,JLe$fiOV€C" fgli ,,LeŠK©VCC"? Obravnava o krajevnem imenu »Majšperg« — »Lešje« (»Gospodar« št. 49) je dala povod k vprašanju, da-li ni po takem pravilneje tudi pisati »Leškovec« namesto »Leskovec«, katerih imen imamo v Sloveniji v izdatnem številu? — Vprašanje je vseskoz upra^ vičeno in zahtova to tudi kulturno-zgodovinska doslednost, toda v kratkih' člankih ni mogoče takoj zaokroženo pojasniti cele skupine sicer sorodnih, pa zelo razpletenih krajevnih imen istega povoda. Kdor primerja razmere v Lešju ob' Dravinjski dolini z onimi v Dolnjiti Halozah, razvidi kmalu, da so te povsod iste, naj bo to potem krajina, Les-' kovec ali pa Podlehnik; povsod je vo-' dilna beseda »leh«. V Leskovcu je imel »leh« svoj sedež kje ob cesti, ki vodi čez hrvaško-slovensko mejo mimo gra-jj da Trakcštjana proti Ptuju. Tudi nje^ gova naloga je bila, zabraniti sovraž-1 niku prehod meje, k čemur so mu sluj žila še razna pomožna obrambna me3 sta kakor »Gradišče« in obe »Varnice<v katera lahko spoznamo kot taka žc iz; jezikovne podlage same (»grad« in' »varno«). Natančno mesto sedeža tega »leha« bi se moralo še natančneje prc-; gledati iz vojaškega vidika, najbrž je pa bilo kje blizu Gornje Varnice ali pa Gradišča, mogoče tudi na razglednem hribu sV. Avguština, toda nam za en* krat ni znano, kako so to višino imenovali pred cerkveno označbo. Ako je torej današnji občini Leskovec za to, da nosi vnaprej jezikovno kakor dosledno opravičeno zgodovinsko ime, se mora to glasiti edinole kot Leškovec, katero je pa vrh tega tudi utemeljeno po drugih virih. V kolikor, niso Nemci v srednjem veku, ko so dcw bili politični vpliv v naših krajinah', prevedli slovenskih. imen te vrste, katere smo mi sami skoro do danes izva-i jali napačno od »leske« (nemško »Ha-< sel, Haselstaude«) v: »Haslach, Haslau, Haselbach« in enako, so pa rabili v li« stinah še često v slovenskem jeziko-* slovno pravilnem izvoru kot: »Le-* schach« (1374, 1429), »Leschaw« (1414), »Leschkowetz« (1500), »Leschkovviz« (1570), iz česar razvidimo, da so naši stari predniki še dobro poznali prvot-' no podlago vseh imen te vrste. »Podlehnik.« V sosedni, vzporedno se raztezajočl dolini ob cesti Ptuj—Rogatec je sedel spct drugi »leh« nekje na hribu »Leli-* nik«, da zabrani sovražniku prelaz Zez gorovje »Macclj«, kojega najvišja toč-< ka je G22 m visoka. Naravno je, ''a s<3[ "domačini obronke cuega »Lehnika« imenovali kot »Podlehnik«. Tu se je ime »leh« ali »ljeh«, kakor so ga tudi pisali in posebno izgovarjali, ne samo neokrnjeno ohranilo, nego mi izvemo iz tega nekaj zelo važnega. Številnim nemškim krajevnim imenom, kakor: »Liechteneck (Lehnik), Liechtenstein, Liechtenvvald, Liechtmcssberg« in nebroj enakih, katera smo brez pomisleka smatrali kot pristho nemška, so se izoblikovala vseskoz >ria podlagi slovenske besede »Ijeh«, zato so tudi dosledno v nemščini pisali, ysaj v starejši dobi, vedno le »Liecht«, ne pa »Licht«. Vsa navedena mesta te vrste, iz katerih so se pozneje razvila razna bobneča rodbinska imena po celi srednji Evropi, nosijo torej zgolj krinko ncmškega povoda; v resnici so samo spakedranke slovenske besede »leh ali Ijeh«. Iz tega tudi nadalje razvidimo, da se je sicer nanizalo nebroj krajevnih imen na pravilni jezikovni podlagi, tocla zabredla so potem v stranpot vsled popačene pisave in pogrešenih prevodov. Jezikoslovno in kulturno pravilha so torej pri nas le imena: Lešje, Lešanje, Lešče, Lešnice i. t. d.; imena kakor: Lesce, Leskovec, Lesinje itd. niso več pristna, ker se že naslanjajo ha rastlinsko ime: »leska, lešje«, in nemška imena kakor: Haslach, Haslau, Haseldorf itd. so že dvojno popačena, ker so se razvila iz že v slovenščini ponesrcčenega lolmačenja, kajti ravno to je zapeljalo nemškega prcvoditelja še dalje na krivo pot. Da se pa vendar razlike ohranijo, so tuintam Cudno nastopali; tako so n. pr. na iSrednjem Štajerskem (pri Weizu) ime »Leska« za katastralno občino sicer pusfili, toda vas satno so pa prevedli na »Haselbach«. S tem smati'amo kar tri navidezno Sploh nesorodne skupine krajevnih imen v vodilni obliki »Lešje, Liechteneck, Haslach« na podlagi »leh, ljeh« jiot stalno in prepričevalno pojasnjene in sicer brez vsakega nasilstva. Da pa smo s temi tudi na stotine nerazumljivih krajepisnih imen, katera so vedno dala glede njihovega nastanka povod k sporom in prerekavanjem, spravili v red in razčistili obenem tudi naše nekdanje socijalnokulturne razmere, je pa druga vrsta dobička, katero iiam nudi nepristransko čiščenje ter raziskovanje y tej znanstveni panogi. D. Žunkovič.