NAJSTNIKI , ALKOHOL - KAJ menijo STARŠI v POMURJU t ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MURSKA SOBOTA Kvalitativna raziskava odnosa staršev do najstniškega uživanja alkohola Jasmina Papič NAJSTNIKI IN ALKOHOL - KAJ MENIJO STARŠI V POMURJU Kvalitativna raziskava odnosa staršev do najstniškega uživanja alkohola AVTOR: Jasmina Papič OBLIKOVANJE: CM grafično oblikovanje, Matej Cvetko s.p. IZDAL IN ZALOŽIL: Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota Murska Sobota, 2013 Raziskava odnosa staršev do najstniškega uživanja alkohola je bila izvedena v sklopu magistrskega študija iz področja raziskav na področju zdravja (javno zdravje) na Univerzi v Lancastru (Anglija), na oddelku za raziskave na področju zdravja, pod mentorstvom dr. Amande Bingley in dr. Marka Limmerja. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 613.81-053.6(497.411)(0.034.2) PAPIČ, Jasmina Najstniki in alkohol - kaj menijo starši v Pomurju [Elektronski vir] : kvalitativna raziskava odnosa staršev do najstniškega uživanja alkohola / Jasmina Papič. - El. knjiga. - Murska Sobota : Zavod za zdravstveno varstvo, 2013 Način dostopa (URL): http://www.zzv-ms.si/si/otroci-in-mladostniki/docu-ments/Spletnapublikacija-najstnikiinalkohol.pdf ISBN 978-961-6679-12-1 (pdf) 270708224 ALKOHOL IN KULTURA Alkohol je danes v večini držav dovoljena in lahko dostopna droga. Ljudje so nagnjeni k uživanju alkohola, države pa imajo predvsem ekonomske interese povezane s proizvodnjo in prodajo alkoholnih pijač. Alkohol spada med droge, ki povzročajo odvisnost (Anderson et al, 2012) in je opojno sredstvo, ki vpliva na strukture in procese v centralnem živčnem sistemu. Vsaka kultura ima do alkohola specifičen odnos, ki je grajen predvsem na kulturni tradiciji in preteklih izkušnjah (Van der Stel & Voordewind, 2000). Tudi vsak posameznik ima do alkohola svoj lasten odnos, ki se izoblikuje že v otroštvu in je sprva pod močnim vplivom družine in kasneje vrstnikov ter širšega družbenega okolja. Potreba po pitju, je poleg potrebe po dihanju, ena najpomembnejših človekovih potreb, ki je imela zelo pomemben vpliv tudi na razvoj človeštva. Ta potreba je vodila naše prednike, da so se naseljevali ob rekah in jezerih. Danes je ta potreba na nek način še vedno močno izražena v številnih navadah, obredih in ceremonijah, ki jih spremlja uživanje alkohola. Odkritje izvira pitne vode je vedno pomenilo posebno veselje, in tako so ljudje konec sušnih obdobij obeležili s praznovanji, ki jih je spremljalo uživanje alkohola (Heath, 1995). Ljudje so pili, se družili in uživali. Ravno občutki in atmosfera so bili tisti, ki so zaznamovali tovrstne dogodke in uživanje alkohola je s tem dobilo poseben družbeni pomen (Heath, 1995). Sociolog Bales je leta 1946 naredil klasifikacijo kultur pitja glede na družbeno sprejetost alkohola. Razvrstitev ni narejena samo na osnovi stopnje uživanja alkohola, ampak tudi na osnovi verovanj, prepričanj, pričakovanj in družbenih norm, ki veljajo v neki družbi in so povezane s pitjem in posledicami pitja. Tako je ločil štiri različne kulture pitja (Bergler po Bales, 2002): • Abstinenčno kulturo pitja, v kateri velja načelo popolne abstinence in je uživanje alkohola prepovedano. Sem spada večina držav islamske veroizpovedi, kjer je stopnja abstinence zelo visoka. • Ambivalentno kulturo pitja, v kateri je načelo abstinence prisotno, le da ga nekateri upoštevajo in drugi ne. Zato v takih kulturah obstaja veliko posameznikov, ki nihajo med askezo in hedonizmom. • Permisivno integrirano kulturo pitja, v kateri je uživanje alkohola družbeno sprejeto, vendar pa sta pijanost in delanje kriminalnih dejanj pod vplivom alkohola negativno ovrednotena in sankcionirana. • Permisivno disfunkcionalno kulturo pitja, v kateri je stopnja uživanja alkohola visoka, alkohol je družbeno sprejet in tudi različni izgredi zaradi alkohola so sprejemljivi. Značilnih je veliko težav povezanih z alkoholom. Slovenija, glede na to razvrstitev, spada med permisivno disfunkcionalne kulture pitja, kjer je prisotna visoka stopnja uživanja alkohola, veliko težav povezanih z uživanjem alkohola in je alkohol v njej družbeno sprejet. Družba znotraj tovrstne kulture ne kaznuje deviantnega pitja in posledic le-tega (Vidmar, 2002). ALKOHOL V SLOVENSKI KULTURI Naš zgodovinar Šepetavc pravi, da je za Slovence bil alkohol že od nekdaj »os ži-vljenja«(Šepetavc, 2000). Vidi ga kot svojevrsten družbeni fenomen, ki je ukoreninjen v čudno sprevrženo razumevanje nacionalne identitete ali iskanje »Slovenstva v alkoholu« in »alkohol kot fenomen Slovenstva«, nacionalne zavesti in tradicije. Alkohol je v svojih mnogih oblikah postal del slovenske folklore, ter reden spremljevalec praznika in vsakdanjika. Nekdaj so celo rekli, da je »piti navada in jesti razvada« (Šepetavc, 2000). Alkohol je v Sloveniji vsesplošno družbeno sprejet. Spremlja vsak dogodek, pa naj je vesel ali žalosten (Podjed 2006, Ramovš & Ramovš 2007, Begic et al 2009). Uporablja se ga za praznovanja, žalovanja in sprostitev. Odrasli večkrat s svojimi neprimernimi pivskimi navadami tudi dajejo vtis, da odgovor za vse leži v alkoholu. Prekomerno uživanje alkohola predstavlja resen problem med odraslimi. Raziskave kažejo, da je alkohol problem predvsem pri nižje izobraženih moških, ki so nižjega družbenega statusa in živijo v ruralnem okolju, pri čemer posebej izstopa naš severovzhodni del države (Zaletel - Kragelj et al 2004, Djomba et al 2010). Podatki Inštituta za varovanje zdravja in Slovenskega statističnega urada kažejo, da registrirana raba alkohola v Sloveniji s časom variira in ne kaže nobenih jasnih trendov. Po podatkih obeh prej omenjenih institucij naj bi bila neregistrirana poraba alkohola še enkrat večja (IVZ, 2010). Letna poraba alkohola na prebivalca Slovenije v litrih naj bi znašala 10-15 litrov čistega alkohola na leto, kar je zelo visoka številka. Težje merljiva je prej omenjena neregistrirana poraba, ki se nanaša na tisti alkohol, ki ni obdavčen in je izven nadzora, tudi pretihotapljen, namenjen za industrijsko rabo in rabo v medicini ali kakor je to večinoma v Sloveniji, pridelan doma (WHO, 2011). Prekomerno uživanje alkohola je splošno sprejet del načina življenja za relativno veliko število Slovencev. Natančno število alkoholikov (ljudi, ki so odvisni od alkohola) v Sloveniji ni znano, vendar se giblje nekje med 150 in 250 tisoč (Fišer Zobovič, 2004), kar je razmeroma veliko. Lahko rečemo, da je 15% odraslih moških odvisnih od alkohola in da naslednjih 15% odraslih moških prekomerno uživa alkohol (Kovše, 2009), torej skupno 30% odraslih moških starejših od 20 let. Število žensk je nižje in razmerje med moškimi in ženskami zdravljenimi zaradi alkoholizma znaša 1:4 (Fišer Zobovič, 2004). ALKOHOL IN ZDRAVJE Problematika prekomernega uživanja alkohola je eno izmed prioritetnih področij javnega zdravja (Anderson et al, 2012). Alkohol je tretji vodilni vzrok bolezni in prezgodnje smrti na svetu. Uživanje alkohola, je podobno kot druge družbeno sprejete šege in navade, rezultat medsebojnega vpliva mnogih družbenih in kulturnih faktorjev, ki se prenašajo iz generacije v generacijo predvsem v obliki vrednot, norm in pričakovanj. Odnos družbenega okolja v katerem živimo, je tisti, ki določa kdaj, koliko, kako, kje in kdaj je uživanje alkohola družbeno sprejemljivo (Šorn, 2006). Na naše zdravje vpliva zelo veliko dejavnikov, vse od naše starosti, spola in dednih faktorjev, našega osebnega življenjskega sloga, vpliva družbe in skupnosti v kateri živimo, naših življenjskih in delovnih okoliščin, kot tudi od socio-ekonomskih in kulturnih dejavnikov, ter dejavnikov okolja v katerem živimo (Belovic et al, 2005). Po Donaldsonu & Donaldsonu (2006) obstajajo tri glavne sfere vedenja, kadar govorimo o zlorabi alkohola, in sicer: - opijanje, - prekomerno uživanje - in odvisnost. Obstaja zelo širok spekter posledic za zdravje in družbenih posledic, ki so povezane z vsako od njih. Resnična odvisnost od alkohola je med mladimi zelo redka, vendar težave z opijanjem nikakor niso (Donaldson & Donaldson, 2006). Alkohol je glavni preprečljivi dejavnik tveganja za kronične nenalezljive bolezni, poškodbe in nasilje (IVZ, 2010). Poznamo več kot 60 različnih bolezni in poškodb, ki jih pripisujemo alkoholu (Kovše et al, 2011). Za nekatere izmed njih je alkohol edini vzrok. Posledice dolgotrajnega prekomernega uživanja alkohola so predvsem različne kronične bolezni, visoko tvegano uživanje (opijanje) pa je najpogosteje povezano s kratkotrajnimi posle- dicami, predvsem poškodbami (Kovše et al, 2011). Biološke, osebne in družbene posledice prekomernega uživanja alkohola so med mladimi še veliko večje kot pri odraslih, zato bi se mladi morali uživanju alkohola izogibati kakor dolgo je mogoče, saj ima škodljive učinke na njihovo zdravje in kasneje posledično na njihovo celotno življenje (Čebašek Travnik et al 2002, Roškar et al 2008, Begič & Cvetko 2009). Zelo pomembno je, da se zavedamo tega, da je odgovornost za zdravje skupna odgovornost vseh: posameznikov, družin, skupnosti, širšega družbenega okolja, tudi politike in drugih sfer. Ključnega pomena pri prevzemanju aktivne vloge v skrbi za lastno zdravje sta predvsem ozaveščanje in izobraževanje. Uživanje različnih psihoaktivnih snovi med najstniki predstavlja pomemben jav-nozdravstveni problem, predvsem zaradi škodljivosti zlorabe in mnogih kratko- in dolgoročnih posledic za zdravje. Najstniki so zaradi pritiskov iz okolice, malo življenjskih izkušenj in nizke stopnje samoobvladovanja še posebej izpostavljeni možnim tveganjem za zastrupitve (Tomo-ri, 1999). Obstaja veliko faktorjev tveganja, ki vodijo k zlorabi alkohola in drugih substanc. Razdelimo jih lahko na: • kulturne in družbene (zakoni, vrednote, dostopnost...), • medosebne (družina, prijatelji, vrstniki.), • psihosocialne (vedenjski problemi, uporništvo, nagnjenost k odvisnostim.) • in biogenetske. ( Van der Stel & Vordewind 2000, Roškar et al, 2008) NAJSTNIŠTVO, ADOLESCENCA... Adolescenca je čas sprejemanja odločitev, čas eksperimentiranja in preizkušanja mej. Sama beseda adolescenca je izpeljana iz latinske adolescere in pomeni »rasti« ali »razvijati se proti zrelosti«, skratka prehod v svet odraslosti (Feixa, 2011). Vsak izmed nas je skozi življenjska obdobja izpostavljen različnim vplivom iz družbenega okolja. Najstniška leta veljajo za najobčutljivejše obdobje v našem osebnostnem razvoju. Takrat se naša sa-mopodoba šele izoblikuje in iščemo svoj prostor pod soncem na tem svetu. Želimo nekam spadati in biti obkroženi z ljudmi, ki so sprejeli družbene vrednote in norme, ki se nam zdijo najbolj sprejemljive. Vsaka kultura pozna neko prehodno obdobje »vstopa v svet odraslih« in čas najstništva je takšno prehodno obdobje, ko nismo več otroci, odrasli pa tudi ne. Biti sprejet v svet odraslih ne temelji zgolj na starosti, višini ali kateri koli drugi fizični kategoriji. Biti odrasel pomeni biti čustveno in osebnostno zrel. To prehodno življenjsko obdobje psihologi imenujejo adolescenca (Ule 2008, Feixa 2011). Čas adolescence vključuje veliko psihofizičnih sprememb. Pravzaprav je adolescenca proces, v katerem si vsak posameznik skuša razviti svojo osebnost, ki je osnovana na psihofizičnih preddispozicijah in interakcijo med družbenim in fizičnim okoljem (Nastran-Ule, 1995). Tudi ta družbeni in kulturni prehod je tipično kulturno specifičen in je enosmerni in enkratni proces, proces nadgradnje kognitivnih, emocionalnih in motivacijskih struktur, ki omogočajo mladim individualno vključevanje v družbo (Nastran - Ule, 1995). Vsak otrok s svojimi lastnimi karakteristikami soustvarja interakcije med sabo in drugimi in niti dva otroka nista enaka, zato enako okolje ali enaki pristopi ne bodo imeli enakih učinkov na vse otroke (Tomori 1999, Čebašek Travnik 2002, Ramovš & Ramovš 2007.). Vloga družine je pri izoblikovanju osebnosti prav gotovo ena najosnovnejših, saj se osebnost začne razvijati že zelo zgodaj v otroštvu (Tomori Žmuc et al, 2010). Seveda pa obstaja še cela vrsta drugih faktorjev, ki niso povezani z družino, in njihovo število raste z leti. Skrb in zaščita sta osnovni nalogi, ki jih prevzame družina v skrbi za lastnega otroka, in šele če sta ti dve zadovoljeni, je možen zdrav razvoj osebnosti. Družina je prvo ogledalo v katerem se otrok vidi in odnosi v družini bodo služili kot osnova za vse druge odnose kasneje v življenju. V družini se razvije sistem vrednot in tu ocenjujemo kaj je dobro in kaj slabo, sprejemljivo in nedopustno in za kaj se je vredno truditi (Tomori, 1999). Najstniki se nahajajo v najbolj občutljivem življenjskem obdobju. Zelo pomembno je, da so takrat deležni pozitivnih vplivov iz ožjega in širšega okolja. Pomembno je tudi, da pri tem ne zaidemo v skrajnosti. Starši ne smejo biti preveč zaščitniški niti preveč svobodomiselni. Skrajno ne-odobravanje lahko vodi v radovednost in uporništvo, dajanje preveč svobode brez posledic (sankcij) pa v imitiranje (Bečaj 1999, Ule et al 2000). Tvegano vedenje je za čas adolescence zelo pogost in normalen pojav in je posledica naglih fizičnih in čustvenih sprememb in seveda rezultat ,testiranja' različnih možnosti za svoje lastno življenje in svet okrog nas (Nastran - Ule, 1995). Večkrat se zgodi, da so reakcije širše okolice in za najstnika zelo pomembnih odraslih (starši, učitelji, vzorniki...) na njihovo tvegano vedenje neprimerni in zato dosežejo popolnoma napačen vpliv. Kazen, zatiranje in omejevanja največkrat niso pravilno uporabljeni (Tomori, 1998). NAJSTNIŠKO UŽIVANJE ALKOHOLA Pri nas in seveda tudi drugje po svetu je mladostniško uživanje alkohola rastoč problem. Najstništvo in adolescenca sta zelo občutljivi in zahtevni obdobji odraščanja in hkrati obdobje, ko popušča vpliv naših staršev in delamo prve korake k odraslosti in samostojnosti. Toleranten odnos celotne družbe do alkohola in informacije ter vzorci vedenja, ki jih starši posredujejo svojim otrokom, igrajo tukaj zelo pomembno vlogo. Ta odnos, ki se izoblikuje, je odraz verovanj, mnenj in kulturnega ozadja, ki ga sprejema in sprejme vsak posameznik. Že zaradi splošne sprejetosti uživanja alkohola v naši družbi, sploh ni čudno, da nekje polovica slovenskih mladostnikov uživa alkohol tudi doma na družinskih praznovanjih in imajo zelo lahek dostop do alkohola. Dojemajo ga kot pozitivnega, saj se z njim bolj zabavajo, so bolj komunikativni, spoznajo več ljudi, so bolj samozavestni... Kljub temu pa vidijo tudi negativne učinke, kot so bruhanje, slabost, »maček«, »moralni maček« ali obžalovanje stvari, ki smo jih naredili, ko smo bili pod vplivom alkohola (Zalta et al, 2008). Raziskave, ki jih je izvedel Inštitut za varovanja zdravja na državni ravni in mnoge druge, izvedene s strani več različnih institucij kažejo, da je prekomerno uživanje alkohola vedno večji problem tako v Sloveniji kot drugih evropskih državah, predvsem med mladimi (Ramovš 2007, Jeriček et al 2007, Begič et al 2009, Artnik 2011). Uživanje alkohola v zgodnjem otroštvu in adolescenci je povezano s širokim razponom različnih negativnih posledic (Bellis et al, 2009). Mladi, ki zgodaj uživajo alkohol imajo več možnosti za to, da bodo začeli piti v tveganih količinah (Ryan et al, 2011). V predšolski dobi imajo največji vpliv na otroka starši. Ta vpliv je lahko prisoten že pred samim rojstvom v obliki prekomernega uživanja alkohola s strani matere v nosečnosti, kar lahko pusti veliko posledic na še nerojenem otroku. Tudi v nadaljnjih otroških letih, nekje do enajstega leta starosti, starši ostanejo ključni, vpletati pa se začne tudi vpliv vrstnikov, učiteljev in medijev. Na tej stopnji so družinske vezi na preizkušnji, predvsem zaradi zunanjih vplivov iz okolice. Vpliv vrstnikov z leti raste. Vloga staršev in šole je zelo pomembna tudi pri izbiri vrstniške družbe in neprimerno vedenje mora biti direktno sankcionirano. Do polnoletnosti, oziroma do osemnajstega leta starosti, bo vpliv vrstnikov postal zelo velik in vpliv staršev bo izredno oslabel, zato bodo norme vrstnikov in družbe določale pogostost in stopnjo uživanja alkohola (Limmer & Alexander, 2011). Različne raziskave opravljene na mednarodni ravni so dokazale, da imajo starši na otroke zelo velik vpliv in da otroci resnično opazujejo vedenje staršev. Starši igrajo v očeh otrok vlogo vzornikov in so tako tudi njihov primarni vir informacij glede alkohola (Hayes et al 2004, Elliott et al 2011). Toplo družinsko okolje in dober odnos med staršem in najstnikom sta se izkazala kot povezana z nizko stopnjo rabe in zlorabe alkohola (Hayes et al, 2004). Odnos staršev do alkohola je tisti, ki daje prva spoznanja o alkoholu, ter o normah, vrednotah in ciljih, ki se nanašajo na starševski sistem vrednot, odnosa in prepričanj (Hudolin 1989, Hayes et al 2004). Če samo navedemo primer: če starši ali eden od staršev pije ko je v čustveni stiski, bo to otroku predstavljalo način reševanja težav. Če pa starši alkohol uživajo le občasno in mu ne dajejo nobenega posebnega pomena, bodo tudi njihovi otroci imeli več možnosti, da razvijejo zmerne vzorce uživanja alkoholnih pijač (Vuletič, 1988). Razlogov zaradi katerih najstniki začnejo uživati alkohol je veliko in se večinoma razlikujejo od posameznika do posameznika. »Vzrok« je po navadi kombinacija okoliščin in faktorjev vpliva, s katerimi se najstnik spopada med odraščanjem (radovednost, uporništvo, dobro počutje, težave z vrstniki, pobeg od realnosti...). Kot faktorji tveganja se tako večinoma navajajo: uporništvo, uživanje alkohola s prijatelji, nizka ocena tveganja, neinformiranost staršev o preživljanju prostega časa otrok, odsotnost iz šole (Šorn, 2006). Obstaja pa seveda tudi vrsta zaščitnih faktorjev, kot so: dober nadzor staršev, disciplina v družini, dober šolski uspeh, negativen odnos staršev do tveganih vedenj, ne uživanje alkohola s prijatelji in sorodniki, nagrajevanje in pohvale v družinskem krogu, skupno delo v družinskem krogu (Šorn, 2006)... Najnižja zakonsko dovoljena starost za uživanje alkohola je v Sloveniji 18 let, oziroma polnoletnost, ampak alkohol je definitivno prisoten v življenju mladih že veliko prej (Čebašek Travnik et al 2002, Roškar et al 2008). Slovenski zakon o omejevanju rabe alkohola ali krajše ZOPA, ki je bil sprejet leta 2003, »prepoveduje prodajo in ponudbo alkoholnih pijač in pijač, ki so jim dodane alkoholne pijače, osebam, mlajšim od 18 let« (Vidrih, 2007). 7. in 9. člen tega zakona se posebej osredotočata na preprečevanje uživanja alkohola med mladimi. Na mlade se nanaša tudi 12. člen, ki prepoveduje prodajo alkohola v stavbah in na pripadajočih funkcionalnih zemljiščih, kjer se opravlja dejavnost vzgoje, izobraževanja in zdravstvena dejavnost. Zakon se posebej osredotoča na zaščito mladih pred agresivnimi ponudbami, ki jih pogojujejo ekonomski interesi industrije in današnja potrošniška družba. Če želimo resnično opolnomočiti ta zakon in njegovo implementacijo, ter omogočiti strokovnjakom, civilni družbi in medijem oblikovanje uspešnih preventivnih programov, moramo pojav pitja obravnavati iz vidika celovitega antropološkega pogleda na človeka in ostalih družbenih in materialnih zornih kotov (Ramovš & Ramovš, 2007). V Sloveniji imamo še nekaj zakonov, ki se dotikajo preprečevanja uživanja alkohola med mladimi, in sicer: • Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (2000) • Zakon o medijih (2001) • Resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007-2011 Različne raziskave opravljene med mladimi o uživanju alkohola so pokazale tudi, da se mladi še vedno ne zavedajo kratkoročnih posledic povezanih z opijanjem in prekomernim uživanjem. So pa seznanjeni z možnimi posledicami in možnostjo odvisnosti (Donaldson & Donaldson, 2006). Primerjava raziskav ESPAD (European School Project on alcohol and other drugs) iz let 1995, 1999 in 2003 (Jeriček et al, 2007) kaže, da je število mladih, ki redno uživajo alkohol naraslo. Prav tako je naraslo število mladih, ki se opijajo. Slovenija je prav tako kot nekaj drugih evropskih držav zabeležila porast oblike čezmernega uživanja alkohola ali t.i. opijanje (»binge drinking«, oziroma zaporedno zaužitje petih ali več alkoholnih pijač ob eni priložnosti). Od leta 2007 število mladih, ki se opijajo na ta način, v Evropi pada, v Sloveniji pa se ta številka zvišuje (Hibbel et al, 2012). Povprečni odstotek mladih, ki se napijejo vsak mesec je v Evropi 39%. V Sloveniji je ta odstotek znatno višji in znaša 53% 15- in 16-letnikov. Še bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da otroci alkohol prvič poskusijo zelo zgodaj (tudi pri starosti 11 let ali manj) in da se z njim prvič srečajo doma. Vsaka štiri leta se med otroci starimi 11, 13 in 15 let, ki živijo v Evropi in južni Ameriki, izvaja vedenjska raziskava HBCS (Health Behaviour in School Aged Children), ki jo podpira Svetovna zdravstvena organizacija. Glavni namen te raziskave je boljše razumevanje zdravja otrok in mladostnikov v najširšem smislu - na telesnem, duševnem in čustvenem področju. Raziskava je osnovana na podatkih zbranih s pomočjo vprašalnikov, ki jih otroci izpolnijo v šoli. Vzorec mora vsebovati vsaj 1500 predstavnikov vsake izmed ciljnih skupin (11-, 13- in 15-letnikov) iz vsake izmed sodelujočih držav. Po podatkih zadnje raziskave izvedene leta 2010 (Artnik et al, 2011), odstotek najstnikov, ki so bili vsaj dvakrat v življenju pijani znaša 17,5%. Vsaj dvakrat v življenju je bilo pijanih 40,7% 15-letnikov. 12,2% najstnikov redno uživa alkohol, to je vsaj enkrat tedensko, od tega je 26,7% 15-letnikov. Odstotki so višji pri fantih kot pri dekletih in naraščajo s starostjo. Po podatkih te raziskave mladi poskušajo alkohol zelo zgodaj in potem odstotek raste z leti Navedenih je tudi nekaj odgovorov, da so alkohol prvič poskusili v predšolskem obdobju in da so jim ga ponudili starši. Rezultati so zaskrbljujoči, vendar so pokazali tudi, da 40% mladih ni še nikoli poseglo po alkoholu. Tudi šte- vilo 11- in 13- letnikov, ki še niso nikoli poskusili alkohola je nekoliko naraslo od leta 2006, vendar pa je hkrati naraslo tudi število 15-letnikov, predvsem deklet, ki so bile opite vsaj dvakrat v življenju (Artnik et al, 2011). Pomemben del raziskave HBSC predstavlja tudi del namenjen komunikaciji s starši, saj je obdobje najstništva, uporništva, adolescence, obdobje, ko komunikacija s starši postane manj spontana. Najstniki svojim staršev povedo tisto kar želijo, vendar na specifičen način ob točno določenem času in v pogovorih s starši postajajo vedno bolj enakovredni partnerji (Artnik et al, 2011). Odstotki mladih ki se lahko pogovarjajo s svojimi materami je visok in znaša 86,6%. Odstotek mladih, ki beleži stopnjo komunikacije z očeti je nekoliko nižji, vendar še vedno visok. Fantje se lažje pogovarjajo z očeti in dekleta z materami. S starostjo ti odstotki padajo in 11-letniki se bodo 2,3 krat lažje pogovorili s starši kot 15 letniki (Artnik et al, 2011). Primerjava zadnjih treh HBSC raziskav v Sloveniji kaže, da se je odstotek komunikacije s starši o tematikah, ki mlade resnično zanimajo zmanjšal, čeprav je odstotek tistih, ki zlahka komunicirajo s svojimi starši še vedno ostal visok (Jeri-ček Klanšček et al, 2012). Mednarodne raziskave so pokazale, da so starši nagnjeni k podcenjevanju vključevanja njihovih lastnih otrok v tvegana vedenja in se morda sploh ne zavedajo tega, da so njihovi otroci vključeni vanje. Starši se zelo pogosto niti ne zavedajo, da njihovi otroci uživajo alkohol (Elliott et al, 2011). Družina je najpomembnejši družbeni faktor v osebnostnem razvoju (Tomori 1999, Ule et al 2000, Kastelic Mikulan 2004...). V družinskem okolju se vsak posameznik nauči doživljati samega sebe, se nauči medsebojnih odnosov, mnenj, vrednot, osebnostne zrelosti in čustev. V družini lahko občutimo varnost in ljubezen ali pa se soočamo s pomanjkanjem le tega. Obe situaciji sta za osebni razvoj zelo pomembni. NAJSTNIKI IN ALKOHOL - KAJ MENIJO STARŠI V POMURJU Raziskava odnosa staršev do najstniškega uživanja alkohola je bila izvedena v sklopu specialističnega študija javnega zdravja na Univerzi v Lancastru (Anglija). Glavni namen raziskave je bil raziskati odnos, mnenja, prepričanja in skrbi staršev glede najstniškega uživanja alkohola, ter ugotoviti stopnjo njihovega interesa za zmanjšanje uživanja alkohola med mladimi. Cilji raziskave so bili: • razumeti odnos, prepričanja in skrbi staršev, • seznanitev z načinom na katerega vzgajajo in učijo svoje otroke o rabi in zlorabi alkohola in • ugotoviti v kolikšni meri starši pravzaprav svojim otrokom vede ali nevede ponujajo alkohol. Raziskava je bila zastavljena kvalitativno in posega v perečo tematiko najstniškega uživanja alkohola iz drugega zornega kota, iz vidika staršev. Uporabljena raziskovalna metoda je bila metoda pol-strukturiranega intervjuja uporabljena v skupini ali tako imenovana metoda fokusnih skupin. V diskusijah, ki potekajo v obliki metode fokusnih skupin imajo udeleženci več možnosti, da podrobneje razložijo tisto, kar so želeli povedati, saj obenem slišijo tudi mnenja in vidike drugih udeležencev. To je še posebej pomembno in zelo uporabno v raziskavah mnenj kot je ta (Ritchie & Lewis, 2003). Izvedeni sta bili dve skupinski diskusiji oziroma dve fokusni skupini v dveh izbranih pomurskih osnovnih šolah, ena v mestnem in druga v vaškem okolju. Vsako skupino je sestavljalo sedem udeležencev. Udeleženci so bili izbrani na podlagi vnaprej določenih vključevalnih kriterijev. Glavna kriterija za vključitev sta bila ta, da so starši otrok, ki obiskujejo izbrano osnovno šolo in da so njihovi otroci stari 11, 13 ali 15 let. Pred samo izvedbo raziskave so bila pridobljena vsa dovoljenja glede etičnosti izbrane tematike in raziskovalnih metod, tako iz strani Komisije za Republike Slovenije za medicinsko etiko kot s strani Etične komisije Fakultete za zdravje in medicino Univerze v Lancastru in same etične komisije Univerze v Lancastru. Analiza zbranih podatkov je potekala v obliki t.i. kvalitativne tematske analize (identificiranje tem in razvrščanje v skupine, kodiranje, klasifikacija in razvoj kategorij) (Pope, 1995). Izvedena je bila brez uporabe računalniške tehnologije, torej ročno, s pomočjo tako imenovane »reži in razvrsti« tehnike (Stewart, 2007), ki velja kot hitra, učinkovita in poceni metoda za analizo fokusnih skupin. V procesu analize je bilo izpostavljenih 6 glavnih tem: 1. Alkohol v slovenski družbi 2. Najstniško uživanje alkohola 3. Dostopnost alkohola 4. Posledice uživanja alkohola 5. Moj otrok in alkohol 6. Starši kot najstniki in alkohol ALKOHOL V SLOVENSKI DRUŽBI Kot je bilo že omenjeno, se Slovenija uvršča med kulture s permisivnim odnosom do uživanja alkohola, kjer je alkohol tako del vsakdanjika kot praznika in je družbeno sprejeta norma. Udeleženci raziskave so se vsi strinjali, da je alkohol pri nas vsesplošno prisoten in razširjen: »To se vidi tudi na televiziji, vsepovsod se pije, vedno je nekje alkohol prisoten, potem pa tak...mislijo, da to je tak...«H Prevladuje tudi mnenje, da je kultura pitja oziroma vedenje o primernosti uživanja alkohola glede na priložnost in okoliščine, še vedno na zelo nizki ravni. Uživanje alkohola je prisotno povsod in ljudje pravzaprav radi silijo druge naj pijejo in če se ne pridružiš, si na nek način izločen iz družbe: » Ne, jaz mislim, da je kultura pitja v Sloveniji še na nizki ravni. Še vedno se pije. Glejte, konzumiranje vin ni to, da se ti opiješ, ker je toliko vrst vin, in potem je tu še žganje...« Opisana je bila tudi izkušnja, kadar pravi namen pravzaprav izgubi svoj pomen in prevlada cilj, da ,se ga napiješ': »Greva včasih na ta srečanja, te degustacije, take in drugačne in ne morem verjeti, da tja pridejo ljudje, ki so premožni, izobraženi, ampak kulture pitja pa nobene, samo da je zabava. In bo ves čas tam stal ali stala s kozarcem, in ta je dober, ta je dober...Pa vsi so dobri, samo da bo zabava. In na koncu bo tako pijana, da je grdo videti. In to naj bi bil nek kulturni dogodek, mislim. In res je, želim še povedati, da ne vem če je razlika v kulturi pitja, če gre za neko tako prireditev, ki naj bi bila na nivoju ali za čisto klasično gostilniško pitje. Ni razlike, ni je, na koncu so vsi pijani.« Celo osebe iz javnega življenja, ki bi morale biti vzorniki drugim, uživajo alkohol na javnih mestih, tudi na neprimeren način. Izpostavljen je bil primer naših županov: »No, poslušaj, pa vzemi si za vzgled malo župana, pa če našega ali vašega ali katerega koli.« Opažen je bil tudi vpliv finančne krize v državi in strogih zakonov glede uživanja alkohola, predvsem v prometu. Vsi so se strinjali, da ljudje pijejo manj, predvsem iz teh dveh razlogov. Mnenje o spremembi navad zaradi strogih kazni v prometu: hZdaj se je začela sezona piknikov in še toliko...Jaz osebno mislim da manj in manj, je tega alkohola prisotnega, zaradi teh kazni in vsega tega. Ljudje se zavedajo, da enostavno, ne vem..Tudi vinogradniki pravijo, da prodajo vedno manj vina. Ker prej ko smo imeli piknike je bilo vedno, mislim smo imeli kakšen alkohol. Zdaj pa tega nihče več noče piti. Vsak pravi samo nekaj brezalkoholnega, res, že tretje leto je tako. Preteklost pa se že obrača.« NAJSTNIŠKO UŽIVANJE ALKOHOLA Podatki iz raznih raziskav kažejo, da je najstniško uživanje alkohola predvsem opijanje, v Sloveniji problematično in dokazujejo, da je najstniško uživanje alkohola in opijanje resničen javnozdravstveni problem v Slovenski družbi. Kljub temu udeleženci raziskave večinoma menijo, da je alkohol morda res prisoten med slovenskimi najstniki na neki stopnji, prepričani pa so da med njihovimi otroci prav gotovo ne. Vsi se pa strinjajo, da je to prav gotovo tematika, ki potrebuje več odprtega pogovora in diskusij, ter več omemb v javnosti. Verjamejo, da ključ leži v komunikaciji, predvsem v komunikaciji z otroci in starši istočasno. Podan je bil tudi predlog: »Mogoče bi bilo treba reči, da je lepo, da se o tem pogovarjamo in mogoče bi bilo lepo imeti več takih pogovorov z otroci in starši, takih odkritih. Tudi mogoče v šoli, izven šole... Dobro, imamo vsi tudi neke svoje obveznosti in je včasih težko tudi, kot danes na primer, »joj že spet moram nekam iti« in »kam si me zdaj spet to...«...ampak ko enkrat prideš in vidiš da je lepo, da si tako malo pogovoriš in malo poveš svoje izkušnje. In to otrokom tudi manjka.« ZAKAJ PITI? Diskusija o vzrokih oziroma o razlogih, zakaj najstniki začnejo uživati alkohol oziroma ga sploh poskusijo, je ponudila kar nekaj različnih možnih vzrokov. Kot prvi je bil naveden slab starševski vzor, predvsem način na katerega starši rešujejo svoje težave: »Otrok vidi, da mama in ati na ta način rešujeta težave in on kot najstnik ima 220 problemov, in jih z enim 'šlukom' reši, ali s pivo ali kaj jaz vem...« Mnenje staršev je, da bi morali otroke učiti, da ni narobe uživati alkohol, ampak le, če ga uživaš na pravilen način. Če otroci ne najdejo podpore in opore v družini, jo bodo poiskali drugje in to ima lahko negativne posledice: »Eni imajo vzorce takšne v družini, da je to prisotno in potem se mogoče ne najdejo, družba te potegne "probaj, probaj"...Tako da... Zato je lepo, če se doma o tem dovolj pogovarjamo, da lahko probaš, ampak ima to posledice in potem nehati. Stop.« Družino in starše vidijo kot najbolj vplivne, vendar je tudi družba tista, ki ima zelo velik vpliv: »Zelo velik del družina in starši. Sicer pa družba tudi svoje naredi.« Zelo je pomembno, da so starši dobri vzorniki svojim otrokom. Poudarjeno je bilo celo dejstvo, da so starši največji vzorniki: »Pa biti vzgled, ker si ti največji vzgled.« V najstniških letih je zelo pomembno imeti občutek, da nekam spadamo in pripadamo. Del tega je tudi želja po izstopanju v množici in 'važenje' pred vrstniki. Podan je bil slikovit primer: »Tudi bahaštvo. Veste, ker zdaj ta ima peti-ce in je vedno bolj glavni, in ti bi tudi, pa ne smeš. Jaz sem to doživel. Tisti, ki pa je malo slabši, se potem pokaže z nečim drugim -vrže gobo v razredu ali s čim drugim. Vsak otrok se mora na nekem področju izkazati. Potem delajo balans in nihanja. Enim je boljše eno področje, drugim pa drugo. En je boljši na kolesu, drugi v tem, da komu kaj ušpiči, drugi pa ima vse petice. To je to. Po moje.« »In samo to je to. Pa magari učiteljici nastaviš žebljiček ali karkoli, da boš frajer.« Tudi starši menijo, da najstniki nočejo, da bi jih drugi gledali zviška, predvsem pa v družbi: \Ja, če jih je več na primer, noče da bi drugi nanj gledali zviška. Če oni pijejo, zakaj pa ne bi jaz.