Uredništvo in uprava v Ljubljani, Narodni dom, I. nadstr. Telefon 77.	Izhaja vsako soboto.	Mesečna naročnina 6 dinarjev, za inozemstvo pa 8 dinarjev.	
Parlament dele
V nedeljo 22. avgusta 1.1. se je vršila v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani
2.	seja plenuma Delavske zbornice. Ob pol devetih dopoldne ie skupščino otvoril predsednik Delavske zbornice g. Melhijor Čobal, ki je pozdravil vse zbornične člane, navzočega zastopnika ministrstva za socijalno politiko g. dr. Suhača in zastopnika westfalskih Slovencev, predsednika Zveze jugoslovanskih delavskih in podpornih društev v Nemčiji, g. Pavla Bolho. Po pozdravih prečita predsednik dnevni red seje in prosi za potrditev.
Predlog za nezaupnico predsedniku.
Zastopnik Bernotove skupine, delegat Leskošek protestira proti nepravilnemu sklicanju seje, zlasti proti temu, da se glede vlaganja samostojnih predlogov ni dalo dovolj časa na razpolago. Predlaga vsled tega nezaupnico predsedniku zbornice g. čobalu in stavlja predlog, da se vsem samostojnim predlogom prizna nujnost in se o njih na seji razpravlja. Po kratki debati, v katero posegata delegata
čelešnik in užek, se predlog o nezaupnici proti dvema glasovoma zavrne.
Dnevni red je tako v celoti sprejet.
Sledi čitanje zapisnika zadnje seje, ki se odobri brez nadaljnjega čitanja po predlogu delegata dr. Milavca. Za čitanje zapisnika sta glasovala samo delegata bernotovcev.
Predsednik čobal poda nato kratko predsedniško poročilo, v katerem poudarja veselo dejstvo, da je upravni odbor delal v korist zbornice in delavstva složno, akoravno ie sestavljen iz različnih klubov. Apelira na delegate, naj ne prinašajo pred plenum takih predlogov, ki bi dali oblasti povoda, nastopati proti Delavski zbornici. Opozarja pri tem na predlog, ki je bil stavljen na zadnji skupščini glede izseljevanja v Rusijo in ki je dvignil tak val prahu ter obeležil celo zbornico za protidržav-no. Priporoča tudi plenumu, nai bo složen v svojem delu, ker le tako lahko uspešno pomaga delavskemu razredu.
Poročilo predsednika je vzeto z odobravanjem na znanje, le delegat Leskošek iz Bernotove skupine ironično pristavlja, da je prepričan, da bo zbornica vse soglasno sprejela in je zato škoda časa, da se sploh razpravlja.
Tajnik Delavske zbornice g. Fiijp Uratnik podu izčrpno poročilo o delovanju zbornice.
1 oročiio sni0 objavili že v prejšnjih številkah lista. Poročilo tajnika se brez ugovora sprejme.
Blagajnik zbornice g. Rado čelešnik poda blagajniško Poročii0> iz katerega je razvidno, da je imela zbornica od 1. januarja 1926. do 31. julija 1926. 792.75373 Din stroškov in se je proračun prekoračil za 82.75373 Din, ki so se krili iz raznih drugih postavk. Prosi zbornico za odobritev tega prekoračenega izdatka.
Za finančno kontrolo poroča nje predsednik, delegat Ošlak, da so se knjige in priloge pregledale ter da se je našlo vse v najlepšem redu. Finančna kontrola stavlja skupščini pred-
>vnega ljudstva.
log, da se poročilo odobri. Obenem predlaga, da se potrdi sprememba v finančni kontroli, in sicer, da se na mesto odstopivšega delegata Orehka izvoli iz kluba krščanskih socijalistov Fr. Žužka.
Bernotcvci proti delovni večini.
K debati o podanih poročilih se je kot prvi prijavil bernotovec, delegat Leskošek, ki je zelo nestvarno kritiziral delo upravnega odbora in finančne kontrole. Predbacival je predsedniku in tajniku zbornice, da vodita sama zbornico in izvršujeta posle brez znanja upravnega odbora. Kritizira sestavo zbornice in volilni red. Očita upravnemu odboru, da ni pravilno izvoljen. Je proti imenovanju uradnika Marinčka in tajnika Štuklja.
Narodni klub in delo zbornice.
V imenu Narodnega kluba se oglasi pri debati k besedi klubov predsednik tov. doktor Joža Bohinjec, ki predlaga, naj se vsako študijsko potovanje temeljito in skrbno pripravi ter se izvrši le, ako je nujno potrebno. Kritizira potovanje v Srbijo, ki je bilo brezpredmetno. Obsoja kršitev avtonomije Delavske zbornice po ministru za socijalno politiko v pogledu zborničnega denarja, ki leži pri Sre-dišnjem uredil v Zagrebu. Delavska zbornica mora zahtevati, da se njej pripadajoči denar odračuna vsak mesec in se denar naloži na zbornično ime. Kontrolo nad premoženjem ima itak minister za socijalno politiko sam. Zbornica mora tudi zahtevati obresti denarja, ki je doslej brezobrestno ležal pri Središnjem uredu.
Posebno nedopustno je postopanje ministrstva za socijalno politiko glede denarja, ki se je nabral in zbral na ime brezposelnih, pa se uporablja za vse druge svrhe, samo za podpiranje brezposelnih ne. Tov. dr. Bohinjec graja postopek Delavske zbornice v vprašanju nameščenja tujih delavcev. Zahteva, da se vse prošnje za namestitev tujih delavcev javno razglasijo, odnosno se razglasijo vsa mesta, za katera se išče tujega strokovnjaka. Na ta način se da domačinom prilike, da za prazno mesto zaznajo in za isto kompetirajo. — K bodočim nalogam Delavske zbornice pristavlja delegat dr. Bohinjec še naslednje važne in nujne naloge, ki čakajo rešitve:
1.) Sprememba starega obrtnega zakona, ki datira še iz avstrijskih časov, zlasti spremembo v vprašanju pospeševanja obrtnega šolstva in varstva vajencev;
2.) zahtevo po inšpekciji dela za rudarje in železničarje, posebno za prve, ki so sedaj prepuščeni rudarskim glavarstvom, ki ščitijo dvojne interese, t. j. delodajalca in delojemalca, kar pa nikakor ni združljivo;
3.) zakon o varovanju službenega mesta k vojakom odhajajočih delavcev. Sedaj ie v praksi, da marsikdo zaradi odziva v vojaško službo zgubi svoje stalno mesto.
Delegat Žužek iz kluba krščanskih socijalistov izjavlja, da bo njegov klub glasoval za poročila. Čudi se delegatu Leskošku, da kritizira izvolitev sedanje zbornične večine, ko je pa pri prvi seji sam glasoval za to večino in tudi za priznanje pravilnosti volitev.
Leskošek prizna, da so bili od večine pri prvi skupščini «potegnjeni», kot klerikalci od radikalov.
Po končani medsebojni precej ostri debati se proti dvema glasovoma sprejme poročilo finančne komisije in se odobri prekoračeni proračun. Tudi se potrdi sprememba v finančni kontroli.
Novf proračun zbornice, znižanje prispevkov.
Blagajnik Čelešnik poroča o proračunu zbornice za 1. 1926., ki se je moral na zahtevo ministra za socijalno politiko znižati od dva in pol milijona na okroglo dva milijona. Obenem poroča, da je minister za socijalno politiko odredil s 1. avgustom 1.1. znižanje prispevkov za Delavsko zbornico, in sicer od 5 % na 3 % zavarovane mezde. Prečita nato proračun, ki se je za 500.000 Din skrčil. Po prečitanju proračuna predlaga skupščini, da popravljeni proračun sprejme, obenem pa pooblasti upravni odbor, naj izposluje od ministrstva za socijalno politiko dovoljenje za gradnjo ali nakup hiše za Delavsko zbornico v višini vsote, ki ji je na razpolago.
Delegat Sedej ostro nastopa proti ministru za socijalno politiko, ki pri vsakem vprašanju bagatelizira upravni odbor Delavske zbornice in predlaga protest proti kršitvi avtonomije Delavske zbornice.
Bernotovec Leskošek izjavlja, da se bo vzdržal glasovanja pri predlogu Sedeja. Obenem se izreka proti proračunu.
Pri glasovanju je bil proračun sprejet proti glasovoma Leskošek-Pevec iz Bernotove skupine.
Odobritev pravilnika za brezposelne podpore.
Referent Čelešnik prečita pravilnik za brezposelne podpore, katerega je izdelal upravni odbor. Pravilnik je sprejet proti glasovom bernotovcev, ki govorita proti pravilniku in predlagata svojega.
Odobritev pravilnika kulturno-prosvetnega odseka.
Referent dr. Milavec prečita pravilnik kul-turno-prosvetnega odseka. Proti pravilniku govorita Pevec in Leskošek zelo nestvarno, z očitnim namenom, da sabotirata delo zbornice. Leskošek se je celo tako daleč spozabil, da je izustil besedo «tatovi», za kar ga predsednik ukori. Pravilnik je proti glasovom bernotovcev sprejet.
Pozdrav zagrebške delavske zbornice
Med sejo vstopi v dvorano predsednik Delavske zbornice iz Zagreba g. Petar Marjanovič, katerega predsednik Čobal pozdravi.
O.	Marjanovič pozdravlja zbornico v imenu
zagrebških tovarišev, se veseli enotnosti zbornice in jo poziva, da to enotnost ohrani in obdrži.
Delavska zbornica za delavske pomožne blagajne.
Referent Žužek poroča o ustanovitvi pomožnih delavskih blagajn, ki bi nadomestovale starostno zavarovanje. Referent pa ne more staviti nikakega predloga, ker še niso zaključene vse predpriprave. Prosi zbornico, da vzame poročilo na znanje in prepusti odločitev prihodnji skupščini. Poročilo zbornica sprejme.
Samosto/ni predlogi.
Delegat Makuc stavlja v imenu svojega kluba predlog o zaščiti stanovanjskih najemnikov. Opozarja na katastrofo, ki preti najemnikom z odpravo stanovanjskega zakona. Delavska zbornica mora zahtevati, da se stanovanjski zakon strogo izvajaj v svojih določbah. Stanovanjski zakon se ne sme ukiniti. Predlog se proti glasovom bernotovcev sprejme. Bernofovec Pevec govori proti temu predlogu, kar dvigne vihar ogorčenja v celi zbornici.
Sledijo posamezni drugi predlogi Strokovne komisije, katere stavljajo posamezni delegati ter skupine, n. pr. o nepravilnem odtegovanju davka na ročno delo, o odškodnini prisednikom obrtnega sodišča, o sodiščih delavskega za-
Politični
K politični situaciji. Čim bolj se bližamo jesenskemu zasedanju narodne skupščine, tem bolj so pogoste vesti, ki govore o izpremembi političnega kurza v naši državi. S povratkom Nikole Pasica v Beograd bo tudi radikalna stranka sklenila politično bilanco o sodelovanju z radičevci. Ze danes se lahko trdi, da bilanca ne bo ravno ugodna. Navzlic temu, da reprezentira sedanja vlada v narodni skupščini veliko večino, ni vlada delazmožna. Še nikdar ni nobena vlada tako diskreditirala parlamentarizma pri nas kot Uzunovičeva vlada. Tako ne more iti dolgo naprej. Sedaj gre samo še za to, kakšen izhod naj se najde iz sedanje krize. Mnogo se govori o tem, da bi naj z radikali sodelovali pristaši demokrata Marinkoviča, Pribičevič, Nik ie in mogoče še ta ali ona skupina. V tem primeru bi
Poročilo inšpekcije
dela.	(Konec.)
Stanovanjske razmere delavstva so se v
velikih in bolje organiziranih podjetjih neko-likoi omilile, dočim se v malem obrtu še prav pogosto nahajajo nezadostni, neprikladni in skrajno pomanjkljivi stanovanjski prostori (59). Najslabši so običajno stanovanjski lokali obrtniških vajencev, prav tako kot so tudi v tovarniških ali industrijskih podjetjih skupne spalnice samskih delavcev najslabše urejene. Uradni organi so našli ponekod naravnost neverjetne stanovanjske razmere: po 2 do .5 vajencev je spalo v enem lesenem koritu (ki je predstavljalo posteljo), obešenim direktno pod stropom v višini 1 metra izpod istega. Vajenci pogosto spe v lesenih posteljah, zgrajenih v etažah, često po 2 skupaj, mnogokrat kar po tleh, po vrhu pa še v skrajno nesnažnem stanju.
Inšpekcija dela je posvetila posebno; pozornost grajenju novih, moderno urejenih stranišč. Predpisala je v več primerih tudi zgradbo novih, zidanih pršnih kopališč. Pregledala je delavske kuhinje in odredila razne pobolj-šave in odpravo nedostatkov. Opaža se pa splošno, da se delavstvo hrani izven obratov.
| varovanja, o izplačevanju hranarine pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, o anketi zaradi pravilnika bratovskih skladnic, o reciprocitetni pogodbi in končno predlog o ukinjeniu privatnih posredovalnic za delo.
Klub krščanskih socijalistov je po delegatu Žužku stavil tudi nekaj predlogov, ki so bili vsi soglasno sprejeti. Le bernotovca sta se vzdržala vsakega glasovanja o predlogih. Vihar je dvignil predlog Žužka o potovanjih v inozemstvo, ker je pri tem ostro grajal razmetavanje denarja in obsojal pot delegata Golmajerja v Ženevo, ki je bila brezplodna in je stala zbornico 27.000 Din. Tudi delegat dr. Bohinjec žigosa razmetavanje denarja in se izreka za predlog. Na zbornico je napravilo zelo slab vtis dejstvo, da so delegati iz socialistične večine odobravali razmetavanje denarja in pritrjevali nepotrebnim potovanjem.
Predsednik Čobal zaključi točno ob 2. uri sejo, na kar so se delegati pred magistratom skupno slikali.
Za seje plenuma vlada pri našem delavstvu prav malo interesa. Galerija je bila začetkoma prazna in Ie proti koncu se je zbralo nekaj poslušalcev, med njimi par naročenih bernotovcev, ki so ob vsakem govoru svojih delegatov skušali aplavdirati, pa jim ni šlo od srca. Zadnja seja Delavske zbornice je tudi pokazala, da se je tako zvana večina skrhala. Pri bojnem glasovanju bi se pokazalo, da večine v zbornici sploh več ni.
pregled.
izpadla iz vlade HSS. Nova vlada naj bi izvedla tudi volitve, pod parolo skupnega programa, ki bi bil temelj za ustanovitev nove politične organizacije, obsegajoče vse jugoslovanske pokrajine. Ta načrt je že star in je bil že tudi v javnosti ponovno obravnavan. Došedaj ni bil Izvršljiv pred vsem zato, ker je bilo radikalno samoljubje preveliko, samoljubje, ki ni pripuščalo radikalom, da bi trpeli poleg sebe to ali ono politično skupino kot enakopravno. Razmere so se pa v radikalni stranki zadnjo mesece bistveno izpremenile. Sicer so ostali radikali še vedno velika stranka, so pa vendarle v svojih vrstah doživeli take pretresljaje, da tudi njihov pogled na strankino bodočnost ne more biti več brezskrben. Radikali so rušili ugled HSS, trgali njene vrste, so pa pri tem prizadejali tudi marsi-
Obratne nezgode. Inšpekcija dela je prejela v letu 1925. 1109 nezgodnih prijav. Nezgodne prijave so v tem letu padle, ker je bilo leta 1923. javljenih 1484 in leta 1924. pa 1359 nezgod. Smrtnih nezgod pri strojili ni bilo v lanskem letu nobene, izven stroja se je dogodilo 13 smrtnih nezgod. Vse ostale nezgode so bile brez smrtnih primerov. Največ nezgod se je kot običajno dogodilo v lesni in kovinski industriji. Dogodilo se je nezgod pri raznih strojih kot sledi: krožne žage 92, polno-jarmenik 20, stružnice 15, skobeljniki 8, po-ravnalniki 8, tračne žage 4, freze 4, vrtalni stroji 13, nihalna žaga 1. V kovinski stroki: škarje za železo 5, brusi 8, stiskalnice 30 in drugi stroji 7. Papirniška industrija: kalander 3, gladilni stroji 3, papirni stroji 12. Tekstilna stroka: predilni stroji 14, pletilni stroji 5, tkalni stroji 6, selfactorji 2. Ostale nezgode so se dogodile pri raznih drugih strojih in izven njih. V vseh strojnih delavnicah je Inšpekcija dela predpisala, da je treba držati v posebni omarici pripravljene obveze in razkuževalna sredstva ter druge pripomočke (nosila, ambu-lance itd.).
Zaposlenje delavcev. Po številčnem stanju zaposlenega osebja je bilo: 2 obrata z več kot 1000 delavci, 2'obrata s 500 do 1000 delavci, 8 obratov z 200 do 500 delavci, 15 obratov s
katero škodo lastni stranki. Radikali prihajajo do prepričanja, da bi jim nadaljnja zveza z radičevci razbila stranko. Kot viden znak tega prepuščanji v radikalnih vrstah je, da se Boža Maksimovič pri bližnje Pašiču, onemu odločilnemu faktorju v radikalni stranki, ki je že zdavnaj sklenil svoje račune z radičevskim posili-zavezništvomi. Naj sedanja vlada še tako hiti zatrjevati, da je njena moč nedotakljiva, kažejo poročila zadnjih dni, da so njeie ure štete.
Razpis občinskih volitev. y kratkem1 bo predložen ministrskemu svetu načrt občinskega zakona, na kar bo o njem razpravljala skupščina. Parlament bi se naj' sestal še pred 20. oktobrom in bi pričel takoj razpravljati o občinskem zakonu. Ko sprejme parlament občinski zakon, se takoj razpišejo občinske volitve.
Končni rezultat občinskih volitev v Srbiji. Ministrstvo notranjih zadev je zbralo končne rezultate občinskih volitev v Srbiji in črni gori ter so dobili radikali 1595, demokrati 450, samostojni demokrati t9, zemljoradniki 70, neodvisni 18, republikanci 18, federalisti 10, meščanske liste 2 in’ liberalci 1 ol>-čino. — Kakor znano, so nastopili v Beogradu radikali z dvema listama in so zato izgubili občino.. Sedaj se vrši z radikalne strani akcija, da se beograjske volitve razveljavijo. Zaenkrat pa ni izgle-dov, da bi se radikalom posrečilo izriniti demokrate iz občinske uprave v Beogradu.
Buren Radičev shod. Preteklo nedelj® je zboroval v Tuzli Štefan Radič. Z agitacijo po. Bosni je pričel Radič zato, ker je pričel dobivati desident HSS dr. Nikič vedno večje pozicije. Glavni namen Radiča je zato bil, da izpodbije Nikičev vpliv in je zato v Tuzli kategorično izjavljal, da je vprašanje nekaj dni, da bo Nikič primoran podati demi-sijo. Shod v Tuzli je pa tudi v toliko, zanimiv, ker se je na zborovanju oglašala močna opozicija proti Radičevim izvajanjem. Ze na kolodvoru v Tuzli je bil sprejet Radič 7. žvižgi in protesti.. Shod sam je pa končal s krvavim pretepom, v katerem jo bil: neki zborovalec težko ranjen. Nikičev klub je izdal, po shodu v Tuzli komunike, v katerem ugotavlja, da je Radičev položaj vedno slabejSii in da si hoče-sedaj s svojo agresivnostjo utrditi svoje omajane pozicije. V narodu jo izbruhnila proti Radičevi politiki odkrita revolta. Dalje pravi komunike: Radič se poslužuje intrig in laži v javnih govorih, ker je v Bosni govoril, da je minister Nikič z ukazom odstavljen, da je dobil to vest telefonično od ministra Srskiča, da je Uzunovič Tekel, da bo Nikič izpadel iz vlade. Vse to so nizka podtikanja in Žalostno
100 do 200 delavci, 36 obratov s .50 do 100 delavci, 49 obratov z 20 do 50 delavci, 747 obratov z izpod 20 delavci, 71 obratov, kjer delajo mojstri sami, in 7 obratov ni bilo ob pregledu.
Zaposlovanje mladoletnih delavcev. Ugotovilo se je 5 primerov, kjer so bili mladoletni izpod 14 let, in sicer 3 dečki in 2 deklici. Opazilo se je, da se v posameznih obratih zaposlujejo v večjem številu mladostni delavci v starosti od 14 do 16 let. Taki primeri so y opekarniški, kovinski in steklarski industriji. V neki tovarni električnih predmetov je bilo izmed zaposlenih žensk skoro polovica mlajših od 17 let. Vzrok za naraščajoče zaposlovanje mladoletnih oseb leži v tem, da je n.)i" hova delovna sila neprimerno cenejša in Uh Je sploh laže izrabljati. Posebno v mali obrti (predvsem na deželi).se je stal«° opažalo, da obrtniki zaposlujejo soraztncr,,° vc“KO število mladostnih oseb. Delavnice, v katerih je zaposlenih 5 in več vajencev brez vsakega pomočnika, so prav pogoste. Na ta način brezposelnost' odraslih kvalificiranih delovnih m0^ seveda še bolj narašča. V neki .podeželski ključavničarski obratovalnici je bilo zaposlenih 16 vajencev in samo 4 pomočniki, od katerih je bil pa naistarejši komaj 22 let star. Slični primeri so pogosti v vseh panogah kovinske, osobito pa lesne in deloma oblačilne
je, da se poslužuje takih sredstev vodja Hrvatov.
 , Nikičev klub šteje sedaj 8 poslancev. Radii
izjavlja, da je pripravljen sprejeti z malimi izjemami vse člane Nikičevega kluba nazaj v svoj klub s tistim trenutkom, če Nikič pade. Seveda je pa malo verjetno, da bodo Nikiča zapustili njegovi prijatelji. Zgodi se lahko, da 1)0 Nikičev klub pridobil na številu, s čimer računajo tudi radikali. Radikali, računajoč na Nikičevo okrepitev in na oslabitev Radiča, tudi ne dopuste, da bi Nikič izgubil svojo važno pozicijo v vladi.
Naša delegacija za društvo narodov je sestavljena tako, da so na vseh vodilnih mestih radikali. Zasedanja društva narodov se udeleži tudi Štefan Radič. Poverjeno mu je mesto delegata v peti komisiji, kjer se bodo obravnavala razna humanitarna
vprašanja (prepoved opija, zaščita žene in otrok). Kakor je važno tudi mesto v tej komisiji, vendar Štefan Radič ne bo imel prilike odpreti ventilov svoje zgovornosti v komisijah, kjer se bodo obravnavala aktualna politična in ekonomska vprašanja. Zunanji minister dr. Ninčič pač ni mogel pripustiti, da bi Štefan Rajič z eventualnimi nepremišljenimi izjavami škodoval ugledu države.
Zemljoradniška stranka v Dalmaciji je pred likvidacijo. V Splitu so se sestali ostanki zemljo-radnikov, ki so sklenili, da se skliče še eno konferenco, kjer se sklene končnoveljavno likvidacijo vseh organizacij. Razne stranke se sec^j trudijo, da dobe zemljoradnike v svoje vrste. Štefan Radič je na zemljoradnike naslovil pismo, kjer jih vabi v svojo stranko.
Strokovni vestnik.
Izvrševalni odbor NSZ je na svoji seji, ki se je vršila 24. t. m., sklenil prirediti v septembru in oktobru pri vseh podružnicah članske sestanke. Tudi je razpravljal o ustanovitvi novih podružnic in dal strokovnemu tajništvu vsa potrebna navodila. Seji je prisostvoval tudi zastopnik vestfalskih Slovencev g. Pavel Bolha, katerega je predsednik tov. Juvan prisrčno pozdravil. G. Bolha se je za pozdrav zahvalil in sporočil pozdrave naših bratov v Nemčiji. Izvrševalni odbor je rešil tudi več drugih društvenih zadev in dovolil več podpor.
Narodni klub Delavske zbornice je imel 21. t. m. svojo sejo, na kateri se je bavil z vsemi vprašanji, o katerih je drugi dan imela razpravljati skupščina Delavske zbornice. Po vsestranskem: razmotrivanju posameznih vprašanj je klub sklenil pooblastiti predsednika tov. drja. Bohinjca, da predloži skup-čini razne predloge. Posebno pažnjo je posvetil Narodni klub vprašanju nalaganja denarja Delavsko zbornice, ker je ta denar ležal doslej brezplodno pr Središnjem uradu v Zagrebu. Tov. Juvan, član kul turno-prosvetnega odseka, je podal poročilo o delu tega odseka in o nalogah, ki jih ima ta odsek v teku zimske sezije izvršiti. Tov. dr. Bohinjec je predlagal, da se predloži skupčini predlog o skrbi za izpremembo obrtnega reda, zlasti v točkah o pospeševanju obrtnega šolstva in varstva vajencev, dalje da se ustanovi, odnosno priključi inšpekciji dela tudi rudarje in železničarje, ki nimajo sedaj nikakega pravega varstva in zaščite, in končno, da se izda zakon o varovanju službenega mesta k vojakom odhajajočim delavcem, ker so bili sedaj slu-
čaji, da je vračajoči se delavec-vojak dobil svoje mesto zasedeno po drugeifi in je ostal proti lastni krivdi na cesti.
HRASTNIK. Podružnica NSZ je sklenila imeti svoj stalni sedež pri g. Vidu Senici v Hrastniku. Tam se bodo vršili vsi sestanki in zborovanja ter se bo tudi članstvo tamkaj shajalo. Za podružnico je v našem kraju veliko zanimanje in imamo že lepo število novih članov.
SLADKI VRH PRI ŠT. ILJU. Ker se že dolgo nismo oglasili, ni treba misliti, da naša podružnica ne deluje. Naše delo gre svojo pot naprej in se pripravljamo za naše jesensko delo. V kratkem bomo imeli članski sestanek, da se pogovorimo o vseh križih in težavah naših ljudi. Kdaj in kje se bo vršil sestanek, poročamo v prihodnji številki. «Unija» na Sladkem vrhu bo priredila v teku jesenskih in zimskih dni več predavanj za svoje člane in jih že sedaj opozarja, da se jih bodo udeleževali.
KOČEVJE. V zadnjemi času se je pričelo j|ri nas živo gibanje za ustanovitev podružnice NSZ. Delavstvu gre iz dneva v 'dan slabše in je zapuščeno ter prepuščeno samo sebi. Nima nikogar, ki bi se brigal zanj, zato se je pričelo resno zanimati za NSZ in upamo, da bomo v kratkem imeli tu svojo podružnico.
Slike iz Ptuja. Tajništvo ima na razpolago prav lepe slike o razvitju prapora in glavnega zbora NSSZ v Ptuju. Člani, ki se zanimajo za te slike, naj se obrnejo na tajništvo.
TRBOVLJE. Tukajšnja podružnica NSSZ je pod vzela v zadnjem času korake, da se ustanovi po
družni ca NSZ, h kateri bi pristopili vsi narodno-za-vedni delavci. Ker je teh zelo veliko število v Trbovljah in okolici, bo podružnica NSZ ena najmočnejših v revirju, posebno sedaj, ko so različne internacionalne izgubile skoro vse svoje članstvo. Delavstvo je jelo uvidevati, da je internacionala za domače delavstvo pogubna in se zateka zato najraje v organizacije, ki znajo ščititi interese nand-nega, domačega delavstva. Prihodnje dni se bo vršil pri nas informativni sestanek, ki bo gotovo imel pozitiven uspeh in bomo v najkrajšefn času imeli tukaj močno podružnico NSZ.
IZ MEŽIŠKE DOLINE. Že zadnjič smo vam pisali o naših pripravljalnih odborih, ki jih imamo v Mežici, Črni in na Prevaljah. Danes lahko poročamo, da sta posebno prva dva agilno na delu in se bodo vršili v najkrajšem času ustanovni občni zbori naših podružnic v Mežici in Črni. Seveda gre tu nekoliko težje, ker so tu trdne trdnjave berno-tovcev, vsaj oni tako pravijo, toda o njih trdnosti ne verujejo sami generali, ker vidijo, da so osamljeni brez armade. Delavstvo je prepametno, da bi sledilo frazerjem. In tukajšnja bernotarija ni drugega kot frazerstvo. Pa prihodnjič še kaj. (Škoda, da niso bili mežiški sodrugi na nedeljski seji Delavske zbornice, pa bi videli njihove generale, ko so nastopali proti interesom delavstva iz same demagogije in pa osebnega sovraštva. Po tej seji veljajo ti sodrugi za škodljivce delavstva in mora delavstvo z njimi obračunati.)
JESENICE. Ker moramo vposlati centrali NSZ v Ljubljani najkesneje do 10. vsakega meseca mesečni obračun članskih prispevkov, naprošamo vse naše brate, da vplačajo prispevke najkesneje do
7.	vsakega meseca. V primeru, da bi tega ne storili, bi se jim ustalil strokovni list ter bi si z naknadnimi doplačili napravili sitnosti sebi, blagajniku ter okrožnemu tajniku. Bratje, da se izognemo vseh neprijetnosti, bodimo redni ter uvažujmo disciplino v organizaciji.
JESENICE. Na zadnji seji plenuma, dne 29. avgusta 1.1., se je izvolil odsek, ki bo preskrbel takoj, ko nastopijo bolj jesenski dnevi, razna predavanja, katera so vsekakor prvi predpogoj za izobrazbo delovnega ljudstva. Opozarjamo že sedaj vse naše brate in tovariše kakor tudi vse ostalo delovno ljudstvo, katero hrepeni po večji naobrazbi, da se bodo redno udeleževali vseh predavanj, ki bodo za nas vse jako važnega kulturnega, strokovnega pomena. Predavanja se bodo vršila večinoma s skiop-tičnimi slikami. Naslov predavanja kakor tudi uro, dan in mesto bomo pravočasno objavili v »Novi
obrti. Šivilje običajno delajo z velikim številom (4 do 9) vajenk, ki za svoje osem- do deseturno delo ne prejemajo nobenega plačila, dejansko pa nadomestujejo drage izvežbane starejše moči. (Inšpekcija dela navaja izrabljanje vajeniške sile, ne navaja pa, kaj je proti temu podvzela. Op. por.)
Nočno delo je splošno uvedeno v pekarijah in se v tem pogledu od zadnjega poslovnega leta položaj ni izpremenil. Pri tem del,u se vzlic jasni prepovedi še zaposlujejo mladoletni in zenske.
Postopanje z vajenci. Zaradi nepravilnega postopanja z vajenci je urad interveniral v 148 primerih. Od političnih oblasti je prejel teviine ovadbe o nepravilnem postooaniu z Pnom*1 katero s0 ug0t0Vili ,or°Žniški organi.
posamezni vajenci so se sami ali potom svojih
staršev pismeno ali ustno obračali na Inšpekcijo dela v svrho intervencije. V vseh takih primerih se je pismeno strogo opozorilo do-tične mojstre, večkrat pa se je posredovalo osebno na licu mesta. V 68 obratih se je kon-statiralo nepravilno zaposlenje otrok pri delu, ki je po svoji opasnosti neprimerno za zaposlence otrok. (Inspekciia dela je pozabila omeniti, Pa ie pri nas prišlo v modo, uporabljati vajence in vajenke za sluge in služkinje in največkrat tudi za pestunje.)
Pomanjkanje učnih pogodb je bilo opaženo v 23 primerih.
V 53 obratih zaposleno osebie ni imelo vseh predpisanih delavskih izkazov (knjižic).
Podaljšanje delovnega časa. Predolg delovni čas se je ugotovil v 347 podjetjih. (Letos se je podaljšal delovni čas že v vsakem podjetju.) Neizplačevanje dodatka za nadurno delq ie bilo opaženo v 199 primerih. (Letos se sploh nikjer več ne izplačuje in bo imela Inšpekcija dela polne roke dela, ako bo hotela tO protizakonitost temeljito odpraviti.) Vsled nepozna-nja zakonskih odredb, je osobito v malem obr-tu velika neenakost glede delovnega Časa. Dovolil za podaljšanje delovnega časa je bilo izdanih 51. (Inšpekcija dela bi morala v času velike brezposelnosti ukiniti vsako dovoljenje za podaljšanje delovnega časa in prisiliti tako podjetja k večjemu zaposlenju delovnih moči.) V 12 primerih se je vršilo tajno glasovanje prizadetega delavstva v svrho podaljšanja delovnega časa na 10 ur dnevno. (Ne verjamemo, da bi bili delavci brez pritiska vzlic tajnemu glasovanju pristali na deseturno delo. Ce so to storili, so grešili proti brezposelnim tovarišem in proti samim sebi.)
Zanimivo je dejstvo, da večji in srednji obrati uvajajo tako zvani «angleški teden®,
tako da se ob sobotah delo konča že ob 13. uri, odpadle sobotne ure se pa razdele na ostale dni v tednu. Ta običaj ie bil v grafični industriji že delj časa vpeljan.
Ekonomski položaj. V poslovnem letu 1925. se ekonomski položaj delavstva ni zboljšal. Nasprotno se lahko trdi, da se je skoro po-slabšal. (Ne skoro, ampak se je znatno poslabšal. Op. por.) Ugodnejši je položaj delavstva v toliko, v kolikor se je s pomnoženim obratovanjem zmanjšala brezposelnost, kar se je poznalo pri tem, da so obrati po večini prenehali s pogostimi redukcijami osebja, kar je bilo v letu 1924. običajno. (Ta običaj se ie v letu 1926. ponovil in sledijo redukcija redukciji, ker se celi obrati ustavljajo ali pa v veliki meri zmanjšujejo.)
Znižan/e mezd V poslovnem letu so podjetniki znova poskušali znižati plače nameščencem. (V tem letu so jih pa znižali, ne samo poskusili.) Pri nameravanih redukcijah plač je urad 12krat interveniral, žal večinoma brezuspešno. Plače so se znižale za 10 do 15 %, često na ta način, da se efektivna dnevnica ni znižala, pač pa se je povečalo število dnevnih UT- (Zopet dokaz, kako se podjetniki trudijo odpraviti osemurno delo, ki ga zakon izrecno določa.) Na isti način so podjetniki izbegavali izplačevanje 50%nega doplačila za nadure s
Pravdi* kakor tudi javno na Hrušici ter na tovarniški deski na Savi in Jesenicah.
MEDVODE. Podružnica Narodno - strokovne zveze v Medvodah ima redno vsako sredo članske sestanke in odborove seje v / gostilni Tomc ob
8.	uri zvečer. Vabimo člane, da se teh sestankov polnoštevilno udeleže.. Tam se ob sredah sprejemajo tudi novi člani.
KRANJ. V sredo 25. t. m. se je vršil v Kranju informativni sestanek Narodno-strokovne zveze, na katerem je obrazložil zbranim delavcem pomen in namen Strokovne organizacije tajnik tov. Kravos. Po njegovem izčrpnem izvajanju se je izvolil naslednji pripravljalni odbor: predsednik tov. An-
drej Gašperlin, predilniški delavec, tajnik Franc Tomažič, ključavničar; blagajnik Anton Nadižar, kovač; odborniki: Marija Mežnar, tkalka; Štefan Galjot, delavec; Vinko Triller, klepar, in Viktor Mihelčič, inštalater. Pripravljalni odbor bo takoj pripravil vse potrebno, da se v najkrajšem času ustanovi podružnica naše strokovne organizacije, ki je v Kranju nujno potrebna. Novi pripravljalni odbor pozdravljamo!
VIČ. Narodno - strokovna Zveza Vič - Glince, Rožna dolina, ima v nedeljo 29. t. m. ob 16. uri koncert in zabavni večer s plesom v gostilni »Amerika* na Glincah. Vstopnine ni. Vabijo se vsi prijatelji in znanci k obilni udeležbi.
Po drugih državah.
Kongres narodnih manjšin je bil otvorjen v Ženevi. Navzočih je 80 delegatov. Kongresu predseduje Slovenec, poslanec v italijanskem parlamentu, dr. VVilfan iz Trsta.
Nemirni Balkan. Najnovejši dogodki na Grškem so iznova potrdili v svetu mnenje, da je na Balkanu vedno računati s presenečenji. Stara politična vulkanska tla v Grčiji so žarišče ponavljajočih se senzacij. Komaj nekaj mtesecev je minulo, ko je grški narod z manifestacijami slavil diktatorsko moč svojega generala Pangalosa. Prav tako pa za grške razmere ni ničesar čudnega, da isti narod, ki je gorel navdušenja za Pangalosa, vrže njegov režim in se navdušuje za njegovega protivnika Con-dilisa, znanega venizelista. Condilis je pretekle dni s pomočjo vojske izvršil v Grčiji prevrat in zaprl Pangalosa z njegovimi prijatelji vred in postavil za predsednika republike admirala Konduriotisa. Prevrat se je na celi črti posrečil. Program novega režima na Grškem je: Ojačiti sile naroda, in sicer kvalitativno in kvantitativno. Dvigniti vrednost valute z davkom na velekapital. Olajšati položaj širokih plasti naroda z znižanjem cen življenskim potrebščinam. Naseliti begunce in kmete. Uvesti široke narodne samouprave. Vrniti narodu svobodo. Razpisati volitve tekom osmih mesecev. — Novi režim je postavil pred obtožbo vse bivše ministre, češ. da so materijelno oškodovali državo. — V našem zunanjem' ministrstvu se izjavlja, da preobrat ne bo imel vpliva na odnošaje med Jugoslavijo in Grčijo. Značilno je, da je bil ravno v dneh revolucije podpisan prijateljski dogovor med našo državo in Grčijo. V letni rezidenci v Speci je Pan-
galos gostil jugoslovanske delegate, ravno v istem času je pa bil zaključen v Atenah zarotniški načrt, ki je Pangalosa vrgel iti dvignil do oblasti novega diktatorja v osebi Condilisa.
Zasedanje Sveta društva narodov se prične dne 2. septembra. Zasedanju bo predsedoval češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš.
Rudarska stavka na Angleškem še sedaj ni končana. Zadnji teden je pa v velikem mezdnem gibanju zaznamovati preokret v tej smeri, da so se v raznih revirjih vrnili rudarji na delo. Tako je n. pr. samo v Nottinghamshieru prišlo na delo do 6000 rudarjev. Isto se je zgodilo še v nekaterih drugih krajih. Lastniki rudokopov so rudarjem, ki so se vrnili na delo, zagotovili, da dobivajo za dobo sedmih mesecev mezde, ki so veljale pred stavko. Rudarji so pa pristali na to, da delajo dnevno pol ure dalje kot pa pred stavko.
Kongres slovanske kmetske zveze bi se imel vr.šitL dne 19. septembra v Sofiji. Na kongres so bili povabljeni kmetski voditelji iz raznih slovanskih držav. Bolgarski ministrski svet je pretekle dni razpravljal o kongresu in sklenil, da prepoveduje vršitev kongresa. Nasilni bolgarski režim se boji protestov kmetske demokracije.
Nemiri v Albaniji zavzemajo vedno resnejšo obliko. Zatrjuje se, da nemiri niso naperjeni naravnost, proti Ahmed Beg Zoguji, ampak da so lokalnega značaja posameznih rodov. Verjetno je pa. da podpirajo uporneže sovražne sile izven Albanije. Posebno Italiji ni všeč sedanji vladni režim v Albaniji.
Razpust češkoslovaškega parlamenta. Češkoslovaški narodni socijalisti so na seji strankinega izvrševal nega odbora sprejeli resolucijo, v kateri se izjavljajo za razpust parlamenta in za razpis novih volitev, da bo ljudstvo zavzelo svoje stališče, ali se strinja s sedanjo vladino gospodarsko politiko ali ne.
Nemci o razmerah v Rusiji. Streseman je v Berlinu sprejel časnikarje in jim med drugim izjavil o ruskih razmerah tudi to-le: Nemška vlada se je odločila, da privoli v 300milijonski kredit Rusiji. Kredit je velik in če bo Rusija izpolnila obveznosti, lahko pričakuje, da se ji bodo dovolili novi krediti. Rusija se sicer nahaja v velikih gospodarskih težkočah. Izvoz je padel, ker so izostali kupci za ruske proizvode. Cene žitu so padle. Ruska država je kmetom plačevala veliko dražje žito, kot ga je pa potem lahko prodala. Pri tem je izgubila ogromne vsote. Državne prodajne organizacije bolehajo v Rusiji na birokratizmu in korupciji. Ruski petrolej bi se lahko drago prodajal, a so vrelci, tako zanemarjeni, da bi bilo treba mnogo milijonov, preden bi se lahko pričelo z racijonelnim izkoriščanjem. Korupcija zavzema v Rusiji velik obseg. V nekem zadružnem savezu, kjer je zaposlenih 7500 uradnikov, je bilo 1500 uradnikov obdolženih korupcije. Vsekakor bo v Rusiji potrebna reorganizacija produkcijo. V Rusiji je omejena pravica glasovanja. Leta 1924. ni imelo po vaseh 520.000 in po mestih 302.000 oseb glasovalne pravice, število komunistov se je v vaseh in mestih zelo zmanjšalo. Vesti, katere dobivamo iz Rusije, nam potrjujejo, da naraščajo nemiri in nezadovoljstvo med prebivalstvom, če se je Nemčija navzlic vsem neugodnim poročilom vendarle odločila, da dovoli Rusiji kredit 300 milijonov zlatih mark, potem se je o tem pač napravil šolski primer, katerega uspeh naj bi bil merodajen pri tem, kakšno stališče naj v bodočnosti zavzamejo države naprani Rusiji glede gospodarske sanacije. Ce bo Rusija nezadostno izpolnila svoje obveznosti, potem' se pač ni čuditi, če se bo v bodoče vsaka država izognila gospodarskim zvezam z Rusijo.
«Brezalkoholna Produkcija« v Ljubljani. Poljanski nasip 10/36, pošlje vsakemu naročniku «Nove Pravde« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam žal!
tem, da so sorazmerno urne plače znižali, tako, da je računsko kljub temu pribitku nagrada za deseturno delo bila enaka preišnji za osemurno.
Redukcija plač se je posebno občutila v podjetjih, kjer se je pojavljala slaba poslovna konjunktura. To velja predvsem za lesno industrijo. Splošno se je opazilo, da so se plače zniževale predvsem v obratih, ki imajo na razpolago slabo plačane, nestalno zaposlene delovne sile, osobito ženske. Izrazito prenizke delavske zaslužke je urad ugotovil v 63 podjetjih. Tozadevne intervencije so imele samo delen uspeh. Nizke plače in redukcijo uteme--ljujejo podjetniki s poslabšano konjunkturo, z nesorazmerno povečanimi davčnimi bremeni, deloma pa s splošnim padanjem cen življen-skih potrebščin. Inšpekcija dela je podvzela korake, da se v vseh ugotovljenih primerih neizplačevanje nagrad za nadurno delo prepreči.
Po uradnih ugotovitvah so se cene življen-skih potrebščin v poslovnem letu (glasom tržnih poročil ljubljanskega mestnega magistrata) povprečno znižale za približno 10%, dočim se je zaslužek povprečnega delavca v Ljubljani prav tako za približno isti odstotek znižal, v posameznih neugodnih primerih pa še bolj.
Povprečne delavske plače so bile v posameznih razredih: v kovinskih tovarnah so prejemali kovači dnevno 40 do 50, ključavničarji 25 do 60, strugarji 30 do 55, strojniki 52, livarji 40 do 100 dinarjev. V tekstilnih tovarnah so moški delavci prejemali od 30 do 50, ženske od 20 do 37, mladoletne rnanje, tako da so najnižje ženske plače znašale komaj 14 dinarjev dnevno. V stavbinski obrti so prejemali zidarji od 40 do 80 Din, prav toliko tesarji in krovci. Mizarji so prejemali od 44 do 70, usnjarji od 35 do 70, krojači od 45 do 65, fini modni krojači do 90 in več, čevljarji od 35 do 50 dinarjev. Delavci na žagah so bili plačani od 30 do 50, preddelavci od 50 do 70, peki od 50 do 60, tipografi od 80 do 100 dinarjev dnevno.
Pripomniti je treba, da veljajo gornje številke za normalni osemurni delavnik,^ pri čemer treba uvaževati, da je itak precejšnje število delavstva, ki ne prejema navedenega minimuma plače, dočim je število oseb, ki prejemajo navedene najvišje plače stalno in za osemurno delo, omejeno. Veljajo pa navedeni podatki za mesto Ljubljano in večje industrijske kraje, dočim je stanje delavskih plač v podeželskih, kakor tudi v malih obratih za 10 do 20 odstotkov nižje. (Nesreča pri tem je, da je stalnih delavcev, ki bi prejemali gori nave-
dene najvišje plače, prav malo. V ogromni večini so plače precej pod navedenimi.)
Boj za odpovedni rok. Delodajalci so v mnogih primerih skušali vplivati na delavstvo, da se odpove doslej običajnemu odpovednemu roku. Vsled tega so delavci v več primerih prosili Inšpekcijo dela za intervencijo. Odprava odpovednega roka je vsled slabega povpraševanja po delovnih močeh in odgovarjajoče zelo znatne ponudbe na delovnem trgu nevaren instrument v rokah delodajalca. Urad je ponovno interveniral, da se ohrani do sedaj običajni odpovedni rok.
Delavski zaupniki. Institucija delavskih zaupnikov se v praktičnem življenju le počasi uveljavlja. Doslej so bili obratni zaupniki izvoljeni le v velikih industrijskih obratih, čim srednji in mali obrati te “ft.anoY.® poznajo. Ker pravilnik o »«db. volitev za-
upnikov še ni izšel, Je
vprašanje pravilne iz-
volitve v konkretnih slučajih še prav pogosto-ma na dnevnem redu. V treh podjetjih delodajalci niso hoteli priznati izvoljenih zauP-
Toliko1 o poročilu ljubljanske Inšpekcije dela. Pri nekaterih stavkih poročila_ s™njih oklepaju povedali svoje mnenje. V -P številkah si ogledamo svoje poročno . ne strani.
Dopisi.
LOGATEC. V nedeljo smo imeli pri nas izredno lep užitek. Naša agilna podružnica «Unije» je priredila pešizlet na Brusovo gmajno. Izredno lepo vreme je pripomoglo, da je izlet v vsakem oziru lepo uspel. Po izletu smo se sestali pri Sm-ucu, kjer smo imeli malo prijateljsko zabavo in smo peldi jan č k a na ražnju. Da je cela prireditev dobro uspela. je zopet zasluga našega predsednika Muscheta, ki skrbi za nase družabno življenje. Sest dni delamo, in prav trdo delamo, sedmi dan se zberemo dopoldne na sestankih ali predavanjih, popoldne gremo v naravo, da so malo razvedrimo. Na zadnjem izletu smo tudi konštatirali, da bojevita «Pravica» molči in nam do danes- Se ni odprla fonda za podpiranje brezposelnih ter je s tem dokazala, da je demagogično napisala onih par besed o naši zalivali. No. pa dobro, tudi s te strani smo spoznali gospode, ki niso za nas.
ZIDANI MOST. Pri nas je vsak dan slabše. Te dni je razglasilo ravnateljstvo cementne tovarne, da bo zopet moralo odpustiti nekaj delavcev. To je zopet hud udarec za vse nas. Mi ne vidimo v teh redukcijah nič drugega kot sredstvo za zopetno znižavanje plač in zvišanje delovnega časa. Razmere pri nas so pa skrajno slabe. Naše mlade moči se tu naravnost ubijajo. Pri nas delajo 14- do 18-letni dečki po 14 noči skupaj. Vozijo opeko ali ilovico z vozički po strašno razdrapanem tiru. Za to težko delo prejemajo ti dečki po 1-50 Din na uro, kar znači vsekakor prav grdo izkoriščanje. Zelo potrebno bi bilo, da pogleda k nam inšpekcija dela in se uveri o mnogih nedostatkih, ki kričijo po remeduri. O razmerah pri nas napišemo prihodnjič daljše poročilo.
JESENICE. Brezposelnost narašča od dne do dne. Tovarna Kranjske industrijske družbe priprav-
Ijn načrt, da za jesen in zimo vrže ponovno na
Mednarodni urad dela
o socialnih vpraSanjih-
Letno poročilo, katero je podal' na osmem, zasedanju Mednarodne konference dela ravnatelj Mednarodnega uradi^dela, navaja, da je število prošenj za informacije, poslanih 4 Mednarodnemu uradu dela, tekom leta 1925. zopet znatno naraslo. To naraščanje je mogoče opazovati že nekaj let.
Največje število prošenj za informacije prihaja iz Anglije in Nemčije, prihajajo pa tudi iz zelo oddaljenih držav, n. pr. Japonske, Chile, Južne Afriko, Avstralije in Novo Zelandije. Tako se Stalno bolj in bolj razvija tudi ta funkcija Mednarodnega urada dela, katero mu je poverila mirovna pogodba: da postane osrednji urad za preskrbovanje poročil o delovnih pogojih po vsem svetu.
Predmeti mednarodnih informacijskih vprašanj so predvsem mezdna vprašanja, delovni čas, nedeljski in praznični počitek, vprašanje plačanih dopustov in nadurnega dela. Na vsa ta vprašanja odgovarja urad kal' najhitreje. Informacije dobiva potom svojih korespondentov, sotrudnikov in končno potom svojih neposredno podrejenih uradov, nekakih socijalnih poslaništev. Delavstvo spoznava stalno bolj in b0jj) [.ak0 važno je n. pr. pri sklepanju kolektivnih pogodb poznanje delavskih razmer tudi v drugih državah, posebno v sosednih ali v onih, kamor je produkt dotične industrijske stroke, namenjen. Zaradi dobljenih informacij prihaja na pogajanja najmanj tako dobro orijentirano kakor podjetnik, in posledica tega je, da doseže skoro vedno zelo dobre delovne pogoje. Zaradi tega se delavstvo iz lahko umljivih vzrokov vedno pogosteje poslužuje urada po informacijski strani. Pri sedanjih neuravnovešenih gospodarskih raz-
cesto ljudstvo, katero se že itak nahaja v skrajno slabih gmotnih razmerah. Mladi, krepki in čili fantje tavajo s povešano glavo od Poncija do Pilata prosit dela —: samo dela. Toda žal, dela ni! Kaj bodo vsi ti brezposelni na zimo? Samo na Hrušici pri Jesenicah je okoli 20 do 25 brezposelnih mladeničev, kateri bi radevoljno prijeli za to ali ono delo, toda nikjer ni dobiti ničesar. Oče sedmerih otrok, vržen na cesto, brez dela, jela in lahko rečemo tudi brez strehe. Ali ni to v nebo vpijoči greh? Gospodje na železniški direkciji v Ljubljani
— Vi imate besedo, zato govorite! Torej že v tako mali gorski vasi taka brezposelnost? Kaj pa drugje, kot n. pr. na Jesenicah v industrijskem centru
— in kaj še bo na zimo? Apeliramo že danes na Kranjsko industrijsko družbo, da svoje načrte za vedno opusti. Napravi naj raje take, iz katerih se bo uvidelo, da se bo za vse štiri letne čase sprejemalo delavstvo v delo in ne odpuščalo. Sicer se pa taki veliki obrati, kot je tovarna na Jesenicah, Javorniku in Dobravi vsekakor potrebujejo ljudi. Zelo potrebno bi bilo, da delavstvo, katero sprejme v delo, stalno obdrži ter mu preskrbi tudi stalnega, današnjim razmeram potrebnega zaslužka.
ZAGORJE OB SAVI.	Tukajšnja	podružnica
NSZ priredi od 21. t. m. do 19. septembra t. 1. kegljanje na dobitke. Kegljanje se vrši v gostilni
—	Terezije	Savšok. Podkraj 21 (pri	Dergancu),
vsak četrtek in solato od 14. do 19. ure. Za kegljanje je določenih pet prav lepih dobitkov, glavni obstoja iz lepe salonske ure v vrednosti 1000 dinarjev. Ta dobitek je razstavljen pri urarju g.	Kališniku	v Zagorju. V	nedeljo 19.	septembra
se	bo vršila	velika vrtna	veselica, na kateri se
bodo razdelile nagrade kegljalcem. Ker je čisti dobiček namenjen našim brezposelnim in reduciranim tovarišem, prosimo obilne udeležbe. — Odbor.
merah je gotovo zelo važno, da delavstvo ene države ne oškoduje — morda nevede — delavstva druge države, ker ne pozna njihovih delovnih pogojev pri sklepanju pogodb s podjetniki. ,
Ravnateljevo poročilo obsega tudi točne podatke o razvoju uradne knjižnice. V stroki delovnih vprašanj je to gotovo najznamtenitejša knjižnica sedanje dobe. Tekom leta 1925. se je znatno pomnožila: uvrstilo in katalogiziralo se je skoro 15.000 knjig in brošur. Uradna knjižnica pa ne služi samo uradnikom, temveč vsem gostom >n obiskovalcem, ki se je hočejo poslužiti. število tujih obiskovalcev se je zadnje leto znatno zvišalo in nekateri so se v študijske svrhe zadržali v Ženevi cele tedne in mesece.
Uvrščajo pa se ne le kupljene knjige, kar opiav-Ija knjižnica sama, temveč tudi velike množine letno v celoti 25.000 zvezkov — dnevnega tiska in perijodičnega časopisja iz vsega sveta. Razporejanje tega materijala oskrbuje poseben oddelek urada, ki se naziva dokumentarni. Obenem je preskrbljeno, da se takoj opozore vsi oddelki urada na članke, ki bi jih mogli zanimati. To se vrši na zelo dovršen način in dnevni promet šteje okoli 300 obvestil. Ta dokumentarni oddelek obenem shranjuje važnejše izrezke iz časopisov, katere mu pošiljajo dopisniki iz vsega sveta in jih ureja po vsebini. Dnevno je vloženo na ta način v arhive preko '600 člankov. Ti edinstveni arhivi, ki postajajo stalno večji in ki dobivajo stalno večji pomen, so tudi pristopni obiskovalcem, ki proučavajo socijalna vprašanja sedanjosti.
— Kriza v železniškem prometu. Državni proračun je nezadosten v pogledu na osebne in stvarne kredite ljubljanske železniške direkcije. Materi-jalne nabavke so tako minimalne, da je onemogo-
čeno redno vzdrževanje prog. Poroča se, da bo direkcija vsled nezadostnih kreditov primorana s
1.	septembrom odpustiti nad 50 odstotkov delavskega. osobja. V jesenskem času grozi tisočerim železniškim rodbinam brezposelnost prehranjevalcev.
— Češkoslovaški parlamentarci se pripeljejo v Beograd dne 30. septembra, da vrnejo obisk jugoslovanskih poslancev v Pragi. Izleta se bo udeležilo približno 90 češkoslovaških poslancev, češkoslovaški poslanci obiščejo tudi Zagreb, Ljubljano in Bled.
— Protestna akcija trgovskih pomočnikov.
Trgovinski minister dr. Krajač je izdal odlok, da za spore med trgovskimi pomočniki in delodajalci ni pristojno obrtno sodišče. Zaradi tega odloka je nastal med trgovskimi pomočniki velik odpor. Centralna uprava Zveze privatnih nameščencev v Zagrebu je poslala trgovinskemu ministru protest in pozvala svoje organizacije po vsej državi, naj skličejo zaradi nesocijalncga odloka izredne skupščine.
— Proračun mestne občine ljubljanske izkazuje redne potrebščine 31,225.565 Din in izredne potrebščine 21,742.412 Din; skupaj 52,967.977 Din. Proračunsko kritje izkazuje v lastnih dohodkih občine 7,045.138 Din,. v prispevkih mestnih podjetij 2,033.768 Din, v avtonomnih davščinah 7,497.000 Din, v trošarini 9,006.257 Din, v tlakarinskem fondu 4,614.435 Din, v investicijskih posojilih 12,046.270 Din. Proračunski primanjkljaj znaša 10,726.114 Din. Ta primanjkljaj se bo kril z občinskimi dokladami na direktne državne davke. Donos doklad se računa na 5,444.070 Din. Tako da ostane še vedno nepokritega primanjkljaja 5,282.044 Din. Ako ne bo mogoče preračunanih dohodkov na ta ali oni način povišati ali prihraniti kaj v predvidenih izdatkih, bo morala občina nepokriti primanjkljaj izravnati pač s tem, da bo nekatere predvidene investicije odložila na ugodnejši čas. Kot do sedaj se bo tudi v bodočo pobirala 35odstotna doklada na hišno najema,rino in 135odstotna doklada na direktne davke. Vodovodna naklada in gostaščina se je znižala za-dva odstotka.
— Socijalistična internacionala je pričela zborovati 28. t. m. v Curihu.
— Jubilej Alojzija Jiraska. Najzaslužnejši češki književnik in romanopisec Alojzjj Jirasek praznuje 751etnico svojega rojstva.
— Stanje bolnikov v Sloveniji. Po uradni statistiki je bilo dne 8. avgusta v bolnicah v Sloveniji 2943 bolnih, in sicer v splošni bolnici v Ljubljani 553, v bolnici za ženske bolezni v Ljubljani 102, na Studencu 432, ostali pa po drugih bolnicah v Sloveniji.
— Ponovna redukcija draginjskih doklad? »Naš glas* poroča, da se bavi vlada z vprašanjem nadaljnje redukcije draginjskih doklad državnim nameščencem. To pot bi naj bili baje prizadeti rodbinski člani, katerih doklade se bodo zmanjšale in poleg tega tudi maksimirale z določenim številom rodbinskih članov. K tej vesti pripominja glasilo Osrednje zveze javnih nameščencev že v naprej, «da te vladne namere organizacije ne bodo mogle preprečiti, ker klonijo radi nekonsolidirane fronte in razdvojenosti v popolni nemoči! Vlada vse to dobro ve in pripravlja točen račun*. Ce je res tako, se javni nameščenci upravičeno vprašujejo, če je sploh še potrobno, da podpirajo svoje organizacije, ki so po izjavi osrednjega vodstva, brez vsake moči.
— Zavarovanje rudarskega delavstva. Na zborovanju delavskih zbornic v Varaždinu je bila soglasno sprejeta resolucija, naslovljena na ministrstvo za šume in rude, v kateri se zahteva, da so rudarsko zavarovanje združi s splošnim delavskim zavarovanjem.
— Deljeno uradovanje dopoldne in popoldne je na zahtevo ministrstva pravde uvedeno tudi v Vojvodini. Proti nezmiselni uredbi ministrstva se pa ni pritožilo samo uradništvo, ampak tudi odvetniška zbornica v Novem Sadu. Upamo, da upravi-
Tedenske vesti.
Cen protest ne bo zalegel samo za Vojvodino, ampak da se bo tudi v vseh ostalih uradih v državi uvedel zopet stari nedeljeni delovni čas.
— Telefonska zveza med Zagrebom in Splitom je bila otvorjena. Nova telefonska proga je stala štiri in pol milijona dinarjev.
— Razpisano mesto. Na ljubljanski univerzi se odda mesto arhivskega uradnika s prejemki III. kategorije državnih uradnikov. Prošnje je vložiti najkasneje dne 1. septembra na rektorat.
— Na vseh ljudskih šolah se prične s poukom dne 1. septembra.
— Pokrajinska razstava od 4. do 13. septembra. »Ljubljana v jeseni* kot specifično slovensko-po-krajinska razstava naj podaja sliko naše domače civilizacije in pa deloma kulture. Ta pokrajinska revija naj pokaže plodove slovenskega dela; ne samo industrijalca, obrtnika in trgovca, ampak delo slovenske pokrajine sploh. »Ljubljana v jeseni* naj prikaže ono, kar je samoniklega pri nas, kar je vzrastlo na naših tleh, kar se je pri nas razvijalo, zboljševalo in procvelo. Če so naši prosluli velesejmi manifestacija naše industrije in obrtniške marljivosti in iznajdljivosti in dokaz gibčnosti našega trgovca, če so velesejmi izraz ekspanzije naše industrije in obrti v druge dele naše širše domovine in inozemstva, potem naj služi jesenska Pokrajinska razstava naši ožji domovini v bodrilo, oduševljenje in pouk. Dolžnost vsakega Slovenca ročnega in duševnega delavca, mladega in Btarega, je, da po-seti to razstavo, ki je prirejena s tolikšno ljubeznijo, ki bo vsakomur vzbudila samozavest v slovensko marljivost in inteligenco. Razstava je nameščena na ljubljanskem) velesejmu in obsega 40.000 m2. Kmetijska razstava obsega strokovno poučni oddelek, mlekarstvo, kmetijske stroje in orodje, vina, in dne 5. septembra razstavo plemenskih konj. Vrtnarska razstava prikazuje delo največjih ljubljanskih umetnih in trgovskih vrtnarjev. Paviljon, ki obsega čez 1000 m2 prostora, je izpremenjen v krasen eksotični vrt. Umetniška razstava je topot prvič zbrala vse slovenske upodabljajoče umetnike pod en krov. 45 razstavljalcev umetnikov se bo kosalo za priznanje z čez 500 deli v olju, temlperi, pastelu, akvarelu, risbi, silhueti, mavcu, kamenu, bronu, lesu. Priznano dobro organizirana Higienska razstava je popolnoma preurejena in bo gotovo vzbujala največje zanimanje. V posebnih paviljonih so nameščeni avtomobili, Radio-razstava, ki jo je priredil Ljubljanski Radio-klub, in industrijski proizvodi. — Dne 5. septembra se vrši na velesejm-skem prostoru razstava plemenskih konj, kjer so zastopani najlepši žrebci, kobile z žrebeti, zaskočene kobile in dve- do triletne žrebice. — Dne 8. in 9. septembra pa se vrši mednarodna razstava psov vseh pasem, ki jo priredi Jugoslovanski kinološki savez. Pokrajinsko razstavo ki se vrši pod visokim) protektoratom Njegovega Veličanstva kralja, bo posetilo gotovo veliko število posetnikov iz vse države. Sprejeli jih bomo s pristno slovansko gostoljubnostjo in željo, da odidejo z vtisom, da živi tu sicer najmanjše naših bratskih plemen, ki pa ima po svoji resnosti in delavnosti pravico, da se ga vpošteva in ceni kot enakovrednega našim bratom Srbom in Hrvatom.
—. Tiskovna obsodba. Šolski upravitelj v St. Vidu nad Ljubljano je tožil odgovornega urednika »Narodnega Dnevnika* Aleksandra Železnikarja zaradi klevete. Pri obravnavi pred deželnim kot tiskovnim sodiščem! v Ljubljani je bil Aleksander Železnikar obsojen na en mesec zapora, 5000 dinarjev denarne globe in na 5000 dinarjev, katere mora plačati zasebnemu tožitelju kot materijalno naklado. Obsojeni odgovorni urednik je priglasil pritožbo ničnosti. — Zadnji čas je bilo že veliko odgovornih urednikov obsojenih na visoke kazni. Novi tiskovni zakon' je zelo strog in najmanjši pre-grešek lahko spravi odgovornega urednika v zapor. Priznati se mora, da zaide v časopis navzlic urednikovi vestnosti in pazljivosti reč, ki je drakonsko kazniva po mrtvem besedilu zakona. Toži-
telj bi se v marsikaterem primeru zadovoljil s popravo krivice, kar bi ne bila ravno zahteva po zaporni kazni urednika. Za omiljenje strogega tiskovnega zakona bi bilo zelo umestno, če bi organizacija časnikarjev sestavila posredovalni urad, kateremu bi načeloval nepristranski sodnik in kateri bi skušal doseči med strankami poravnavo. Na časti prizadeti bi mirnimi potom lahko dobil zadoščenje v tej ali oni obliki, izognilo bi se pa dragi pravdi, ki je v mnogih primerih preobčutljiva za toženo stranko.
— Novi zlatniki. Prva pošiljatev zlatnikov po 20 Din je te dni došla iz Pariza v Beograd. Kdaj se izroče zlatniki v promet, še ni znano.
— Požar. V Kamnici pri Mariboru je izbruhnil požar pri posestniku Vogrincu, kateremu je pogorelo vse imetje, hiša, gospodarska poslopja, poljski pridelki in orodje. Požar je zahteval tudi eno človeško žrtev.
— Utopljenci. Sava je v Zagrebu zahtevala minulo soboto in nedeljo pet človeških žrtev. Ljudje vse premalo pazijo pri kopanju na svoje življenje.
— Poneverba. Pri pregledovanju knjig računovodstva zagrebške finančne delegacije so ugotovili primanjkljaj 800.000 Din. Izvršile so se številne aretacije.
Mamice.
1.) Skrbite za to, da bodo vaši otroci vedno dobro razpoloženi, toda ne uklanjajte se vsaki njihovi razposajenosti.
2.) Vedno jih s čim zaposluite — najsi bo z igro, čitanjem ali delom — ker otrok bo samo tedaj vesel in zadovoljen.
3.) Navajajte jih na red in pričnite s tem, da si otrok sam popravlja igrače, s katerimi se je igral.
4.) Ne dovoljujte otrokom, kar ste jim enkrat prepovedali in s čimer bi se lahko poškodovali. Pri tem bodite dosledne, če jim danes nekaj prepoveste, «kar se to ne sme,» jim ne dovolite tega niti jutri.
5.) Toda nikdar ne prepovedujte preveč ■— dovolite otrokom kar največ svobode po njihovi starosti, njihovemu značaju in bistvu stvari, za katero gre.
Za Zenske o ženskah.
«Izobraževati žensko, pomenja izobraževati moža. Oplemenjevati njen značaj pomenja oplemenjevati svoj značaj, širiti njeno duševno svobodo je toliko kot razširjati svobodo cele družbe.» — S. Smiles.
*
Dokler se ženska ne bo zavedla svoje visoke naloge, katero ji je bog naložil, ko je položil v njene roke blagor celokupne družbe, dotlej bo mož gradil na trhlih osnovah. Žena mora sodelovati, če naj se stavba posreči. Žena naj bo povišana na vladarski prestpl poleg moža, ne da bi sodila, ne da bi kaznovala, temveč da bi bila angel pomirjenja med njim in svetom.» — Božena Nemcova.
*
«Kdor ni spoznal sreče pri materi, ni poznal sreče, pa če je bil kralj.* Vitezslav Halek.	*
Ženske kot elektrotehniki. Prvo letno zborovanje »Električnega društva žensk«, ki se je nedavno vršilo v Londonu, je bilo zanimivo vsled tega, ker je pokazalo, kako hitro se je ta stroka razširila med angleškimi ženskami. Razvoj našega udruženja dokazuje, da zahteva stalno večja uporaba elektrike v gospodinjstvu in industriji vedno večje število elektrotehnično izobraženih žensk, na drugi
— Požar v tovarni kavčuka. V bližini Hanovra je zgorelo skladišče tovarne kavčuka »Continental Kautschuk Compagnie*. škoda je ogromna.
— Orkan na Portugalskem. Iz Lisabone javljajo, da je orkan upostošil vse srednje dele Portugalske. Velik del žetve je uničila toča.
— Defravdacija v Osijeku. Poročali smo že, da je železniški blagajnik v Osijeku Reiohherzer fin-giral roparski umor, v resnici je pa le izvršil samomor, ker se je bal kazni za ogromne defravdacije, katere je izvršil v službi. Sedaj je posebna ministrska komisija dognala, da je Reiohherzer oškodoval železniško upravo za 2,130.000 Din.
— Vlak je povozil med Culincem in Zagrebom kmeta Franceta Očka iz Huma na Sotli. Nesrečnemu kmetu je vlak odrezal desno nogo nad stopalom, razmesaril glavo in težko poškodoval desno roko. Očko je umrl v zagTebški bolnici. Nesreča se je zgodila zaradi tega, ker je Očko neprevidno pasiral železniško progo.
—; Razprodaja pohištva, kuhinjske posode in perila se bo vršila v četrtek 2. septembra t. 1. ob
2.	uri v Vodmatu, Na Zavrtih št. 12. Ker razprodaja ubog upokojenec, da si olajša zadnje dneve življenja, priporočamo dobrimi srcem nakup pri razprodaji.
strani pa je ta stroka za ženske prikladnejša, ker ne zahteva prevelikega telesnega napora.
Zdravnik zagovornik kratkih las in modernega kroja. Če se še nekateri upirajo ostriženim ženskim glavam in kratkim krilom, jih bo morda o bolišem prepričala izjava dr. F. K. Menzie, londonskega mestnega fizika, ki ugotavlja in s številkami dokazuje, da je sedanje oblačenje žensk osnovno izboljšalo njihovo zdravje, kar se najboli kaže v širokih ljudskih vrstah. Odstranitev steznikov in ohlapne obleke zboljšuje krvni obtok in pristop zraka do telesa, kratka krila in prozorno blago pa sili ženske k povečani negi telesa. Zrak, voda in gibanje, trije glavni pomočniki zdravnika, so postali samo po sebi umevni spremljevalci žensk in otrok. Tudi možje bi se morali oblačiti bolj higiienično in obešati nase manj obleke. V kolikor se tiče kratkih las, pravi dr. Menzie, da je z njihovim prihodom popolnoma izginila migrena, pod katero so ženske preje mnogo trpele.
AR GOS	domači	informacijski
■ nnno	v	vseh	krajih zanesljive rastop-
AKuUlJ nike.
ID PTT C obvett* ° vsem, /lasti o imovinskem AKuUj stanju denarnih zavodov, trgovsko-industrijskih podjetij in privatnih oseb. IppfTaove informacije so vedno točne MČrpne AKuUj in hitre.
IH PTT O *e nahaja v Beogradu, Vuka Karadšiča
AKuUj ulica br. 11.
IDPTTCOY te'e^on J® *—“i**OT
AKuUlJ naslov Argus.
Tamburaški odsek «Bratstva» v Zagorju ob Savi
priredi v nedeljo dne 5. septembra t. 1- y ka' varni Miiller v svrho proslave prve obletnice iave,i
Jkonce^*
Nastopijo: pomnoženi tamburaški zbor, tamburaški sekstet in društveni kvartet. _ Spored koncerta se dobi pri blag8^”*'.
Začetek točno ob 7. un zvečer.
Vstopnina 5 D* osebo-Ker je to prva večja glasbena prireditev mladega tarotouraškega odseka, vabimo tem poteml ce' njeno občinstvo k obilni udeležbi, da vidi naš napredek v prvem letu našega obstoja.
Po koncertu bo prosta zabava s plesom, šaljivo
pošto itd.	TauDbura&ki	odsek »Bratstva.
Zagorje ob Savi.
Ženski vestnik.
Pogovor o tem in onem.
Ločitev cerkve od države na SaSkem.
Saška vlada je predložila svoji zbornici predlog zakona glede ureditve razmerja med državo in javnopravnimi korporacijami, predvsem verskimi korporacijami. Verskim korporacijam (cerkvam) se priznava pravica javnih uradov, na drugi strani pa se bodo ustanovili novi uradi, ki bodo vršili državi pridržane posle. Proti vsem odlokom, državnih uradov se lahko verske korporacije pritožijo pri vrhovnem upravnem sodišču. Svečeniki in uradniki verskih korporacij morajo biti nemški državljani. Ta predlog ureja nadalje razmerje verskih organizacij do svojih članov in nečlanov, ter daje državnim uradom moč in pravico poslužiti se proti cerkvenim uradom prisilnih sredstev.
S tem zakonom se bo torej na Sašikem izvršila v državni ustavi predvidena ločitev cerkve od države, pri čemer pa bo država tudi nadalje obdržala svoje nadzorstvo nad cerkvijo. Katoliška cerkev sc je trudila, da bi pred predložitvijo ločitvenega zakona prišlo do pogajanj med katoliško cerkvijo in saško vlado, da bi se zakonski predlog sestavil in predložil v sporazumu z Vatikanom. Saška vlada pa je vsako vmešavanje Vatikana odklonila, ker po njenem naziranju ne gre tukaj za kako pogodbo s cerkvijo, temveč samo za udejstvitev ustavnih predpisov. Tudi vviirtenberška vlada se pri podobni priložnosti ni hotela pogajati z Vatikanom. Sicer pa se država ne namerava vmešavati v notranje cerkvcne zadeve, vsied česar je dala cerkvam pravico pritožbe na vrhovno upravno sodišče.
Kako je poginil lord Kitchener.
Kljub vsemu trudu angleških vlad, da bi točno -dognale, kako in zakaj da se je potopila križarka
Hampsiilrfca, na kateri je pojjinil tudi slavni angleški vojni minister lord Kitchener, je v Angliji Se sedaj zelo razširjeno .mnenje, da je potop križarke Hampshirea in smrt lorda Kitchenerja delo nemških vohunov. Sedaj se je dvignil v Angliji zopet velik val nezadovoljstva z dosedanjo preiskavo in javno mnenje odločno zahteva, da se ves slučaj še enkrat preišče. Zahteva se tudi, da se preiskava vrši javno, in ne tajno kot doslej, in da se posamezne faze preiskave takoj sporoče javnosti, ki ima pravico do razjasnitve cele te tajinstvene zadeve.
Štirje možje od križarklne posadke, edini, ki so preživeli katastrofo, ki se je odigrala na njenem krovu, so izpovedali, da so bili na njej v resnici prijeti trije nemški vohuni, toda to baje šele. v, tre-notku, ko se je katastrofa že dogodila. Niti eden od njih ne more točno navesti, kako da je prišlo do katastrofe, niti o tem, ali so nemški vohuni Kitchenerja v resnici še pred katastrofo umorili, kot sc trdovratno trdi. Ti štirje svedoki katastrofe so izpovedali samo, da je križarka tako rekoč trmasto plula v smeri, kjer so bile položene nemške mine, tako da bi se tudi brez zajetja nemških agentov na krovu ,moglo domnevati, da vodstvo križarke ni bilo prav v najbolj zanesljivih rokah. Uradna preiskava je sicer dognala znake pomanjkljive pazljivosti, toda nikdo ni bil kaznovan, dasi so se- v sami admiraliteti (angleško mornariško ministrstvo) nahajali ljudje, ki so vedeli, da se proti Kitchenerju nekaj pripravlja. Eden od teh,
M. Power, je izjavil, da je popolnoma prepričan, da admiraliteta ni povedala niti polovice tega, kar ve in da se je vsa preiskava vodila z brezprimerno lahkomiselnostjo.
Tragična usoda lorda Kitchenerja, ki je prvi organiziral angleško vojsko v svetovni vojni, se bo znova raziskala. Gotovo je, da pri stvari nekaj ni bilo v redu in da je imela admiraliteta važne vzroke, da ni prišla s celo zadevo pred javnost. Upati pa je, da bo sedaj tudi široka javnost zvedela kaj podrobnejšega o tragični smrti lorda Kitchenerja.
NajstarejSi človek v Evropi.
V Turja Mokrej v Podkarpatski Rusiji živi najstarejši mož v Evropi in morda na vsem svetu sploh. Imenuje se Karel Petr in se je rodil 1. 1805. Pred časom je beračil v Užhorodu, kjer pa njegovim podatkom o starosti niso verjeli. Sedaj pa je njegovo visoko starost potrdil pristojni župnik in mož je nedvomno star 121 let. Karol Petr je bil trikrat oženjen. Zadnja žena ntu je umrla pred 30 leti. Otroci so mu tudi pomrli, ne da bi zdaleka dosegli starost svojega očeta. Bil je vojak in se udeležil nekolikih bitk. S svojim sedanjim življenjem ni zadovoljen. Pravi, da so ljudje zlobni in da ne verujejo v Boga. Zagotavlja, da ni nikdar pil alkohola, razen enkrat letno, in sicer na velikonočne praznike. Vedno je hodil spat ob osmih in je zgodaj vstajal. Bolan ni bil nikoli, pač pa v neki bitki ranjen. Še vedno je zdrav, toda želi k zdravju še mladosti. Te mu pa menda tudi Voronov s svojim pomlajevanjem ne bi mogel več dati, ker 1?! let je pa le 121 let.
Napad gosenic na London.
Nekaj Sasa že je Hydepark v Londonu pravo sejmišče g-osenic,- ki padajo na šetajoiSe se ali s )-deče občinstvo iz drevja kakor suho listje v jeseni.
Na eni sami vrtni klopi je bilo nekega dne najdenih več kot 40 gosenic. Vrtna uprava je proti tej množini gosenic brez sredstev, ker vsa navalna sredstva, kot polivanje dreves z razredčeno toba-kovo žlindro in odnašanje padlih gosenic v škafih in uničenje s kropom, so odpovedala. Ptiči se za gosenice zaradi njihovega kosmatega površja ne brigajo,- pri tem pa so tudi ptiči v londonskih parkih itak prenasičeni od krušnih drobtin in ostalih ptičjih slaščic, ki jim ga donaša občinstvo. Posledica tega je. da je ostalo od dreves, katerih je v Hydeparku okrog 15.000, skoro golo vejevje, ki napravlja na obiskovalca skrajno žalosten vtis.
Odkritje, o katerem se 13 let ni vedelo.
To je vodopad Kalambo na severni meji Rodezije, katerega je pred 13 leti odkril Anglež Skott Brown, ki je prepotoval ondotne kraje v spremstvu kapitana Kelseva. Kapitana je raztrgal lev, Skott Brown pa je ob izbruhu svetovne vojne padel v nemško ujetništvo, v katerem je med vojno umrl. V zapuščenih® spisih je pred kratkim' njegova vdova našla sliko omenjenega vodopada s točnimi podatki, iz katerih izhaja, da je vodopad Kalambo največji na svetu. Ce se moremo zanesti na vesti iz Anglije, pada voda pri tem slapu 400 metrov globoko. Niagarski slap pada v globino 47 metrov,
slap Viktoria 120 metrov. Reka Sambesi je na mestu vodopoda Viktoria široka 900 metrov, medtem ko je Kalambo «samo» 500 metrov širok.
Gledališčni uspehi.
Kratko po sklepu miru se je predvajala v nekem pariškem gledališču ogromna revija, Ču-Cin-Čau, ki je kljub svoji negloboki vsebini ostala na odru celi dve leti in gledališče Chatelet je želo s to revijo ogromne uspehe. Dopolnjevala pa se je vedno znova in vpletali so se vanjo vedno najnovejši dovtipi, tako da ni zastarela in ljudje so jo hodili gledat vedno znova. Šla je preko odra natančno dve leti in 21 dni, dan za dnem, ob nedeljah, praznikih in četrtkih se je predvajala celo po dvakrat. To je gotovo edinstven uspeh in vsi štirje avtorji tega komada so namah obogateli.
Sedaj je prišla iz New-Yorka podobna vest: Neko tamkajšnje gledališče jo te dni predvajalo neko komedijo 1750tič. Komedijo je napisala ženska, neka Ana Nicholsonova. Izven spora je, da je to svetovni rekord gledališkega komada. Najzanimivejše na stvari pa je, da je bila ta veseloigra zamišljena spočetka kot žaloigra. Ko pa je pisateljica prečitala nekatera mesta svojim tovarišem iz nekega zakotnega gledališča, kjer je bila tudi sama zaposlena, je opazila, da vzbuja njena žaloigra pri poslušalcih le smeh in vsled tega se je odločila, da jo predela za veseloigro. Misel se je izkazala za izborno in danes se komad igra nepretrgano že štiri leta. Gospodična Nicholsonova pa je prejela za ta čas čedno vsotico treh milijonov dolarjev.
Največji daljnogled sveta.
Ruiimmska zakonca Dino sta darovala pariški zvezdami 200.000 dolarjev s pogojem, da se za to vsoto napravi zvezdogled, ki bo po svoji velikosti dosegal vse dosedanje. Ta teleskop, katerega sestava je poverjena dr. Richeyu v Parizu, bo pomenil mojstrsko delo optično umetnosti. Ne gre pa za daljnogled z lečami, temveč za daljnogled z zrcalom. Premor zrcala bo znašal pet metrov.
Vest o zgradbi tega velikanskega daljnogleda je zbudila v znanstvenih krogih seveda največjo zanimanje. Ce se sestava posreči, bo imela zvezdo-slovna veda v tem velikanu petmetrskega premera aparat, o katerem se prvim zvezdoslovcem niti sanjalo ni. Projektirani teleskop po svoji velikosti daleč nadkriljuje velikost dosedanjega največjega »nebeškega kanona» zvezdarne na Mount Wilson, katerega zrcalo meri v premeru samo -50 oni'. Tudi ta teleskop je konstruiral imenovani dr. Hichev.
Zabavni kotiček.
Julija meseca: «Gospod Mojzes, vi nosite flanelasto, srajco? Saj flanelasto perilo se vendar nosi pozimi.*
«No, seveda! Saj sem jo tudi oblekel v pozni jeseni.*
Protidokaz. «Mi ohranimo našo zaroko v tajnosti, kajne, ElzaU
«Seveda, toda Fanči mi je dejala, da ni takega bedaka na svetu, ki bi me vzel — pa som ji morala takoj povedati resnico.*
Mlada gospa: «Berta, ali ste povedala kuharici, da ji pridem takoj pomagat? Kaj je dejala k tcmu?»
»Rekla je, da pridite raje drugič, danes da ima veliko dela.»
NAJPOPOLNEJŠI 15letna garancija BREZPLAČEN POUK
C? H $$ Sef? iFil šivajni stroji za šivilje, krojače, čev- m mat jgn H	8»	IM	pr”	lJarie	'n	za	vsak	dom.	Preden	nabavite	H jjjpjg	KjB Mm	Mm
™	,*n	O*	8ti*oj,	si	oglejte	to	izrednost	pri	tvrdki	Bw8B#
šelenburgova ul. 6/1. LJUBLJANA
Telefon štev. 980.
Taiinstveni morilec
deklet. (Nadaljevanje.)
Toda Tereza ne gre preko, od luninega svita razsvetljenega dvorišča, o ne, je pač preveč pretkana. Ko je vrata brez vsakega šuma zaprla za seboj, ostane v temni senci zidovja. In tu stoji sedaj nepremično. Precej časa je okrog nje vse tiho in mirno, nikjer nobenega šuma, iz katerega bi bilo sklepati, da se. približujejo hiši sumljive osebe, ki jih je malo preje videla skozi okno. Toda Tereze ne premoti tajinstveni mir.
In res — naenkrat je čuti lahek šum, ki prihaja vedno bliže, razločno zagleda tri temne postave, ki se kot mačke plazijo k vratom zadaj na dvorišču, ki pa seveda ne zapazijo Španjolke, katera stoji v temni senci tik ob zidu.
Terezino ostro uho sliši sedaj, kako so zagonetne postave odprle vrata, vidi, da so zginili v hišo. Sedaj smatra Tereza, da je nastopil ugoden trenotek, da zapusti svoje skrivališče v senci. Hitro se splazi preko dvorišča, odtod na vrt, in kaj kmalu dospe do nizke ograje, preko katere se požene z veliko spretnostjo.
Sedaj stoji na prostem. Nekaj sekund imotri vso okolico okrog sebe, potem pa se spusti v divji beg. In vendar pri tem ni ravnala nepremišljeno. Vzela je smer proti posestvu lorda Hudsona, trdno se na-dejajoč, da medpotoma ali celo v neposredni bližini lordovega gradu naleti sobarico in Piffa. V resnici zapazi Tereza tudi kmalu na od lune razsvetljenem potu žensko, ki se ji s hitrimi koraki bliža. Takoj spozna v ženski svojo sobarico ter ji steče nasproti. .
«MiIostiva gospodična,* jeclja sobarica vsa osupla, ko se je njena gospodarica tako nenadoma in nepričakovano pojavila pred njo, «milostiva gospodična, kaj se je zgodilo?»
«0 tem kesneje, kje je Piff?»
«Nikjer ga nisem našla. Toda-----------»
«No, kaj?»
Sobarica je neverjetno razburjena.
«Gospodično Hudson so našli živo!»
Tereza odskoči.
«Neumnost, — bedaste čenče!»
«Ne, gospodična! Pred pol ure sem slišala, ko je star služabnik enemu svojih tovarišev rekel, da mu kot veliko skrivnost zaupa novico, da je gospodično Hudson danes zjutraj pripeljal domov mož s krinko na obrazu.®
Tereza skoro na glas zakriči.
«Mož s krinko je torej tukaj? Ha, sedaj mi je vse jasno, išče me. Toda moj čas še ni napočil, za enkrat me še ne dobi.»
Sobarica vprašujoče gleda svojo gospodarico.
«Kje je gospodična Santos?«
Tereza nejevoljno skremži obraz.
«Pusti jo; nisem je mogla vzeti s seboj. Sedaj se moram sama rešiti, vse svoje dragocenosti imam pri sebi. Idi z menoj, v bližini vem za skrivališče, kjer naju nihče ne bo tako lahko našel.»
Sobarica molče uboga, saj je popolnoma pod vplivom peklenske sile, s katero obvladuje Tereza svojo okolico. Obe gresta hitro naprej.
«Tudi Piff je torej ujet; brez dvoma je padel v roke zagonetnemu možu, kje pa naj bi bil sicer? Ha, Jak, zopet si prekrižal moje načrte! Ampak mene nisi ujel, le mojo prijateljico, ki jo prepuščam usodi.»
Kako mrzlo in brez sočutja done te besede iz ust brezsrčnice!
Sobarico prime za roko in hiti z njo naprej, dokler naenkrat ne zavije v stran na ozko, komaj vidno stezo.
Vražja pustolovka se je dobro oskrbela za slučaj, da bi morala nenadoma pobegniti.
Polovičen uspeh.
Mož s krinko je res malo pred deveto uro dospel s svojimi drznimi ljudmi k hiši, kjer je stanovala Tereza. Dočim je sam z Billom in še enim možem opazoval prednja vrata, je druge tri može poslal k dvoriščnim vratom, da tako onemogoč’ vsak beg.
Kljub temu pa je Tereza že pobegnila.
Bill je prvi stopil k hišnim vratom. Kot je pričakoval, so bila zaklenjena, skoro istočasno pa je tudi slišal, da je bil zapah tiho odmaknjen. To so mogli storiti pač le tovariši, ki so vdrli v poslopje pri dvoriščnih vratih.
Billova domneva je bila seveda pravilna, kajti hip nato stoje tovariši že pred njimi.
«Vrata na dvorišču so bila odprta,* šepne eden, «in v hiši je vse tiho.»
«AIi je stari vrtnar spal?» vpraša mož s krinko, ki je medtem že stopil poleg.
«Da, vaša milost, v majhnem poslopju, ki stoji poleg, ni nobene luči.»
«Dobro, potem je treba zgrabiti fe tri ženske, ki so v hiši, ter jih spraviti na podmornico. Odvesti pa se morajo tako, da ne morejo niti najmanjšega glasu dati od sebe. — Sedaj pa naprej!®
Mož s krinko gre kot prvi tiho naprej po stopnicah, ki peljejo v zgornje prostore. Kot duhovi se plazijo možje za svojim drznim voditeljem, kateri je imel zbog Piffovega priznanja jasno sliko, kako leže sobe. Sedaj je že zgoraj. Tukaj so vrata v predsobo — mož s krinko previdno pritisne na kljuko, — vrata so odprta. Notri gori luč, toda nikogar ni v sobi. Mož s krinko stopi naprej, Bill je tik za njim.
Mož s krinko odpre še ena vrata, sedaj se nahaja v sobi za sprejeme. Komično, tudi tu gori luč, in vendar tudi tukaj nobene žive duše, ntkakega glasu.
Sedaj se obrne k Billu, rekoč:
«Kaj pa prav za prav vse to pomeni? — Obedve pustolovki sta se vendar pred približno pol ure vrnili domov, saj smo celo videli sani, v katerih sta se peljali!*
Ko znova ogleduje sobo, zapazi še ena vrata. Tedaj se mu na ustnicah pojavi smehljaj zmagoslavja, tem bolj, ker je prav dobro slišati globoko dihanje spavajoče osebe.
«Ah, spita,» šepne Billu, «tem bolje.®
«In sobarica, vaša milost?®
Mož s krinko zamahne z roko, češ, da naj bo tiho, potem pa na lahko odpre vrata spalnice.
Izpod stropa viseča nočna svetiljka razsvetljuje sobo dovolj, je mogoče videti, da stojita notri dve
postelji. Ena od njih je bila še nedotaknjena, v drugi pa spi dama, katere obraz more zagonetni mož dobro videti. Dama je pravcata krasotica. Črni lasje ji leže preko prsi, temne veke se jako prilagajo njenim cvetočim licem. Krasno gblikovani roki sta beli kot sneg. Slika, ki jo nudi spavajoča, je prava prispodoba ljubke, deviške nedolžnosti.
Toda moža s krinko to ne moti. Saj le predobro ve, da tiči v tej očarujoči ženski brezmejno podla duša. Lepa zunanjost služi le kot ogrinjalo, pod katerim se porajajo zločinski naklepi.
Tereza ni ženska, ki jo vidi pred sabo, o tem si je bil mož s krinko že na prvi pogled na jasnem. Po njegovem mnenju mora torej biti njena prijateljica, Manuela pl. Santos, katera je pahnila Be-atrico iz sani. V tej domnevi ga tudi potrjuje dejstvo, da ni v hiši nobene druge sobe več.
Pri misli, da ni izključeno, da se je Tereza vendarle odtegnila njegovemu maščevanju, se mož s krinko neprijetno dirnjen zgane. Hitro pristopi k postelji ter prime spavajočo za njeno belo roko, ki počiva na svileni odeji.
Sedaj se spavajoča premakne.
«Tereza, Tereza, ali že prihajaš s kako veselo novico? — Kaj — po — pomoč — pomoč!®
Njene besede se spremene v grozno vpitje, ki odmeva po vsej hiši. Saj vitli, da stoji zagonetni mož poleg postelje, o katerem ji je njena prijateljica že toliko pripovedovala. Zaman je tolažba, da je vse, kar vidi, sanje; mane si oči, toda moč prstov, s katerimi jo drži za roko, ji dokazuje, da je vse gola istina.
«Pomoč, pomoč!® kriči znova.
«Vaše vpitje je brez koristi, Manuela pl. Santos, Odgovorite mi, kje se nahaja vaša prijateljica Tereza?®
«V sobi, ki jo imamo za bivanje podnevi, čaka na sobarico,® zdihuje lepa pustolovka, ki je uver-jena, da ji bije zadnja ura.
«Tamkaj je ni. — Kje je sobarica?®
«Odšla je, da zve, kje se nahaja služabnik,® tarna Manuela, ki je že bolj mrtva kot živa.
Mož s krinko udari z nogo ob tla ter šepetaie govori sam s seboj:
«Ah, šla je sobarici nasproti, toda ne, pobegnila
je___________brez dvoma nas je videla, zato so bila
vrata na dvorišče odprta.®
Kljub maski vidi do smrti prestrašena Manuela, kako se mu je skremžil obraz od osupnjenja, kako mu žare temne oči kot bi bljuval ogenj iz njih.
Proseče dvigne svoji beli roki in prosi glasno tarnajoč:
»Milost, milost!®
Mož s krinko se divje zasmeji.
«Milost vam — vragu v človeški podobi, ki je hotel ljubko, nedolžno bitje pripraviti ob čast, in ko to ni uspelo, revico celo ubiti, vi ne zaslužite nobenega usmiljenja. Ampak ne sama, marveč skupaj z ono prekleto, ki jo tako strašno sovražim, skupaj s Terezo bosta našli svoj konec — do tedaj pa ostanete moja jetnica!®	(Dalje	prih.)
Lastnik in izdajatelj Rudolf Juvan v Ljubljani.^ Urednik Franjo Rupnik v Ljubljani.
Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (odgovoren Miroslav Ambrožiž).
najboljša kolesa In Šivalni stroji
so edino
PETELINGEVI
znamke	_	, « .
Od dobrega naj
Oritzner, Adler, Phonix boljše je Švicarja dom, obrt in industrijo. Brezplač. pouk,	p*etilni stroj
ugodni plačilni pogoji, večletna garancija. *jDublCCi41
JOSIP PETELINC. LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Naroiaite
in
zahtevajte
Novo
Pravdo!
KRAVATE,
ovratnik«*
itmK«. naramnice, »rajce, noaavio«, nahrbtnike in palice, modno blago, toaletne potreb-jčlne, jedilno orodje ima v bogati izberi in po najnižjih cenah edino
Josip Peteline
Ljubliana
blizu Prešernovega spomenika 0b vodi.