnikovo slabost od najbolj skritih strani, in zato se pred njim ni mogoče z ničemur braniti. Na strehe bulcovskih vašča-nov je spustil zlovestnega ptiča ko so se tega nadejali najmanj/ "Kaj počet?" je spregovoril s nemin glasom starosta. Iz globokih, pretežkih misli ga je vzdramil ostrejši veter, ki je potegnil od morja. Začel je tudi naletavati sneg. "Pojdimo proti polnoči . . . Takoj — hitro! — Zakaj se obotavljate? — Ali slišite " "Najboljše bi bilo proti Mal-hovu . . ." je pristavil Jitrenec, ki ga je tudi zdramil ostrejši sever. "B,ližje domovine bodemo. —." je zašepetala gospa Adleta istočasno z Draguško in Vrati-siavom kakor iz enega grla. Le Cernin Sobehrd je gledal v tla z zamišljenim očesom, kakor da je tu sam, čisto sam in nikjer žive duše. Oče Dobrogost je imel roke sklenjene in oči vprte proti nebu, na katerem je žar polagoma bledel. Noč in dan je imel v mislih razorana tla, ki so obetala za tukajšnje kraje naj-rodovitnejšo žeteV. Vse je kalilo tako lepo ter sililo kvišku, in današnji večer je padla prva pogubonosna slana . . . Oče Dogrogosti vendar ni izgubil upanja. Komu pa se zgodi vse po njegovi volji? In če bi bila človeška dela čistejša kakor kristali, zavistno oko vendiH? najde na njih kak madež .. . In ko so še tako stali, posvetuje se, ali bi ne bilo boljše iti nekoliko proti vzhodu kakor proti polnoči, je prijezdilo od jugozapada na penastih konjih nekoliko jezdecev z novicami, in sicer s strani, od katere tega ni nihče pričakoval. Na zapadni •meji se baje pojavljajo tolpe jLuticev v družbi s Saši. Meje so sicer dobro zasedene, a ven-' dar bo tam treba glave in roke !Jitrenčeve . . . j Sobehrd je pri tem poročilu dvignil glavo; porodila se mu je misel, da bi spremil danske-Iga viteza na bodoči poti; toda le en pogled na skupino treh duš, ki so stale poleg njega, mu je v trenotku pregnal te misli. ... Bila je to gospa Adleta z j Draguško in Vratislavom. Obličje kneginje je bilo zopet pokrito z izrazom le težko zatajevanega gorja, Draguščin pogled je bil vprt v daljavo proti jugu, kamor so se podili vetrovi, Vratislavove oči so se srečale z njegovim pogledom, in Černi-novec je čital v njih popolnoma jasno; "Iskal si nas, našel si nas in zato ostani pri nas!" "Eno zlo nikdar ne ostane osamljeno!" je spregovoril starosta Ljudevit. "Kaj pomaga! — Bog da, da pod težo bodočih dni ne omagamo!" "Tako te rad slišim, starosta!" je pristavil oče Dobrogost. "In jaz ne smem odlašati . . . Na svidenje, Jitruška! — Na svidenje, oče — mati . . . ! Na svidenje, knežič in ti, mladenič. . . In tebi, častita gospa in svit-la deva, želim iz dna duše, da se kar najprej snideta na rodni zemlji s svitilim sporogom in očetom . . ." Jitrenčevo slovo ni trajalo dolgo. Jitruška ni potočila niti ene solze. Le ko so se njene ustmi-ce dotaknile njegovih lic, se mu je zdelo, da se ji je izdrl iz prsi težak vzdih in da je zašepetala: 'Ali kdaj?" in kakor da je oni glas, ki je pred nekaj časom govoril tako strašne groižnje, pristavi k temu: "Nič ni minlji-vejšega kakor človeška sreča. , . . Zapomni si to!" Za nekaj trenotkov je odjezdila četa jezdecev proti jugo-zapadu. Jitrenec je odšl z njimi in še to noč so zapustili Bu-kovsko tudi dosedanji prebivalci s starosto in gosti, da bi letošnjo zimo prebili v rodni zemlji pod gostoljubno streho — prvič v svojem življenju . . . In bil je mnogoštevilen'sprevod, broječ več sto glav, ki se je današnje jutro pomikal, kamor so mu kazali pot vetrovi, podeči se od Balta s silnejšim in silnejišim piskanjem. Toda že v vasici, v katero so dospeli v kakih dveh urah, so se jim pridružili vozovi, katere so jim posodili dobri ljudje, da so posadili na nje žene, otroke, starce in starke . . . Starosta Ljudevit se je vsak trenotek ozrl nazaj, in Živena je tudi gledala več proti morju kakor naprej.; zdelo se jima je, kakor da do sem prihaja za njima dušeč dim. Le Jitruška je bila kakor brez duše. Njena glava je bila povešena, roke neprenehoma sklenjene, in izraz na njenem bledem obličju je bil tako popolnoma podoben ti pokrajini, ki se je polagoma pokrivala z belim sneženim plaščem. Zastonj si je deklica, ki je sedela.poleg nje, prizadevala, da bi jo potolažila; tudi besede gospe Adlete so bile brez uspeha .. . "Ti, Draguška moja, odideš kmalu v svojo domovino; slutim, da naše gostoljubnosti — če morem tako imenovati sedanje dneve — ne boš več dolgo Uživala; koliko jezikov te po-adravi, koliko grl zavriska ob tvojem prihodu, in ali se tedaj ♦pomniš na me?" \ Jitruška je vprla svoje oči v Premislovo hčer z dolgim — predolgim pogledom. "Saj se zopet snideva — morava se sniti —!" Draguška je pritajila glas in se pritisnila k mladi Jitrenče-vi soprogi kar najtesnejše je mogla. Jitruška se je naklonila k nji in jo poljubila na belo, čisto čelo kar najgorkejše je mogla. In nato je bilo slišati samo korake in škripanje voz, na ka- L da se v teh pokrajinah megle niso hotele izpremeniti v oblake. Naj je pogledalo oko kamorkoli, povsodi je bilo vse be-losivo. Vasi v dolinah so bile kakor zapadene, .strehe so bile pokrite z belo odejo, da ni bilo mogoče ločiti drugo od druge . . . Popotnik jih ni videl, dokler ni obstal pred njimi . . . Češke vasice se niso izpremi-njale Ko so se povsodi oprostili stare obleke, ko so pričeli terih prvem sta se pritiskali izpreminjati šege, navade in druga k drugi dve čisti, kristalni duši v večnem prijateljstvu in najodkriosrčnejši ljubezni: Jitruščina in Dragušina. Gospa Adleta je zrla na to sliko, ki se je pokazala njenim očem, z izrazom naj nežnejše materinske ljubezni. VIII. Sneg, ki je v enem dnevu pobelil severne slovanske dežele, je našel pot tudi v češko dežlo. nošo — mirne vasice po dolinah za to niso niti vedele. In zvedele so o tem še-le tedaj, ko se je njihovim prebivalcem pokazal na nebu grozen žar, da so njihove oči za trenotek oslepele, in ko jim je sovražnikova roka pričela šiloma trgati s telesa staro obleko, ko so jim pričeli kazati stare šege in jim nasilno prepovedovati pradavne navade . . . General Leslie R. Groves, desni na sliki, šef Manhattan Enginiring distrikta in dr. J. R. Oppenheimer si ogledujeta temelj stolpa, v katerega je bila postavljena atomska bomba za poskušnjo. Bomba je eksplodirala in stolp popolnoma uničita, železo dobesedno stopila, pesek pa se je vsled silne vročine spremenil v nekako stekleno zmes. "Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase-vanih nekaj prav poceni predmetov! "Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. "Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. "Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva." Te vasi in one, o katerih smo govorili pred trenotkom, so bile rodne sestre, hčerke ene matere, in zato je bilo tudi življenje pod njihovimi strehami na las enako. Sedeli so — sedeli eden je pripovedoval, drugi so poslušali, polnoč je bila že blizu, in še je marsikje žarela svetilka . . .' ' Iz skozi te mirne vasice, zla- sti skozi one, ki liko na strani, je šlo P, meseca grudna P0'110,,— nih ljudi . . . Pri PrVf: SlOVE du so se ljudje zbali J vanih gostov v dnu Kaj torej v njiho«^ ne bo in ne more bit' j ru? Ali se svetova^' dovina res da izsesav'» mu, komur se poljut" Women IN .WAR FOUGHT IN THE REVOLUTIONARY WAR'\ VHTHOUT REVEALING ^ H£R WOMEN DO THE/R PART EVERV TfflE f^j UJEp COOKING FAT TO REPLACE INDUSTRIAL/^ AND OILS me DED /N W£ MANUFACTURE RUBBER, RUNTS SOAP AND FABRICS, USED FA?* CASH AMD EXTZA &AT/OA/ PO/MPS. POPR*! SERVICE Zrn i-r lite se na za rai RAD|0 .. PRAL? in CISTILEC ZA MODERNA OPREMA • 14 LET IZKUŠNJE Vse delo garantirano MALZ ELECTRIC 6902 St. Clair Ave. & 9:30 dop. — 9:00 zvečer I Zahteva po delni' Uradno se naproša delničarje The North Am^^je kakor hitro mogoče vrnete tako zvani "WARRANT, upP plave barve, na kateri je označeno, do koliko delnic J ^ ■ delničar. Kdor ne želi kupiti tisto število nadaljnw A govoli podpisati spodaj svoje ime in naj vrne banki. ^ V banki se zglasujejo drugi; eni, ki bi radi kuP»% yeJ^ji jim Je dovoljeno, zopet drugi bi pa radi nanovo k Uradniki banke vam bomo hvaležni, ako nam rete vrnite tiste listine, da bo na ta način prej ko » j) nic končan. To bo v korist banki. st^nO J Sicer je čas za vrnitev do 13. oktobra, ako pa j" ^ij*1 ? liko bolje, in delo izdajanja novih delnic bo prej,®^f" Zahvaljujoč se za naklonjenost v imenu banke. sa(i ANTON GRDINA, Pre' UČITE SE ANGL iz Dr. Kernovega i ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA "ENGLISH-SLOVENE BEAD kateremu je znižana cena in stane samo: %z Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH 6113 St. Clair Ave.