O b 8 e g : Stara pesem, katera pa še zmirom nova ostane. — Kako sadna drevesa v slabo zemljo saditi, da dobro rastejo. — Gospodarske skušnje. — Gospodarske novice. — Različnost živeža v raznih krajih svetá. — „Matice Slovenske" občni zbor v Ljubljani 12. marca 1879. — Berolinska pogodba — polovičarsko delo. — Črtice iz Bosne. (Dal.) — Mnogovrstne novice. — Dopisi. — Novičar. Gospodarske stvari. Stara pesem, katera pa se zmirom nova ostane. „Novice" so morebiti uže stokrát razkladale neko stvar, o kateri bi se smelo misliti, da je vsakemu kme-tovalcu popolnem znana in sicer tako, da ne bi bilo treba ne besedice več o njej govoriti. Ta stvar je namreč, kako ravnati z gnojem in gnojnico, da gospodar ju dajeta tišti dobiček, ki ga v sebi imat a. In vendar ne bi misiil člověk, da o tej řeči, o kateri se je že toliko govorilo in pisalo, je se zmirom govoriti in pisati treba. Ta potreba se dá prav dobro dokazati s tem, da, kdor ne verjame, da je res tako, naj le gre pogledat gnojišče v to in uno vas. Mar-sikater dober gospodar suče in suce v roki krajcar, predno ga izda, pri gnojišČu pa zapravlja vsako leto veliko veliko goldinarjev, ki bi mu lahko dotekali v njegovo kaso. In kako to? Vsak gospodar to vé, da tem več bo přidělal, čem več ima gnoja in čem boljši je^gnoj ; se ve da o vremenskih nesrečah ni tu govora. Cem veči in boljši so pa pridelki, tem več se iz njih skupi. To pa vse se more doseči le z umnim ravnanjem gno- jisča. Pred vsem naj skrbi gospodar, da mu ne ena kapljica gnojnice po nemarnem ne odteče — gnojnice — pravimo, kajti ona se po pravici imenuje „zlato kmetijstva". Kos mesa, če je prevec razkuhano, nam zato ne diši, ker je presuho, tudi je tako meso kot živež manj vredno, ker vse, kar je tečnega v njem, je v juhi ostalo, katera je potem okusna in tečna postala. Kako bi se smejali takému člověku in ga za norca imeli, ki bi tako močno meseno juho proč zlil in le ostale suhe fetrene mesa vžival! Je li morebiti kaj drugače z gnojnico? Ce hoče setev na polji plenjati, morajo rastline v zemlji živeža najti. Ta živež obstaja iz mnogoterih snov, katerih se rastlina more navzeti le takrat, koso raztopljene, kakor je sol raztopljena v vodi. Res je, da tudi trdi gnoj ima redivne snove v sebi, anima jih toliko, kakor jih ima gnojnica. Razen tega pa so v gnojnici vse redivne snove tako pripravljene, da jih rastlina kar naravnost povžiti more; tako pa ni trdi gnoj, ki mora še le sgnjiti in sprsteneti, da ga rastlina v-se vzeti more. Kdor pusti, da gnoj- nica odteka, je podoben onemu , ki dobro juho proc vlije, suho meso pa, ki je brez soka in moči, povživa. Zato napeljujejo umni gospodarji gnojnico v jame, katere je ne spuščajo v zemljo in so narejene zraven gno-jišča ali pa pod gnojiščem; s tako nabrano gnojnico polivajo potem večkrat gnojni kup. Če se gnoj na gnojisči večkrat s gnojnico poliva, se s tem polivanjem obvaruje prehitrega trohnenja, zraven tega pa dobiva s gnojnico vse tište redivne snovi, katere ona v sebi ima. Gnojnica se lahko na gnojišče poliva z korcem, se bolje pa z gnojnično trombo (pumpo), o kateri so tudi „Novice" uže večkrat govorile. S tem, da se gnojnica varuje in z njo gnojni kup poliva, pa ni še vse storjeno, da ima gospodar kolikor mogoče velik dobiček od svojega gnojisča. Treba je tudi, da se gnojni kup dobro napravi. Morebiti se bo kdo smejai, ko bode to brai, in vendar ni prav nič smešnega o tem, kajti na pravi razmeri gnojnega kupa je veliko ležeče. Gnojni kup naj je zmirom trdo skupaj stlačen, da ga sapa od strani prehitro ne osuši ; to se dá lahko s tem narediti, da se kup na stranéh močno z deskami potolČe. Tudi je na to gledati, da se gnojišče na dvorišču na pravo mesto postavi, to je, bolj v sen co, kjer ga solnce celi dan pripekati ne more. Nespametno bi pa tudi bilo gnojišče napraviti pod kapom, kjer se prevec spira in se mu tako veliko gnojne moči jemlje. Se nekaj je treba omeniti in to je tišti smrad, ki je gnoju lasten, in ki ga kemikarji amonijak imenujejo. Beseda amonijak je našim kmetom neznana^ al dobro znan je kmetu in mestjanu smrad, ki iz gnoja puh ti in je njegova najbolja moč. Da gnoju ne uide ta moč, priporoča se že od nekdaj potresati gnojni kup s mavcem (gipsom), ki ima tako moč do amonijaka, da ga celó malo iz njega bežati more. Komur pa ma vec ni pri rokah in ima s o to, ta naj s šotnim drobom potresa gnoj in obvaroval ga bo zgube amonijakove, kjer ni ne mavca ne šote, dobro služi tudi prst. Konečno le še nekaj. Ni dobro, če je gnojni kup previsok, kajti na takem kupu se ne delà enak gnoj ; ko je namreč gnoj spodej že ves izgnjil in strohnel, je na vrbu kupa še ves frišen in ne podelan. Da tako različni gnoj na njivo prepeljan ne gnoji enakomerno, to se razume samo po sebi. 90 kako sadna drevesa v slabo zemljo da dobro rastejo. saditi f dar prav natanko s tem, da je 10 z lanenim oljem dobro namazamh jajic položil v pešek, ki jih je pokrival za Na to vprašanje odgovarja skušen sadjerec tako le : Jamo, kamor hoćeš drevesa saditi, izkopaj, će e sem linij Cez 3 jajca le 2 odstotka svoj mesece jih je preiskaval našel da pa odstotke mores,.uže nesoliko tednov pred sadbo, misii! drevesca jeseni narediti sem kmalu po J"» UUODUKkO , ko jih JC uupxi, BU in dišala so prav tako kakor frišna teže dprl o cez ubila so biia vsa lep me8eeev I v • • kosnji SO z oljem m otave za nje jame izkopal. Će sem jih hotel pa spo- odatotkov ložj saditi, sem jame že o jeseni kopal. ro je za to smrděla postala jajca cez > polna asproti temu pa me8ecev za 18 f biia so na pol praz in so dobro, ker izkopana zemlja po tem dalje ćasa na zraku, solncu in dežji leží, da se jako zrahljá in rodovitnosti izpo tudi lahko Laneno olje je dober kup in namazati jajca neba napije globoke, Jama ízkopijem ) kar se čevljev pa široke dá da » plit ve y Čevelj Gospodarske novice. so plitvim s k l e- * Bazstava perutnine na Dunaji. Dunajsko društvo dam ali dlani človeáke roke podobne; v tacih jamah za rejo perutnine, ki se imenuje „erster 03terr. Geflii-se drevesne korenine dobro razsirijo. gelzucht-Verein" napravi od 11. do 18. maja razstavo O D. Ruši no odřezem toliko globoko, dokler njene perutnine na Dunaji. Prvo zemljo, ko dar koli poslane to razstavo se jemljejo od kokoši golobje go si ker po- raće, purani in vsaka druga perutnina, d) tići, e) pitana korenine sežejo, ter jo na stran denem. tikoma pod rušinami denem posebej na stran ^ vršna je bolja od spodnje, katero tudi posebej na drugo živa ali zaklana perutnina itd. — Kdor boce v razstavo stran položim. Ko je jama izkopana, denem rušine brž kaj poslati, naj se pri društvu oglasi zadnji čas do 20. na dno, toda narobe, ter jih precej dobro pomandram dne aprila; kar pa v razstavo posije, mora biti do 10. (potlačím). In tako pustim jamo, dokler pride čas dre- maja na Dunaji. vesa saditi prazno Posebno dobro je tudi za drevesa če se v jame, dokler so še prazne, nekoliko dobro po* novo šolsko leto s 1. marcom pričelo,^ Učeacsv delanega gnoja potroši; dež ízpira gnoj in njegova Na sadje- in vinorejski šoli pri Mariboru se je HH|HHHBHHHHBH ÉHH is mladih viniČarskih učencev 10, 2 iz Kostrivnice, Ta gnoj se mora gnojnica se iz njega v glooino oceja pa, ko se drevesca sadé, zopet iz jame pobrati. 4. Kedar drevesca sadim, pa tako-ie ravnam : Naj-prej zataknem kol sredi jame, potlej posujem nekoliko boljše zemlje po rušini, in na njo postavim drevo, ka- Monsberga, 1 iz Ljutomera, 1 iz Radgone , 1 iz Brežic, iz Griz. Podučne stvari. tero sem v to jamo namenil, ga h količu, toda ne pre- da se lože s zemljo vred ponižati in ostalo boljo zemljo (će nimam posebno tesno > pnvezem 7 vsesti more. Razlienost živeža v raznih krajih sveta. dobre pri rokah) korenine, ki jih z roko lepo razpro stim, skrbno zaaujem, in sicer tako, da nič praznega in votlega med koreninami ne ostane. Na to zasujem jamo povrhi s tisto zemljo, ki aem jo nazadnje iz jame vrgel, in napravim okrog drevesa j a m el če k, da se deževnica ali sicer voda, s katero drevo zalivam V nikaki reči ni toliko različnosti kakor v živežu raznih narodov. SI ovenec je zadovoljen s svojimi žgaujci in a svojim sokom, Lahu se smeja srce, kedar se nasiti s koščekom polente in z grozdjem, Ind zajme včasi med ne oceja, ampak krog drevesa ostane. 5. Ako pa suho vreme nastopi, se morajo drevesca pogostoma zali vati, zato ker so plitvo posajene, se tedaj tudi hitreje posušé, kakor take, ki globoko stojé, in ker je zemlja okoli njih še rahla. Drugo jesen si oskrbim, če je le moč, pepela solnčnim izbodom in zahodom mrvico rajža; al Eskimo si komaj potolaži svojo lakoto z dvajsetimi funti mesa na dan in Tatar ga požre v 24 urah svojih štirideset funtov. Kapitan Cochrane (Košran) omenjuje v svojem potopisu še zadnji spravil celó 7 da del Jô neki a tar v 24 urah celi dobre prsti ali pa prav podelanega gnoja in ga posujem po ruami okrog drevesic, pa ne tikama dreves, ampak bolj krog njih, po rusini, ga pod-kopljem precej globoko, toda pri tem delu pazim na to/ I j zemlja okrog drevesca zrahljana in pognojena velicega vola pod streho svojega života zraven pa dvajset funtov masti pojedel in pri-merno veliko razbeljenega surovega masla spil. Trem Jak u tom. kateri so tudi Tatari, se malo zdi > y za 7 da se korenine ne poskodujejo. Po tem takem je i korenine nimajo samo v jami, ampak tudi zunaj nje rahle prsti kosilo celega severnega jelena (Renntbier) do beiih koati oglodati. Londonu in Novem Jorku račuaajo po pol funta mesa za člověka na dan. v Parisů šesti del asti na Kranjskem in ziveza dovelj 7 kar jim prav dobro tekne, in zato ra- funta mesa ; na Slovenskem pride pa kaj majhen drobček 7 t funta mesa na enega stejo kvišku, da je veselje. Tako gnojenje in rahljauje prstí je in bo drevesom vselej prav dobro, toraj tudi v poznejih letib. Kar se pri omenjenem prekopanji prstí okrog dreves manj sená, toliko već se pa otave nakosi. Tako sadim in obdelujem svoja drevesca že već let; ona rastejo veliko hitreje in se obrašćajo veliko boljše kakor druga. Zato to ravnanje vsacemu živo priporočam. člověka na dan. Pri vsem tem se pa smejo Slovenci ponašati 7 da jim dadó žganci, krompir in sok krepke pesti in prebrisane glave od leta do leta bolj babi ! žalibog, da jim jih žganje Ni tedaj re3, da ljudje brez mesa ne morejo sha- ako le umejo , si živež tako napravijati, da si v jati, njem ono tecnost nadomestijo, katera se nabaja v po-Štenem kosu govejega aii druzega mesa. Zivež je pa zeló različno med ljudmi razdeljen. Tù je siromak , kateri ne premore toliko , da bi svoje Gospodarske skusnje. Kako jajca hraniti, da ostanejo clolgo dobra, B. T.íť naj se jajca pomažejo z lanenim oljem pa Po ; iz tudi otroke kedaj do dobrega nasitil; tam je bogatin, kateri tlači v svoj želodec vse sladkarije, katere si more iz mišljevati. Na eni strani je Lazar, katerega glad ni tako z oljem ovitih jaje ne more nič izpuhteti, vnanji zrak ne more jih prešiaiti. To je akusil gospo- nikoli ugašen, na drugi pa požeruh, kateri v ataroati med desetimi in dvajsetimi leti toliko nepotrebnoga po-vžije, da bi to 40 „parizarjev" komaj prepeljali. iTJ nogoteroat živeža je velika, se veča pa je v tem kako si živež pripravljaj o. Brez kooca in kraj čudne sladkarije raznih narodov. Ënema se prileg ) so Znanstvene stvari. gobec ali mehki nos neke posebne zverine dali za ikre morskega soma, za > drug bi želodce, za se ne » Matice Slovenske" občni zbor IO? cilj ene race in piščeta, Là Cl UJVI guu MVIMV AU il v jM gUJVMUMI dušo in telo. To vse je zlasti pogoltnim K i taj ce m morske polže in tičja gnjezda v Ljubljani 12. marca 1879. čez vse. Eskimo pl v kl i sreči > kedar si more mamasati svoj golt z lojeuimi svečami, s katerimi s sledećim govorom: « »•« i «ti « -i « ^, t Predsednik dr. Jan. Bleiweis, ko konstatira pravilno steviio pricujočih družbenikov, prične zborovanje svetijo katera ladijah; Ab se upij fcrvj t ravno tako upijani, kakor žganje zbor Zbrali smo se danes, prečastiti gospodje > v občni risu so hoteli nekdaj nekega člověka raztrgati ko • * > ki je 14. v vrsti rednih Matičinih" zbor ,v > da jim priporoČal konjsko meso za živež y resimo vse to, kar po pravilih našega društva pripada danes narobe svet! Dandanes ima v večem delu velikih mest m glejte dan- področju občnega zbora. Zboroval je pa lani novembra meseca pod predsedstvom preč. gosp. dr. Jarca izvan- prodajajo samo konjsko redni zbor, ki je meni naklonil največo čast, ki jo meso. tica ,,Ma- - ... more nakloniti svojim članom, namreč, da me je Najčudovitej izglede sladnosti pa nahajamo v vi- imenoval častnega uda. Dolžnost mi je, da slavnému sokih se verni h deželah. Tu je špeh morskih psov naj- zboru danes za toliko odlikovanje izrekam najtoplejšo slaji grižljej, s katerim jejo neprezvečeno jelenovo pičo zahvalo , kateri dodajam zatrdno obljubo, da bocem kot salato, potem kožo morskega soma v drobné ko- dokler le morem, delati tudi za našo, slovenskému na > neki sladaa, kakor nam ščeke razrezano, katera jim je sladkor. Morski konj ima okusno meso; je skoraj ka- rodu živo potrebno literarno društvo. Ne morem M1VWV4UV«' v«. • — — ~ ^ — ~ — } j —--- - —^ v vui pci SI aaj ^ ua ulw ui ua uwjlu mv^ouu tuu* kor grobo govejo meso, in surova jetra morskega konja ponavljal, kako mi v spominu na to, kar se je meseca novembra godilo v Ljubljani, še zmirom srce veselja kaj da ne bi na tem mestu tudi da je sedemdesetletnica moja dala povod sijajnim so neki tako dobra, da bi se člověk lahko zamaknil! Zmrznjeno meso morskega psa je kaj dober živež po- igra, v*« dcucuiucocuciuj^ muj« u».« potnikom in še ce!ó, kedar je ognjito celo poletje s dokazom, kakosrčne simpati je uživa travo pokrito ležalo, je čez vsako sladkarijo pozimi! slovenski pri druzih sinovih matere Slave, in to moje Iz jelenovih želodcev delajo jed „nerakakuk" imeno- veselje je zdaj tem veče, kovem, da nikdo zaradi mene naš narod vano to si pošiljajo prijatli in sosedje, kakor pri nas ne trpi žalosti, česar smo se bali, ko je počil glas potiče in kolioe. Pozimi zakuhujejo Grenlandčani ne- slavnoznani rodoljub, prečastiti gosp kake jagode z angeliko in jajci, vržejo vse v kožo zaradi svojega govora kake neprijetnosti doživeti > da Biankini utegne morskega psa in zalijejo z ribjo mastjo. Cez meso se- vernega jelena ne pozna Eskimo nič boljega in še celó radostni čujemo, da ne. Dolžnost mi je dalje omeniti t a zdaj da Matičin" odbor "^o j w---—- ~ -—-— ~ —~ ~ " J O — ~w iUi j Kj uaiju uiiiuuiu ^ ua ^Luati^iu vuuv/i zmrznjeno njegovo meso je Grenlandčanu bolje, kakor obžaluje zgubo mnogoletnega, mnogostransko izvede-kdo vé kakošna pečenka na kraljevi mizi. nega in vzlasti v odseku za izdavanje knjig (šolskih in ) Belužistanu pokladajo živini neko zmes iz drugih) marljiveça odbornika gosp. Ivana Šolarja dateljnov in suhih rib, Ijudje sami pa se samo z ribami ki premeščen v Dalmacijo zdaj kot nadzornik ondašnjih živé; na Angleškem mecejo vec plemen rib na cente srednjih sol posluje v Zadru , kjer narod slovanski od po polji, da zemljo gnojé; vrh tega pa, da s tem zrak njega pričakuje zvesto varstvo narodnih pravic v on- okužujejo , zdiha jezero in jezero gladnih ljudi po ko- dasnjih šolah. silu. Tuna riba (Thuniiach) atlantskega morja ima Med knjigami, ki jih je Matica lani izdala ste telečjemu podobno meso , samo bolj suho in trdo je ; dve prišli na svitlo po sklepu lanskega občnega zbora tudi jeseter, ki je bil starim Grkom in Rimcem tako („Potovanje okoli sveta" po Jul. Verneju in „Slovnica ljub, je tak in njegovo meso je brez krvi; meso dolgo- hrvatska za Slovence" Marnova), ena pa bila je navadni nosatega jesetra pa je kakor goveje, samo debelokitasto, Matičin „Letopis", obsegajoč na blizo 30 pôlah mnogo- žaltovo in neokusno je. Morski volk ima suho in kislo vratno gradivo, obděláno od odličnih pisateljev naših, meso; Havana je edino mesto, kjer ga prodajajo. Ki- Te knjige so od ene strani hudo grajane, od tajci pripisujejo njegovi koži in njegovemu repu posebno druge pa topio hvaljene; moč. Zamorci zlatega a to je uže na- primorja Ijubijo zlo njegovo meso, vadna osoda „Matičinih" tiskovin, ki še « « « ■ á mm t A « A » ' T » ravno tako tudi meso povodnjih kónj in aligatorjev, in prebivalci Polinezije se preobžró z unim, da zbolé, ker čez leta najdejo zasluženo priznanje se je godilo s šolskimi knjigami, zemljevidi itd. Tako Kri- tako meso surovo žró. V Sotiji in nekaterih druzih se- tika mora biti, to je prav, — brez kritike in opozicije vernih deželah jejo Morsko meso vec plemen morskega volka. jeguljo, suho želab, da z ni nikjer pravega življenja; za najbolj o kritiko in zribano, imajo v nekaterih de- pa povsod veljá le ti s ta, ki z delom svojim J / ~ # J jr -, ^ v w ^ ^ V* J W * V ** J 4L» * M V A Vf m W » V j * njo juho bolj gosto delajo; tudi njeno meso kaže, da zna to ali ono bolje narediti, kakor à i w • r^ i i t • ê i A ^ ' '/ * delovanja na „Matičinem" polji je vsa- lojalno gledati le „od ima okus. kakor telečje meso. nekaterih krajih An- drugi. Pot do m m ____a mm gleškega jo zapekajo z mnogimi drugimi řečmi v kruh. cemu pisatelju odprta ; ni tedaj Tudi drugi narodi, ne samo prebivalci zlatega pri- strani". morja, jejo go laz ni z velikim veseljem. Dasiravno se gostujemo z morskimi črepahami (Šildkrotami), se nam delovanji „Matičinega" odbora v preteklem letu bode gospod tajnik, o novčnem gospodarstvu pa gosp. studijo deželske črepahe; al v juho, katero jejo popot- blagajnik poročal. Prijetna dolžnost pa mi je, da poleg niki po južnem Italijanskem in na otoku sicilijanskem, tega, da rečem, da vsi gospodje odborniki, ki morejo se kuhajo večidel le deželske črepahe. Na otoku Tri- v seje dohajati, marljivo sodelujejo, se še posebno gosp. nidad in na druzih otocih so te živali zlo drage; jajca Praprotniku in g. Vilharju javno zahvaljujem za tako imenovane zaprte črepahe so severnim Amerikán- marljivo in vestno opravljanje njunega težavnega posla. cem kaj prijetna jéd. Ameriki so mastni morski severni kakor tudi v južni terapini, kateri so proti koncu Prečastiti gospodje ! KonČaje svoj govor priporo-čam posebno Vaši pozornosti 7. točko današnjega dnev- poletja vjeti, silno draga jed in njih jajca plačujejo z nega reda, to je, zaostale dolgove družabnikov. Odbor dragimi aenarji (Dal. prih.) „Matičin'' ni nikoli zanemarjal tega važnega £nancnega vprašanja ; ko pa je v odbor stopil gosp. Luka Robič, strokovnjak v tej stroki, dobil je ugodno priliko, teme- Macedoaiji je upor, o katerem so Turki po- ljito ae lotiti rešitve te novčine zadeve. In res oóáirao ročali, da ao ga popolnoma zadusili, zopet popolnoma preiakavo od začetka „Matičinega" do letosnjega leta oživil se iu od vseh atrani vrejo dobrovoljci k ustajni- je izvršil gosp. Robič s toliko natančnostjo, da se ču- kom, katerih čete se vedno množijo. Gotovo Čakajo to diti mora, kdor pregleduje njegov operat Zato mi ugodnega vremena in odh >da Rii30v , da plaaejo i» dolžnost javne zahvale za tako trudapolno delo gosp. svojih zakotij v ravnino nad Turke. Robiča , ki daje odboru podlago, dognati to sitno stvar do konca a pripomočjo današnjega zbora. Grki se turska vlada tudi ne more poravnati, čeravno ae Francozi močno potezajo za-nje in pritiskajo Tajnik goap. Praprotnik poroča o delovaoji dru- Turčijo, naj bi njim na ljubo ai tuli kak kos odtrgala štva na drobneje. Udov je nekoliko prirastlo, vendar od svojega še živega trupla. se je pa njih število zmanjšalo zavoljo neke druge reči. - «.* VVv . .« ki večkrat ne pošljejo pól o pravém času y in ravno si sedaoji ruski governêr knez Dondukov na D. y ki ne vso moč prizadeva pomiriti razburjeue duhove, vendar vkijub svoji veliki priljubljenosti v bol garski skup- zbornici to je posebno v Trstu gledé poverjenisa dá nič glasú od sebe. Blagajnik goap. Ivan Vilhar bere račun lanakega sčini nezadovoljnosti ne more potlačiti. leta, po katerem je dohodkov bilo 8154 gold. 80 kr., njeni so bili razgovori uža silno burni, ker se od 231 stroškov pa 66&) gold. 91 kr., toraj je ostalo čez se poslancev jih nič manj ko 102 strogo držita le tište 1473 gold., ki se bodo pa deloma še porabili za do- pogodbe, katero je sklenila Rusija s Turčijo v sv. zdaj še ne podane račune. Skupnega premoženja je Stefanu, in med temi je veliko zeló veljavnih možakov 58.083 gold. 89 kr. Po proračunu, ki znasa dohod- aloveóega domoljubja. Eden takih je v zbornici krepko kov 4231 gold. 62 kr., oskrbovalnih stroškov pa 860 povzdignil svoj glas naravnost rekši, „da nikakor ne gold., toraj ostane za izdavanje knjig za letos 3371 gld. gre velikanskega poslopj a zidati na pešek, 62 krajc. kar aezdaj namerava, ter postavno pritrditi se po predsednikovem nasvetu volijo gg. Z agar, Ce- Ta račun in proračun zbor odobri in^ za pregied temu, da se ceiemu truplu odaeka ud, po ka- terem bo rana vedno krvavěla in vsacega sina domovine neprenehoma hudo aklela." Tako je mnenje vseh 231 poslancev, če tudi ga lešti na in Kadiln ik. (Koq. prih.) Politične stvari. -----j- —----j~ p" y ^ v^v-* vsak javno ne izgovarja, ker vsak je prepričan, da take osode noben Bolgar ne mara. Zato je tudi večina od- 20 poslancev sekova predlog, naj sklene, da se ima izhodna Rumelija sklenila skupščini staviti » ^luutv^ , uwj uutuuv , UM OV ALUS« I U U V U U C» Í.H VJL LU U t t j a Reroliuska pogodba — polovicarsko delo. združiti z bolgar s ko kneževino. Po vseh teh dogodbah se ne dá misliti, da bodo Bolgari zadovoljni Da je berounska pogodba o turskih zadevah z izvršitvijo berolinske pogodbe ; veliko verjetneje jeto polovicarsko delo, to zdaj vsak daa jasoeje postaja. da |e iz ozira do Rusije zdaj nočejo stopiti še na noge, a kedar odide ruska armada, bo gotovo bila ura, o kateri se bo boj za popolno rešitev iz turškega jarma vnovič pričel. Evropski diplomati so v Beroliuu proti volji priza- detih narodov skovali nekaj cemur se zdaj ti na- rodi odločno ustavljajo. Ne vprašavši Bolgare so njihovo deželo razklali v dva kosa in južnega lepšega in bogatejšega pustili pod polumesecem, čeravno so časi uže davno přetekli, ko so ae narodi smeli cepiti na dvoje in dandanea kraljuje ravno nasprotna ideja, nam-reč ta, da se narodi družijo v celote. Přetekli so tudi časi, ko so kar čez glave narodov aklepali pogodbe Ce tedaj je že zdaj tako, ko 8e določbe berolinake pogodbe pričenjajo komaj izvrševati, kako bo ša pu- tem y ko ae bo jel kazati nearečni sad njihov ! Da je barolinska pogodba m zveze y česar se bodo diplomati še prekmalu prepri- čali. Uže na polotoku balkanskom zopet povsod vre in slišati poloviČaraka, to sa jeli spoznavati ne le po nji prizadeti narodi, marveč tudi uže velevlade, ki zdaj vidijo, da bo treba iz- datnih popravkov (korektur) na nji. In rea je uže bati se je vsak hip, da ne bi izkipelo z nova. y da je italijanskega ministerstva predsedûik De- Riisi se povsod umikajo z Bol ga rije pretis nasvetoval vladam evropskim, naj bi napravile še pa prihajajo turške čete in zasedajo glavna mesta in trdnjave. Do zdaj pač med Turki in Bolgari ni bilo se nobene praske, ker so Rusi še preblizo, al kako dolgo utegne to trpeti? , za njimi „ahod po shodu" v Rimu, pri katerem bi se izbodna i z h o d n i R u m e I i j i je gibanje in upitje po združenji z Bolgarijo čedalje sil- zadnji ruski vojak izginil štrena dala morda pametneje razmotati, kakor se je razmotala pod vplivom ,,poštenega mešetarja" (des ehr-lichen Maklers) Bismarka v Berolinu. Vsakako potřebuje berolinska pogodba temeljite revizije, sicer ne bo miru neje kaj pa še le bo, ko bo i dokler na balkanskem polotoku ne dobi vsak iz dežele unkraj Balkana! narod tega, kar mu gre po božji in človeški postavi 93 Ozir po svetu. Črticc iz Bosne. (Dalje.) Lepa reč! Da je bil stotnik i mano tako kratkih Ibesedi, tega mu nisem ravno zaměřil, ker je moral res sila veliko posla imeti ne še manj silil v očitoo nevarnost, če morda še nikakega dobička ne bi bilo." gospodine, dobiček, dobiček! Starec dá kože zdaj po vsaki ceni. Nemarnosti pak ni nobene, jaz ti zastavím dušo in raj, da te pripeljem zdraveg zdravega >,o, nazaj cc m Keciva, da je res, kar obetaš. Kako pa bom z vojaki v službi nego spravi! kože le-sèm?" tudi s sitneži, posebno judi, ki so silno nadležni in kjer koliČkaj morejo, prevzetni in ošabni. Vendar me je bilo vse to tako poparilo, da bi jo bil mahoil najraje » Starec bo dal konje, ker jih kup ; fil TT PnniilnU; U plačaš tu v Banjiluki Vse lepo! Kaj pa, če pri njem ) a kakor je po zadnjem na proti Gradiški nazaj, če bi bil le kako ugodno priliko Padu Banjeluke po turčinih verjetno — naju med potjo j-LM __ ---------------- i----napade kaka turška druhal in dobil. Da za zdaj tù za me ni nobene kupčije, to mi je bilo popolnoma jasno, moja pot je bila sploh zmota. me zbudi iz premiš- naj poseká? ft fa strah ti je vcepil tvojega cara stotnik , ki ni „Kamo sada, gospodine V" šel nikdar se sam Četrt ure daleč od města ljevanja moj nosač >> aii ne v han?" vidim > da A j že si meni „Da, idiva" rečem jaz in grem za njim 9 ki si se tega naučil Tu pljiv, kakor Švabi, od katerih imas pred mano stopa. Ali - 1-----" Ves svoi robo. Idi z Bogom oljen zmeče mojo prtljago, katero bii ;hanu ni najmanjšega prostora, vse je na- íjl ix v i j uou u u i uaj Luau jQv^a j/iooiua« j » «v jw uw tlačeno, še celó po veži čepé ljudjé ali sedé na svoji jaz ne najdem niti člověka, ki bi bil pripravljen ro b i, odgovoriti mi na moje vprašanje. Tako se zopet obrněni in postojim pred gostilnico ter si zvijem smodko, katero v usta vtaknem in prižgem. Moj Bošnjak, to videti, postavi mojo robo na tia in si tudi eno zvalja ter jo prižgé. Párkrát spustivši višojevi dim v zrak se obrne proti meni in me ogovori: uže zadel, na tla in hoče iti. Meni se vse to vendar nekoliko čudno zdi, zato ga primem za halino in pri-držim rekoč: Jaz niaem S vab niti čifut (jud), postoj no neko- šla v ono brdo po liko » ) da kože?" se se zgovoriva Kako Mož jega seboj. se vstavi in reče: „Sama ne, vzela bova tret- u 99 U) es 5 „Da, gospodine, ne zameri, ti si trgovec? „Tretjega? Kdo bo? „Ne, Tvoj prijatelj ? « sem cc odgovorim jaz }9 čemu prašašV CC Mesto odgovora pa zopet parkrat pihne dim iz ust 99 99 gospodine, moj neprijatelj, dušmanin." Ej! kako bo to?" — vprašam jaz ves začuđen. Vedi gospodine, tako bo. Tebi ki si švábsko In skoz nos, pa nadaljuje: čim tržuješ? Kje imaš blago?" „Blago imam domá, ga imam veliko. oblečen, ni varno hoditi samému, in če sem jaz s tabo, ne bo bolje, od daleč utegne prileteti krogla in oba sva tudi ku- na tleb. Zato bo sel z nama Mustafa-Hadži." pujem cc Kupuješ? Kaj kupuješ? u kar se je v tej deželi pridela". 99 „Razno robo, „Tudi kože goveđi in ovac?" „Tudi, če jih vredno dobim." „In jih platiš gotovo?" „Gotovo, 99 99 Kdo je ta Mustafa-Hadži?" 9 jej 9 bral o kakem gospodine, saj si uže katerikrat slišal ali v „hadžiju"! Mobamedancem je to svet člověk, pa tudi slepár, pa se ga vendar nobeden ne bo lotil, da bi mu kaj žalega storil." u A, dá kedar jih vzamem. Pa zakaj prašaš?" nevarnost spravi ?' , se uze spominjam Pa kaj 9 če naju ta v ,,Dovoli, gospodine" — reče Bošnjak in vrže iz- se ne boj, gospodine! Ti imaš revolver, jaz tlelo smodko od sebe — „jaz vem za takih kož mnogo nau bom to povedai in rekel, da bo v tleh pri prvem reče Bošnjak in vrže iz- ,Nič se ne boj, gospodine! Ti imaš revolver, jaz mnogo, celi kup, za več voz Kje so?" ,Tam v brdu, vidiš ga!" cc etrelu ki 99 9 tem pokaže v goro bil nama namenjen od kodér koli. Starec je suh, pa bi vendar svoje kosti še rad po svetu nosil, dokler mu Mohamed dovoli. kakih ur daijave in razklada: „Vidiš, gospodine selo, na konci kulo, veliko kulo? Vidiš?" ; ono blagi majki Bože jo ime) t varna, če tudi skoz celo trumo turčinov. zato ti prisežem pri svoji da bova za njim šla Bos ze videl Jaz napenjam oči, nataknem naočoik, a ne vidim kaj bo med potom počenjal. a 9 nič ko goro, vse drugo je mojemu očesu nerazloČno. 99 Ne vidiš?" — poprime zopet Bošnjak in pomoli nosač zanesljiv. Ta reč se mi je res verjetna zdela in tudi moj Zato ga prasam se roko ter naravna moje oko po nji „tamo, tamo!" 99 Vse dobro! Ali kje imam poroštvo, da si tudi ti Naj napenjam oko, kolikor morem , ne razločim zanesljiv, da me ne bodes dregnil in potem s hadžijem Jř_________v v__y___1 • 17_________:_______rí a I i I mníaivo *)<< nič, čemur se mož strašno čudi. Kar se spomnim svo- dělil mojega denarja? jega daljogleda v prtljagi, ga vzamem ven in nastavim v pokazano mi stran. Res dobro razločim vasico in na vzdigne roki in reče Pri teh mojih besedah se sključi mož na kolena 9 koncu hišo bolj belkasto od drugih. 99 Naj mi postane vsa deca poturica, naj beg posili Moj nosač to zapazivši reče: „No evo! tamo je!" mi vse hčere in moje razmesarjeno truplo naj požro pai, > »Dobro, dobro!" rečem jaz 9 kaj pomaga to! Spravi mi kože sèm , JIU uum . plačal po tem, kolikor so vredne in kolikor morem jaz tero mi je dala majka na smrtni postelji. ,tam je f Ali če te hočem goljufati. In da boš mi se bolj gotovo za- pa jib bom upal, evo! tu imaš v zastavo edino mojo svetinjo - — __é A r A IYI1 "1 fl ri n n mni Ir n «r> a n / 9 ka sa-nje dati. n dine Da bi to mogel 9 blagor meni! Ali vedi 9 posestnik one kuČe je mohamedanec." gospo- 99 » „No, kaj dè to zdaj? Ali si ne upas k njemu iti?" „0, ko sem tje peljal Švabe, pa je bil tudi z nami zaptija (žandar). tem mi podá srebern šmarni tolar na nitki, ki ga je imei krog vrata. Jaz se branim tega in rečem : „Vem , da ti je to najdražja zastava 9 a če bi J° Jas da vzel in vendar-le bil ubit, ti pa ne, mi jo lahko snameš gospodine, sem bil uže večkrat pri njem, m jo zopet imaš. cc 99 Nikakor, gospodine, ta svetinja mi ) ,Potem tako ni nič. Tukajšnji stotnik me je sva- řil iti brez spremstva iz mesta; če toraj zá te 9 ki si ljufam, majka srede zemlje. , če te go- razbeljena predrla prsa in moja mila rajnca je prišla nazaj iskat in bi mene tlačila do cc (Dal. prih.) domač in poznaš ljudi in steže, pot ni vama, bom jaz Mnogovrstne novice, * StraŠanska nesreća po povodnji je zadela Szegedin, prvo mesto Da Ogerskem za Budapeatom , glavno sre-disče Magjarstva, — nesreća je tak?, da svet enake ne pomni in nobeno peró po vse popisati ne more. Naj iz obširnega poročila časnika „Osten" povemo našim bralcem bistvene stvari. Szegedin stoji tam, kjer se reka Maroš izliva vreko Tiso, katera je po hudih nevibtab narastla tako, da je ponoči od 10. do 11. dne t. m. predrla 20 sežnjev na široko nasip železnice Alfodelske in se z grozovito silo, katero je povekšal še strašansk vihar, razlila Čez mesto. To vam je bil pogled strašansk videti ljudi, ko so rešitve iskali po strebah, pomoči prošeci vpili, utonjena živina po vodi plavala itd. itd. — vse mesto jezeru enako bilo. Število nesrečnih, ki so v potopu smrt storili, ni še znano; župan Szegedinski Fr. Palfy za to vprašan, je odgovorili „Danes (13. dne marca) vem le za 82 mrtvih, vendar po vsem, kar eli-šim, utegnilo jih je utoniti več ti soč. Tega krivi pa so deloma tudi Szegedinci sami, ki niso hoteli zapustiti svojih his in so utonili. Ce uže hudič vse vzame — so nekateri kričali drugim , ki so jim na pomoč prišli — naj še nas vzame!" — Ko se je komisija na ladijah po mestu peljala, se je prepričala, da 3 četrt his se je uže podrlo, in če povodenj le še nekoliko dni trpí, ostalo bo komaj 200 bolj trdnih hiš; vedeti je namreć treba, da Szegedin ima 5 predmestij, kjer so vse bajte nizke, pritlične, ne iz opék, ampak iz posušene ilovice zidane; na tisoče je tacih hiš. Poleg povodnje je pa tudi še nekoliko požar o v bilo se pripetilo, kakor pra-vijo, nalašč zažganih hiš in fabrik, zato je oklicana bila „nagla sodba" (standrecbt). Občudovati je, s kakim pogumom so se žrtovali posebno vojaki, da bi oteli kar se oteti dá. Al vse ni nič pomagalo, — Szegedina ni več! — Naj dodamo še nekoliko zemljepisnih in zgodovinskih vrstic o tem mestu. Szege ali Szegedin je starodavno mesto Csongradske županije z 71.000 prebivalci in je še dandanes prvo kupci jsko mesto spodnje Ogerske, polno judov. Ker leží popolno na pianem ob vodah, ni mesto zdravo in mrzlice so tudi zeló navadne. Szegedin je nekdaj bila močna trd- njava; tu je leta 1526. vojvoda Zapoly s 1400 vojaki se branil sili turški, pa brez vspeha. Sultan Soliman je Szegedin v svoje pesti dobil, veči del mesta požgal, in le grad v bran utrdii. Tako je od leta 1526. do 1686., tedaj 160 let Szegedin ostal pod gospodstvom turskim. Leta 1849., ko so se Magjari spuntali zoper Avstrijo in odstavili habsbursko rodovino od vladařstva na Ogerskem, je bil Szegedin gnjezdo magjarske puntarske vlade. Košuta so Szegedinci navdušeno spre-jeli, in ko so mu neki večer serenado z bakljado napravili, prerokoval je Szegedincem : „Szegedin bode Evropi svobodo pri bori 1!" Tukaj je Košut novo armado zoper Avstrijo nabiral, mislé, da nabere 30.000 vojakov. Pač čudna so pota Božja! Danes — čez 30 let — se oholega puntarja prerokovanje vse drugače spolnuje: Evropi Szegedin ne nosi svobodě, Evropa miloščino nabira za nesreČno ponižane Szegedince , ki so deloma sami, deloma pa vlada magjarski kriva tako strašne nesreče , kajti uže pod ministerstvom Bahovim se je razpravljala potreba s trdnejèimi nasipi skrbeti za varnost Szegedina, — al kaj ! niti župan Szegedinski niti minister Tisza ništa— zamaknena v veliko politiko magjarsko — časa imela spolniti svojo dolžnoet in skrbeti za varnost Szegedina. Zdaj je grozna nesreča tukaj ! Magjari sami očitajo vladi nečimurnost, in zgodilo se bode, da bode reka Tisa požrla tudi še ministra Tiso. * Državna loterija. 6. dne t. m. so se srečk© vlekle za državno loterijo, katere čisti dohodek je na-menjen za rodbine v Bosno poklicanih vojakov. Drugi dobitek za 15.000 gold, je šel v Murau na Stajarsko, četrti za 5000 gld. v Feldfcirch na Predarelsko. Tretji dobitek za 10.000 gld. je zadel nek Dunajčan. Srečka za prvi dobitek s 60.000 gold, je šla v Burgau na Sta- jarsko, ker pa te srećke nobeden ni kupil, je prišla ces. loterijskemu vodstvu nazaj in spada zdaj ta veliki znesek med dohodke, ki bodo razen druzih čistih do-neskov razdeljeni med družině reservistov, ki bodo po tej loteriji izdatno pomoč dobili. * Amerikanski pridelki v Evropi. „Vaterland" pri- naša Článek, iz katerega je razvidno, kako veliko kon-kurenco Amerika našim gospodarjem delà. Svinj-.sko mast amerikansko prodajajo že v Pešti, v domovini prešičev. Amerikanski spirit prihaja v Trst, pa se prodaja na Francoskem za 15 odstotkov ceneje, ko ogerski. Amerikansko žito odriva ogersko žito v južni Nemčiji in Švici. Tudi živino že vozijo iz Amerike. Iz Amerike prihaja surovo maslo, sir, posušeno meso, špeh, maslo, jeziki. Vožnja je poceni. Prepelje se cent zav 75 kr., vožnja ogerskega žita pa stane od Pešta do Štětina 2 gold. cent. Tudi frišno meso že vozijo iz Amerike, ker ga znajo tako preparirati, da se ne osmradi. Prevozijo pa tudi mnogo žive živine. — Dobro je to na eno stran, da nam živeža ne zmanjka in da je poceni ; za našega kmeta je pa tudi huda, ker cena njegovih pridelkov pada, davki pa zmirom ra8tejo. Naši dopisi y V Gorici 16. marcija. — Ženska bolnišnica Goriška je že leto in dan razsirjena, ali stroški za novi del poslopja niso še vsi poplaČani. Na ta račun je izprosil naš župan g. dr. Deperis od presv. cesar ja 2000 gold. — Sreberna poroka cesarjeva in cesa-ričina se bode obhajala tudi v Gorici po náčrtu, ki ga je potrdilo ni davno mestno starešinstvo. Tišti večer pred 24. aprilom bo mesto razsvetljeno in pojde okoli mestna muzika z bakljami ; drugi dan zjutraj bode budnica, popoldne godba na Travniku, zvečer ples v gie-dališči, s katerega dohodki se nakloni kak priboljšek pri obedu mestnim zavodom. Tudi se napravi za svečanost 24. aprila nova mestna zastava v mestnih bar-vah (ki ste enaki cesaričinim — modro-bela). — Novo vojaško garnizijo bomo imeli v kratkem : iz Sarajeva pride pešpolk Hess štev. 49. — Novi naš državni pravdnik je g. Evgen Taddei, Tiroljec* ki je bil dosedaj pri ministerstvu pravosodja na Dunaji,, namestnik njegov pa tukajšnji adjunkt gosp. Teodor Dolij a k. — Naš deželni zbor je v zadnji sesiji spre-jel neke spremembe deželnih šolakih postav od 10. marcija 1870. in 16. oktobra 1875. To spreme- njeno šolsko postavo je zdaj (4. dne t. m.) cesar po- trdil. Vsled nje so plačne vrste (400, 500 in 600 gld.) uravnane po o se b ah, ne po krajih. — Vse, kar sem dosedaj povedal, je že več ali manj staro; prav „friš"-nova je pa ta-le: V petek (14. t. m.) od 9. ure dopoi-dne do 5. popoldne je bila na^ančna sodnijska pre-i s k a v a na domu „I s o n z o"-v ega vrednika, g. Ju-rettig-a, in v vredništveni pisarnici njegov\ Danes zjutraj pa so ga zap rl i. Kako bo zdaj z „Isonzo"*m, ce vem. — Da smo imeli uni dao dva ministra tukaj, je bralcem „Novic" že znano. Vitez Chlumecky večkrat sem zahaja , ker ima svojo soprogo tukaj (na Solkanski ce9ti), baron De Pretis je bil pri svojih tu-kajšnjih sorcdovincib. Obiskala sta neki dan glavna »5 kraja ob italijanski meji: Karmin io Cêrvinjan. — Po 14dnevnem lepem vremena smo imeli sinoČi spet rosico dežja"; danes je oblačno. Mnogo del so opravili naši kmetje ta čas. Iz Celovca 15. marcija. — 9. dne t. m. smo imeli tukaj volitev državnega poslanca, katera je zanimala le liberalce, konservativna stranka se za njo še brigala ni. Voljen je bil ustavoverec vitez Leopold Moró, ki je sam přiznal, da so oni časi přetekli, ko je liberali-zem žetev imel v Avstriji,^ katera zdaj potřebuje pomoči na gospodarskem polji. Ce m u so se volilci trudili še s to volitvijo, ni nam jasno; zadnja ura državnega zbora kmalu poteče in ustavovercev v njem ni nobena povo-dinj vzela. — 10. dan t. m. pa smo pod milim nebom imeli tombolo na korist tukajšnji ubožnici, kateri je po tej veselici doš!o 1200 gold, čistega dobodka po 9363 prodanih srt-čkab. — Hvala Bogu, da se milodari za neBrečne rodo vine Plajberške in Hůtendorfske iz vseh dežel avstrijskih stekajo obilo, ker so res nad-loge velike in zapuščene rodovine usmiljenja vreine. — Nasi živinski sejmi čedalje bolj pojemajo; kmetje tožijo o slabi kupciji, čedalje močneji se res kaže nesrečni vpliv, s katerim Amerikanci s svojo živino pritiskajo na domačo kupčijo. Iz Škofje Lofee 16. marca. — Ker unidan ustav- Ijene volitve občinskega starešinstva utegnejo pribodnji mesec biti, naj giedé na to, kar je ljubljanski „buteljť< v listu od 12. svečana pisaril — čuda golemo! aeló v smislu dopisa „Slov. Nar." od 9. svečana — tudi v „Novicah" se bere resnična pa mirna beseda. Oba dajeta prihodnjemu našemu županu podukov, kako naj lepša „pisano Loko", samo o tem sta si menda raz-ločna, da „Tagblatt" kar naravnost daje vrlemu našemu sedanjemu županu „laufpass", „Nar." pa menda želi, da ostane gosp. Mohar. Dajte našemu županu novcev, pa vam bo poravnal vae krive poti, razširil most, gazno avečavo vpeljal v vsakem kotu in olepšal naáo Loko tako, da bodo tudi tujci Deisingerjevega in Fabijano-vega duhá mu glorijo peli. Al od kodi vzeti, pa ne krasti ali mestjane obložiti z novim davkom , saj uže te komaj nosijo, ki jih zdaj imajo! Ko mi je 35. stevilka „Tagblattova" v roke prišla, v kateri butelj obdeluje našega župana, zadenem na 1. strani na članek o tadaaji ministerski krizi, kateri se konča z besedami: „za božjo voljo le ministerstva Hohen-wartovega ne!" No, te edine besede kažejo, da bu-teljnu ni za spravo narodov in srećo Avstrije prav nič mar, marveč da žeii še zmirom take možé na vladnem krmilu, ki se bolj razdirajo mir med narodi in spodko-pujejo blagor državni. Po teh edinih besedah sodi se lahko ves dopia iz konca do kraja iz Skofje Loke, kateremu je narodni župan , ki noče vere svojih očetov zatajiti, strašansk trn v pêti. Iz tega trna pa izvira velika štrena Moharjevih pregreškov, na priliko: če so ulice po dežji biatnene in pozimi snežene, je župan kriv, — če po mestu fantje včasih vriskajo, je župan kriv, zakaj jih ne vtakne koj v luknjo, — óe kdo z gajžljo poka, zopet je župan kriv, — če gospoda Dei-singerja ponoči domů gresta, pa se jima po poti spod- takne, da padeta, župan je kriv, — da zraven našega zidanega mostů ni še — po Bog vedi kateri modri glavi! — lesene brví, župan je kriv. In ker župan Mohar ne nosi visocega cilindra na glavi, nima Fabija-novega škrica in doizih širocih hlac, pa slovensko tako dobro govori kakor nemško, zato tisti peščici naših tujcev ni všeč, ki se v „Tagblattu" sami za „intelligente und aufgekiarte Stadtbewohner" zmirjajo. Mi stari pošteni domačini se le čudimo, da ta gospoda, ki naše mesto pred svetom tako z blatom ometava, da za- iteva „eine menscheawûrdigere Existenz fur die civile Klasse", ni uže davno našega „grdega" města zapustila in šla kam drugam rakom žvižgat. Vsakdo, ki je našo Loko poznal nekdaj in jo pozna zdaj, jej bo rad častno spričalo dal, da se je toliko olepšala na vsako stran, kolikor je to mogoče o sedanjib časih, ko gre hudo za denar in imamo davkov in přiklad uže čez glavo. Kar pa naši Loki posebno čast daje, je to, da so njeni prebivalci v veliki večini ostali kakor so bili: pošteni Slovenci, verni katoličani, zvěsti državljani» Taki možaki so si uže pred več leti zbrali gosp. Blaža Moharja za župana, in Če ni še zdrava pamet zapustila volilcev, dělali bodo tudi pri novih volitvah edini in na vso moč na to, da bode zopet izvoljen mož , ki zasluži zaupanje vseh domačinov in to je gospod Blaž Mohar. Iz Ljubljane. — V seji družbe kmetijske 16. dne t. m., v kateri sta bila gospoda zastopnika c. k. deželnega odborapričujoča, so se razpravljali predlogi, po katerih subvencijski odbor sl. ministerstvo kmetijstva prosi državne podpore za leto 1880. Ker družba kmetijska kakor tudi druge družbe kmetijske, za letošnje leto ni še dobila naprošené državne podpore, ni odbor imel prav trdae podlage za prošnjo prihodnjega leta, z malimi spre-membami držal se je predlogov letošnjega leta, in tako gre prošnja za podporo o 19 stvareh na Dunaj. — Prošnjo županstva vKompoljah, naj bi se 12 gospodarjem, katerim je v velikem požaru pred poldrugim letom tudi vse sadno drevje pogorelo, iz družbinega vrta podělilo nekoliko sadnih dreves, je odbor vslišal. — Iz subven- cijske zaloge 1500 gold, se bode nakupilo muriskih (sivih štajerskih) plemenskih juncev, ki se bodo v prvi polovici meseca maja v Ljubljani po navadni dražbi prodajalí. — V tej seji je bilo tudi sklenjeno, kakošen spis bode družba kmetijska obdarovala z onimi 5 cekini, ki jih je vitez Schneid-Treueníeldski določil za nagrado najboljemu spisku. Drugi pot se bode razglasi! ta razpis. — (Slavnost sreberne poroke cesar jeve) dne 24. dne aprila bodo praznovale vsled ukaza ministerstva za nauk tudi vse javne éole na Kranjskem. Tačas naj bodo imeli učeoci prosto. Okraj na in krajna svetovalstva bodo do- ločila, kako naj se ta slavni dan praznuje. — ( Vodstvo dobrodelne loterije na korist tukajsnje hiralnice in dekliske sirotnisnice) nam na drobno na-znanja, kako se bo loterija ló. dne aprila vršila. Naj iz tega poročila bralcem našim objavimo nekoliko reči. Cela loterija ima 100.000 srečk, katere so razdeljene na 800 vrst (serij), vsaka s 125 sreckami. Vsaka serija dobi en veliki in tri manjše dobitke. Vsak dobitek ima svojo številko in vsi dobitki se sestavijo v poseben popis, ki se po postavi pred vzdiganjem posije c. k. ioterijni direkciji v Trst. Srećke same se vzdigujejo pod nadzorstvom c. k. deželne vlade kranjske. Vzdigovanje srečk je oČitno in vprićo c. k. vladnega komisarja, ki to nadžoruje od začetka do konca, to je tako dolgo, da je vseh 800 serij z dotičnimi 4 sreckami vzdignenih. Vse vzdignjene srećke se brž zapisujejo , zapisnik po-trdi vlada in se potem natisniti dá; vsak, kdor je kupil celo serijo, dobi imenik vzdignjenih sreček. 10 dni po srečkanju se začnó dobitki izročevati tištim, ki so jih dobili proti temu , da prinesó dotične srečke. Do 15. junija t. 1. nesprejeti dobički zapadejo na korist hiralnici in sirotišnici. — Vodstvo bo ob svojem času na-tančni račun vseh dohodkov in stroskov te loterije po časnikih naznanilo. Kakor slišimo, je uže dozdaj vdeleštvo dobrotnikov in dobrotnic pri tej loteriji tako živahno bilo, da je uže prodanih 80.000 sreček, kar obeta 20.000 gold, dobička na korist navedenima dobrodelnima napravama. — Temu naznanilu naj dodamo še to, da so sv. oče papež 96 Leo XIII. ustanovo ljubljanske hiralnice in sirotisnice ako pa naznani kak drug prestopek teh naredeb radostni na znanje vzeli in posebni blagoslov podělili vsem tištim, ki so pripomogli za ustanovitev, vzdržaDje 20 gold ) dobi vsem llSlim, Kl so pripomogli za usianuvuev, vzuraaujc — Gospod Jožef Static, uivoi ugu v eu, uuuc apv in razsirjenje teh zavodov in ki bodo vprihodnje sode- štovan mestjan , je po dolgem bolehanji v 84. letu svoje e bivši trgovec, obče spo- lovali pri teh dobrodelnih napravah. starosti umri (Katolička družba) bode 23. t. m., * ©bhajala desetletnico svojoga obstoja. Dopoludne nedeljo v postu uvoluj vuiiojaia uvovkivvuivv * j o «""»"j"« ^ so vabljeni družniki k slovesnemu duhovnemu opravilu Novičar iz domaćih tujih dežel. v št. Jakobski cerkvi ob pol šesti uri zjutraj ; zvecer ob pol šesti uri pa bode v družbenih prostorih (v dr. Ahačičevi hiši st. 13 na starem trgu) primeren govor in tombola. Dunaj a. Pre8vitli cesar se je 16. dne t. m* sam podal v Szegedin, ko je uže popřej iz lastne blagajnice v imenn svojem in cesaričnem nesrečnikom na- kazal 40.000 gold., ministru finančnemu ogerskemu pa (Glavni moČvirski odbor) ima v soboto 22. t. m. veleval, naj 200.000 gold, pripravi za podporo. sejo s sledečim dnevnim redom Ponudba gospodov bratov Klein in dr. za izdelovanje stavbenega nacrtam 2. Nasvet za poziv izvedencev v predposvetovanje o delib za osu- o tacih jetnikib, ki so posebno vredni pomiloščenja. prevzetje del za osušenje in zboljšanje močvirj Vsled 8reberne poroke presvitlega cesarja se pričakuje obširoo pomiloščenje kaznjencev, zato je uže upravnikom vseh deželnih ječ došel ukaz, naj poročajo senje in zboljšanje močvirj Prošnj do c. vlade Delegaciji ste v Budapeštu dokončali svoj posel za privoljenje predplače za izvršitev tehničnih priprav- in danes (v torek) začne državni zbor zopet zborovati nih del osnovi podruž borovniške Nasveti posameznih odbornikov {Sokol) napravi 25. dne m i toj y Na dnevnem redu je nova postava o državnem računstvu in kontrolstvu. Ker razprave o teh predlogah utegnejo na praznik dalje časa trajati, pride morebiti državni proračun ,,Marijnega oznanenja" v dvorani tukajšnje čitalnice zabavni večer, katerega program ima med drugimi mi se aprila meseca na vrsto. Grof Taaffe je bil unidan v Lvovu, kjer je kavnimi točkami meg 1ULI1 1X11- — " - " v "" ' " ' «J »JV« JW podobe" iz zapuščine mnogo občil se z grofom Potockim. Lvovski časniki Grmeka. Ker nam te zdaj pišejo, da je to potovanje k grofu Potockemu v ministerstva, ki ga prerano umrlega domoljub w podobe kažejo večidel kraje prelepe naše kranjske do- zvezi s sestavo prihodnjega novega movine i ločena na 25 soldov dejamo se obilnega obiska. Vstopnina je do- bode grof Taaffe sestavil po novih volitvab. __U ~ _ n^U/vt C^lr^lntC .— SInvunaířa hpiaaria^ nu Hnnaii îa Odbor ,,Sokola' (V Čitalnici naši) bode živahno gibanje ta in prihodnji mesec, in sicer tako-le : Prihodnjo nedeljo (23. dne t. m.) napravi dramatično društvo gle da lisko predstavo z dvema igrama: ena se glasi: „Pokojni moj", šaloigra v enem dejanji, po franeoski po- „Slovanska beseda" na Dunaji je povabila 16 slovanskih društev dunajskih v pogovor, kako bi se najbolje praznovala sreberna poroka cesarjeva. Za pred- sednika je bil izvoljen dr. Petruška. Sklenilo se je, slovenila gospá LujizaPesjakova, — druga pa: Nemški ne znajo", izvirna burka s petjem v enem se8taviti adreso v vseh slovanskih jezikih in jo izro-čiti cesarju. Ob enem se bo brala slovesná maša na dan svečanosti, pri kateri bodo peli slovanski pevci Ogersko. Zdaj > ko velika nesreća Szegedin dejanji, spisal Jak. Alešovec. Ker je ta zabava na-menjena na korist čitalničin, se je vstopnina določila na 30 kr. za ude in goste, ki jih udje narodnih družeb vpeljejo ta večer, ki ne bo le samo zanimiv po igrah, ki se boste predstavljali, temuč tudi po odličnih ska pozornost vse Evrope obrača na Ogersko, Magjari še toliko takta nimajo, da s sovražmmi postavami predstavljajočih osobah. — Druga predstava je prihodnji torek (25. dne t. m.), predstava „meglenih podob" Tretja zabava pa je 30. dne t. m. z po Sokolu". navadno „besedo" čitalnično. — Ker je tudi Čitainica sklenila posvečevati veselo dogodbo sreberne poroke besedo" ne hujskali narodov, ž njimi pod ogersko krono bivajočih. Prav v tišti seji državnega zbora, 12. dne t. m., ko je minister Tis za o grozni katastrofi Szegedinski interpe-liran bil, je minister nauka Trefort bral nacrt one po stave, ki ljudske sole vseh n a r o do v na Ogerskem pomagjaruje, — in kaj se zgodi? Tako strašanski ,,eljen"-klici so onemu naČrtu doneli, da se je dvorana tresla ! Nj. veličanstev, napravi belo nedeljo slovesno z odličnim balom. (Vabilo.) Prihodnjo nedeljo se predstavljate v čitalmčni dvorani dve gledališki igri: „Pokojni Zagreb. Ker srbské šolske knjige za Bosno »t moj", šaloigra, poslovenila gospá Lujiza Pesjakova pa » sal Jak. Alešovec. m j aaiuigi c*j pvoiu v v/uiia ajujiai« j. ud|aau v