List 8. Potovanje po okrajnah natoroznanstva. Železo. Železo je najbolj znana, najbolj koristna, pa tudi naj bolj razširjena kovina na zemlji, ker je potrebujejo vsi 30 ljudje: kmetje, obertniki, umetniki. Tudi se nahaja železo povsod, na zemlji in pod njo, v vodi, v zraku, v rastlinah; celo v človeškem in živalskem telesu ga je trohico najti. Poznali in obdelovali so ga že starodavni narodi, ter so iznajdbo obdelovanja njegovega pripisovali bogovom ali imenitnim možem, ktere so — kot velike dobrotnike — po božje častili. Tako je bil nekdanjim Grekom Vulkan tak iznajdnik; Frigi so menili, da ga je iznajdelD elas, Egipčani pa F t a, Kreti pa so terdili, da pervi so bili C i ki op i, ki so železo poznali ter ga obdelovali. Največ potrebnega železa tiči v naročji zemlje. Krajine, v kterih se nahaja, so železoviti rudniki; železno rudnino kopljejo rudarji; izkopljeno raztope potem v levarnicah. Raztopljeno to železo pa ni še čisto, ampak ima mnogo drugih stvari primešanih, zatorej mu pravijo nečisto ali sirovo železo (Roheisen). Ima namreč v sebi še nekaj ogelca, kiselca, mnogokrat tudi žvepla, fosfora, kremenine itd. Tako železo je bolj ali manj svetlo ali tamno, sivkljato , kerhko ali terdo, drobnozernato v prelomu, jarno, le malo mague-tično, ter je raztopljivo samo po sebi; se da tedaj raztopiti , ter je potem lito železo (Gusseisen). Rabijo ga za nebrojno kmetijsko, obertniško in drugo orodje. Če se vnovič pretopi, da se večji del ptujih obstojnih deličev sožge in izverže, potem pa večkrat predela pod težkimi kladvi, da se kovinine delca čedalje bolj približujejo sebi, se železo čisti ter premeni se v železo v palicah (Stabei-sen). To je belo-sivkljato, svetlo, gladljivo, pa terdo, da iskre daje, pa je vlečljivo , raztegljivo, da zamoremo v las tanko svilo ga vleči; ima še vedno nekaj z ogelcom zme-sanega pa tudi žveplenega železa v sebi. Jeklo je požlahnjeno železo. Je svetlo-sivo, tanko-zernato v prelomu, sila terdo pa vendar šibko in raztegljivo. Dobivajo ga od jeklovitih rud „jekleno kamnje" imenovanih, ktere raztopijo, ali pa po posebnem obdelovanji sirovega in kovaškega železa. Najbolje jeklo je angležko, potem štajarsko, potem švedsko in benečansko. Jeklo je jako imenitna tvorina za mnogo obertniških priprav in orodov, za stroge itd., ktere imajo ali prav terde, ali pružive (elastične), ali oboje biti, terde namreč in pružive. Tudi utegnemo jeklo tako predelati, da prevaga ta ali una teh lastnost, kakor je potrebujemo. Največ jekla potrebuje se za rezavno orodje, za kose, nože itd., v kterih izdelovanji slovijo posebno štajarski in austrijanski obertniki. Na Austrijanskem se napravlja toliko jekla, da ga je dovelj za domačo potrebo in ga odpeljejo tudi v ptuje kraje na leto Mizo 75.000 centov, in do 90.000 centov kos, serpov in rezalnega blaga sploh. Posebno gre jeklenine veliko v Moldavijo, Valahijo, na Turško in čez morje v Ameriko celo. Bolj ali manj čisto železo pada včasih iz podnebnega zraka. Tako je padel v letu 1751 pri Zagrebu kos 71 funtov težkega železa na zemljo. Veliki komadi čistega železa nahajajo se tudi tu pa tam nad zemljo. Tako so najdli ljudje v Severii 1400 funtov težko železno gromado; na Meksikanskem v Ameriki grudo 20 centov težko; v Brazilii kepo 300 centov, in v Luzijani 3000 centov težko gromado. Najti je tudi železo v vodi, posebno v podzemeljskih rudnih vodah. V njih ga je primerno le malo, pa kaj tanko razkroj enega in ogljokislini primešanega. Take vode imenujemo železovite zdravilne vode; v nekterih boleznih so čudovite moči. (Dalje sledi.) 34 Potovanje po okrajnah natoroznanstva. Železo. (Dalje.) Domovina železa je vesoljni svet. Posebno veliko ga je v Austrii in v Švedii. Kar austrijansko carevino zadeva, je železa največ na Štajarskem, potem na Ceskem , Koroškem , Ogerskem, Moravskem in v Šlezii, na gornjem in doljnem Austrijanskem, na Krajnskem, Tiroljskem, v Gaiicii in v vojniški granici *). Koroško in štajarsko železo slovi pa od starodavnih časov najbolje med vsim; tedaj so ga vozili ter ga vozijo še dan današnji veliko v ptu-jino, posebno na Angležko. Pridobiva se pa sila veliko železa. V Europi pridelujejo na leto blizo 30 milijonov centov sirovega železa, čigar vrednost (cent po 2 tolarja in pol prerajtan) že v tej pervi podobi 75 milijonov tolarjev znaša, memo tega, da v Ameriki vse zlato pa srebro, ktero pridelajo na leto, le redkokrat 80 milijonov tolarjev doseže, čeravno je funt zlata 150krat dražji, kakor cent sirovega železa. Povikšuje se pa cena železa, kakor bolj se kovina obdeluje ter za mnogo potrebno orodje dogotovlja. Ni je pa kovine na zemlji, da bi toliko koristila kot železo. Da se ga dan današnji veliko veliko več potrebuje od nekdaj, to je lahko zapopasti iz večjega občnega blagostanja in obširneje tergovine, in ker kmetijstvo in obertnost napredujete čedalje bolj. Posebno se porabi pa zdaj več železa, ker napravljajo čedalje več izdelkov iz njega , za ktere so nekdaj jemali les in kamnje. Omenjamo tukaj le železnih ognjišč , peči, dimnikov, kterih nahajamo zdaj skorej v vsaki hiši; tudi delajo iz železa police in vsakoverstno podnožje, kakor po-stelnjake, okinjake , oboknice, rešetke itd., in v pohištvih, ktere hočemo nevarnosti ognja varovati, celo stopnice in podstrešje iz železa. Tudi kuhinsko posodo in pohišje sploh, in to prav lično in terpežno napravljajo iz litega železa. Ze od davnej izdelujejo največe mostove, velike ladije, pa v najnovejši dobi posebno velikanske paraplove iz železa. Povsod rabijo cevi iz litega železa za vodovode, si-salke in siične priprave, ker terpijo delj časa; še več upo-trebujejo pak železnih cevi, kar so vpeljali svečavo z ga-zom in kurjavo s parom. Celo konopljo namestuje zdaj železo. Namesto debelih pa okornih konopljenih vervi napravljajo zdaj železne vožeta, ktere so bolj tanke pa terdneje in ceneje od unih, ter se dajo lagleje popraviti, ako so bile poškodovane. (^Konec sledi.) *) Pravi zaklad železa je na gornjem Štajarskem tako imenovani Rudnik (Erzberg), iz kterega na leto blizo 500.000 centov plošč (Flossen) dobivajo. Da je ta gorski blagoslov sila važen, je ocividno po prerajtvi, da v tem hribu je železne rude najmanj za 1000, morebiti še celo za 2000 let dovelj. Pis. List 10. Potovanje po okrajnah natoroznanstva. Železo. (Konec.) Največ železa potrebuje pa dan današnji izdelovanje strog ali mašin in železnic. Skorej vse terpežne stroge delajo zdaj iz jekla in železa, ter napravljajo vsako leto sto in sto parostrojev, valjakov, preš, pihal in vreten. Močne mlinske in druge kolesa, male in velike, lijejo sploh iz železa. Tudi skorej vse stroge za tkanje in predenje, kakor so statve, preslice, kolovrati itd. napravljajo iz železa, ali dajo jim saj železno podnožje, ker take mašine potrebujejo manj prostora od lesenih, pa terpijo dalj časa od unih. Koliko železa je za železnice treba, se lahko pre-vdari iz tega, da ena nemška milja (to je: dve uri hoda) dolge dvojnate železne ceste potrebuje blizo 12.000 centov 38 kovaškega in 6000 centov litega železa. Koliko železa gre pa še v orjaške hlapone, vodnjake, vozove itd.! Kdor pogleda na zemljovid in vidi velikansko železno mrežo pre-preženo čez Europo in velik del Amerike, bo lahko presodil, da sila veliko železa ima to obširno omrežje v sebi in na sebi. Tudi neusmiljena vojska orožuje in bojuje se s ter-dim železom, ter potrebuje veliko te kovine za razno vojno tvorivo. Nasproti je pa tudi v ozdravljenje mnogih bolezin vstvarila blagodarna narava imenitno železo. Iz tamnega naročja zemlje kipe namreč po mnogih krajinah obilni zdravilni studenci, ki peljejo železne drobce seboj; iz teh bla-govitih vrelcov pijejo mnogi bolniki: blede device in oslabljeni mladenči; pa lej! v blede lica devojk vliva se lepa rudečina, in v medle ude mladenča povračuje se nova jeklena jakost. Blagor tebi tedaj, dar božji, dobrotno železo! Ti si vredno, da te slavijo vsi narodi; kajti več koristiš ti človeškemu rodu kakor drago pa mamljivo zlato. Sloviš pa ti, hasnovito železo, posebno v prijetnih opravilih mirii: ko se bliščiš na kmetovem plugu, ki terdo zemljo rahlja in jo rodovitnejo napravlja, ali na kosah in serpovih, kadar se sučejo na travnikih ali v zernopolnem klasovji! Blagor ti, koristno železo! Vse urnetnije, ktere lepšajo naše življenje, hvalijo in slavijo tebe kot naj imenitneji plod domačih gora. Praksitel in Kanova nista srebernega ali zlatega dleta rabila, ko sta iz terdega marmeljna dihajoče podobe dletila, ampak upotrebovala sta železno orodje za izdelovanje neumerjočih umotvorov svojih. Ne mogle bi se ne krasne poslopja, ne kraljevi gradovi, ne veličanski hramovi za božje častje dvigati v stermeče podnebje, ko bi tebe ne bilo, mnogo porabljivo železo! Kaj pa, ko velike ladije jadrajo po viharnem morji in tamni oblaki pokrivajo sinje nebo — kdo kaže samotnemu mornarju pravo pot po nezmerni morski puščavi? Ti si, majhna železna igla, ktera ga viža na brezpotni ogromni planjavi; ti si v viharnih nočeh mu edini pomogljej , ki mu razodeva, na kteri krajini sveta da je, in ktere zvezde se nad njim lesketajo na nebeškem oboku. Blagor tebi in dika tedaj, imenitno železo! Prepevali pa slavili so tebe že pesniki starodavnega veka; dandanašnji pak oznanujejo slavo tvojo nebrojne koristne mašine in umetne naredbe, najglasneje pak in neprenehoma noč in dan razlegajo slavo tvojo iz železnih pers sopeči hlaponi, ki z dolgo rajdo vozov od enega kraja sveta do drugega derdrajo, čez višave letijo , skozi hribe gromijo kot veličastni posredniki tergovine in blage omike. J. Šubic.