111' # 0 Wñ ppf "yHiMg GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOMUN KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 28. SEPTEMBRA 1962 Poštnina plačana v gotovini LETO XI. ŠTEV. 4D PRVIČ V ZGODOVINI USTAVNOSTI IN DRUŽBENEGA RAZVOJA NASPLOH 1 ::.i ¿símil. :-W}P .v ' ... -. . Pretekli ponedeljek sta oba zbora občinskega ljudskega odbora koprske komune na skupnem zasedanju izvolila novega predsednika tega foruma lil?.. Slavka Gabrca. Slika kaže novega predsednika koprske občine (prvi od desne) takoj po izvolitvi, ko mu prvi k temu čestita podpredsednik obLO inž. Franc Spacapan Novi predsednik Občinskega ljudskega odbora Koper inž. Slavko Gabcrc se je rodil leta 1921 v Mariboru kot sin železničarja. Po končani gimnaziji se Je vpisal v Vojno akademijo in po kapitulaciji Jugoslavije prišel v vojno ujetništvo. Ko se je lota 1942 vrnil v Maribor, Je takoj šel za starši v Srbijo, kamor so bili ti preseljeni med prvimi Slovenci, V Nišu se jc zaposlil kot železniški delavec In se vključil v narodnoosvobodilno gibanje. Leta 1944 je stopil v partizane in bil sprejet v SKOJ. Po demobilizacijl leta 1945, tega leta je postal tudi član KP,J, se Je vpisal na gozdarsko fakulteto v Zagrebu. Študije je zaključil leta 1950 in se kot gozdarski inženir zaposlil v sedanjem novomeškem okraju, od koder jc leta 1932 prišel na Koprsko. Dol?a leta je opravljal gozdarsko službo kot šef uprave za gozdarstvo pri OLO Koper, nazadnje pa je bil načelnik oddelka za gospodarstvo OLO Koper. Inž. Slavko Gabcrc je znan gospodarstvenik, ki dobro pozna gospodarske in družbene probleme koprske komune in okraja KOPRSKA KOMUNA IMA NOVEGA PREDSED NIKA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA Po dvodnevnem skupnem zase- slovanske razmere, saj smo v naj bi uzakonila že dosežene pri- cialistične zveze. Po že opravlje- danju Zvezne ljudske skupščine zadnjih dveh desetletjih napravili dobitve našega revolucionarnega nem delu in pripravah je videti, in ■ Zveznega odbora SZDL pod ogromen skok-v razvoju materi- razvoja in postavila nove per- da bo razprava o predosnutku vodstvom predsednika republike alno proizvajalnih sil in se ta po- spektivne smernice. ustave obsegla prav vse članstvo tovariša Tita je bil v petek mi- spešen razvoj ne more niti zda- O predosnutku nove ustave in Socialistične zveze in slehernega nuli teden sprejet prednačrt nove leč primerjati s počasnostjo druž- nalogah v zvezi z uvajanjem naj- občana, saj je zanimanje za nove ustave .Jugoslavije, To je bil benega razvoja v preteklosti. Po- širše razprave o njem je ponov- ustavne spremembe izredno veli- hkrati uvod v najširšo razpravo goj za takšen skok je bila naša no razpravljal tudi Izvršni odbor ko. Naš list bo razpravo sprem- o predosnutku ustave, v kateri revolucija in z njo dinamično re- OO SZDL Koper, ki je v ta na- Ijal ves čas in vabimo vse naše naj bi sodelovali prav vsi držav- voluclonarno menjanje družbenih men imenoval poseben okrajni bralce, da svoje morebitne pri- Ijarii. 1 Ta široka razprava naj odnosov in s tem v zvezi seveda štab, ustrezen organizem pa so pombe na predosnutek pošljejo omogoči-vsem državljanom in po- menjanje političnih in pravnih postavili tudi občinski odbori So- tudi našemu uredništvu, litičnim in družbenim organiz- odnosov in oblik, mera, da se s predosnutkom te- Ustava iz leta 1946 je uzakonila meljito.spoznajo in dajo o njem in formulirala pridobitve narod-svoje mnenje in svoje morebitne noosvobodilnega boja in sociali- c-s ep ^ pripombe, kritike in dopolnila, stične revolucije ter postavila Javna razprava 6 predosnutku politično pravne družbene in orla o trajala do 10. decembra. Vse ganizacijske osnove za'nadaljnji nove predloge in sugestije bo ves razvoj. Naslednja etapa v razvo- •ta čas sprejemala ustavna komi- ju naše ustavnosti je bil ustavni Novi prcclsednik občine inž. Slavko Gaberc — O ukrepih za zmanjšanje posledic suše — O delu komisije za izvajanje sija, ki bo nato vse zbrano gradi- zakon iz leta 19o3. Čeprav ta m , , , ... . , , , ., ... , , . J „ , i . T - Tiviv i-r, ¿miniti divo'predložila v končno redak- imel formalne oblike ustave, je dolocb o delitvi osebnega dohodka — Pritrditve k zdruze vanju »Galeba« m »Lože«, Tomosa m IMV in diugih 2° '™r^hUZao°5nnNa 64' se.ii obeh zborov obči»- rekuje Potreba po večji rentabil- zaradi znižanja režijskih stroškov Na skupni seji obeh zborov je ve ustave zadnjemu zasedanju sprememb. Osnovna značilnost liudskega odbora v Kopru, nosti gostinske mreže, utrditvi in boljšega izkoriščanja prosto- bil za novega načelnika oddelka '1! h h £Jr^ fl^h^n ti ' n*d ki je bila minuli ponedeljek, je. raznih služb,: po združitvi sred- rov ter odločbo o ustanovitvi ko- za gospodarstvo občine imenovan w fgTL L Socialistične ustrezne družbeno pravne nad- bil J2a novega predsednika kopi- stev za nadaljnje investicije m munalne skupnosti socialnega za- dosedanji vodja referata-za družni ° lin H nfl^fj «ke občine in za novega člina možnosti formiranja močnejših varovanja za območje občin Ko- beno načrtovanje Franc Skarza, .ustava.sprejeta, bo Zvezna ljud- m lazvoj socialistične demokra- okrajnega zbora 0LO Koper iz- skladov za šolanje gostinskih de- per. Izola in Piran. Posebna točka za upravnika Dijaškega doma voljen inž. Slavko Gaberc, znani Iavcev. Nadalje sta zbora potrdila dnevnega reda je bilo glasovanje Franc Pavšič, dosedanji upravnik gozdarski strokovnjak in doseda- sklepe delavskih svetov o pripo- o potrditvi sklepov delavskih Vajenskega doma, in za v. d. rav- nji načelnik za gospodarstvo jitvi Brivnice-česalnice Izola k svetov TOMOS Koper in Indu- natelja Mladinskega klimatskega . , , ., T _____ „.,„<.„ „; i™-1, „..„.„„i „i„„- okrajnega ljudskega odbora. Brivnici-česalnici Koper, sprejela strije motornih vozil Novo mesto okrevališča »Debeli rtič« pri Ko- ppdpredsednik Izvršnega sveta m korak, da je ze presegla okvi- „ . . , . sta odločbo o orinojitvi Vaien- o združitvi v novo podjetje ki bo pru dosedanji uslužbenec OLO FLRJ Edvard Karde j, v razpravi re dosedan e ustave, zato smo že Odborniki so na prej poslušali ooiocdo o pripojitvi vajen o zaruzitvi v novo poo e jl ju uu u pa1 so razen tovariša Tita sodelo- dolgo čutili potrebo po novi, ki obširno poročilo sveta za kmetij- skeSa doma k Dijaškemu domu- začelo obratovati z novim letom. Cml Kobal. vali številni drugi poslanci in čla- _ stvo in gozdarstvo o obsežnih ska skupščina razpuščena in iz- cije, se pravi družbenega in .voljena • nova na prihodnjih vo- lavskega samoupravljanja, litvah. Predosnutek ustave je na Od leta 1953 naprej pa je naša 'omenjenem zasedanju obrazložil družba napravila tolikšen razvoj ni Zveznega odbora SZDLJ. Prednačrt nove ustave Jugoslavije je tako dan pravo. Ob tej pri riš Kardelj v svojem redno obširno načelno —mige predosnutek, kar je zaradi izčrp- kSSS nosti in jasnega nega razvoja za vseljudsko pomembnej ga družbe razumeli vr ki-jih'vnaša v naše življenje tem je treba vsaj na kratko nekaj o pomenu in času spreje manja nove ustave, ki je osnovni politično pravni dokument sodob- . ; V ne države. Kot takšna je sestav-l.ietia iz zakonodavno pravnih Jp' ukrepih za zmanjšanje posledic suše, ki je letos napravila veliko gospodarsko škodo tudi v koprski komuni, nato pa so se seznanili's poročilom občinske komisije za izvajanje predpisov o delitvi, či- PRED DELOVNIMI KOLEKTIVI NOVA IN ODGOVORNA NALOGA STATUTI GOSPODARSKIH Minuli ponedeljek je okrajni Na posvetovanju je bilo skle- meljne državne listine za izdela- BKMg ctppn dohodka eo^nodarskih or- ivunun poneaeijeK je uttrajm in a posvetovanju je uiiu «icijuc ui«.»u5 —r M ganiLcij °nustfnovter sporo-' sindikalni svet v Kopru prire- njeno priporočilo sindikalnim po- vo njihovih internih statutov,jn čilom sveta za splošne in notW ^P^tov^je Predstavnikov družnicarmnaj bo njihova seda- razprav naj bi se udeležili vrt „J.„. _ iavni irl rivnmptni var- upravnih vodstev in sindikalnih nja najvažnejša naloga prirejanje člani delovnega kolektiva. Posve-nosti P podružnic večjih delovnih kolek- razprav o predosnutku ustave in tovanje je med drugim tudi pri- ti vov koprskega okraja o pripra- s tem v zvezi konkretizacija vse- poročilo formiranje komisij za iz-V štirih mesecih in pol je ko- vah za izdelavo statutov gospo- bine in oblike notranje zakono- delavo osnutka statuta posamez-misija za izvajanje predpisov o darskih organizacij. Uvodoma je daje gospodarske organizacije, ki ne gospodarske organizacije in to delitvi osebnega dohodka sklicala na posvetovanju, ki ga je vodila jO bo vseboval statut podjetja, v več variantah, da bi širša raz-šest sestankov s predstavniki go- podpredsednica OSS Marija Vo- Zato naj bi v teh dneh sindikalne prava omogočila oblikovanje ene-spodarskih organizacij in ustanov grjč podal član komisije za go- podružnice skupaj s strokovnimi ga izmed najpomembnejših go-in jih seznanila s smernicami za 'spodarstvo in delitev dohodka pri kadri izdelale program razprav, spodarskih instrumentov za obli-delitev čistega dohodka, nato pa qSS Egon Prinčič nekaj misli ki bi bile v oktobru in novem- kovanje notranjih odnosov med je priredila več seminarjev za 0 predosnutku nove ustave in o bru o predosnutku ustave, kot te- kolektivom, vodilne člane delavskih svetov in avtonomnih samoupravnih pred- Mm mmmm ia nadgradnja nad r : ' ^ jžbenimi odnosi te ........... administrativne uslužbence pod- pisih gospodarskih organizacij s jetij ter ustanov m jih seznanila posebnim poudarkom na njihove '-' " - ■ z metodiko in načinom zbiranja bodoče statute. Tudi živahna raz- potrebnega materiala in načinom prava se je v giavnem nanašala tehnične izdelave analiz. Teh se- na vsebino statutov in na izme-™nnax^.V„.Se.J.!.,u 'niijvo dosedanjih izkušenj pri nji- ......... " " hovih sestavljanjih. Za sedaj so le večja podjetja začela z delom TOMOS KOPER IN IMV NOVO MESTO — formulacij osnovnih načel druž bene in državne ureditve določe ne sredine, ta načela pa so .... uzakonjena z omenjenimi zakono- pš?i dajno pravnimi formulacijami — "1-5.. politično pravna ekonomsko družbenimi sredine, te družbe. To je =»"<=da le ■ en način delovanja materialistične zakonitosti goienosti in določenosti pravno «MKiaa^gpaHBilH^g: politične nadgradnje z gospodar-sko osnovo družbe. Toda že ta za- p^Ufel/ii konitost jasno govori o tem, da se mora ta pravno politična nad- :gradnja — če naj bo odraz in PredsednJk Vrhovnega S0Vjeta zssr T"—-------r"J "— '""'7: mora v kar največji mei..... ..... ¡okvir svojp ekonomsko družbene Lconl(, Brežnjev, ki se te dni mudi pripombe in priporočila zaradi d ti Domembne vioge ¡ci jma cijo, ki bo poslovala pod imenom osnove — tudi sama razvijati in na uradnem obisku v Jugoslaviji. Med nepravilne tehnične sestave ali . ,,nra,fnnipn Lnn ZDRUŽENE TOVARNE VOZIL. 'menjati. Že na podlagi dosedanjih ^ove^Ho'10?1«" ti"" iJe tudi zaradi nevsklaienosti delitve či- v QIUZDl K0V uPia^JJaieL --------------- m™»™ zgodovinskih izkušenj pa vemo, ga"ni meščan°mcsta-Beo|rada.eob"sk stega dohodka s predpisanimi na-da se socialistična družba razvija bo doprinesel k nadaljnjemu razvija- i vodili. .veliko hitreje in bolj dinamično nju g^o^v™«^ v nadaljevanju.zasedanja obeh 'kot katerakoli aruzoa aosiej. xo utrditvi miru in mednarodnega sožitja zborov so odborniki, sprejeli vec ■velja še toliko-bolj za naše jugo- v svetu .....- - Hkrati s spremembo v vodstvu do dokončno pogovorili tudi o teh 130 članov raznih kolektivov, ki so tudi med delom dobivali navodila komisije. ih več ali manj že izdelala obrise kjer prevzema dolžnost variantah. Novo podjetje bo pri-Po splošni oceni komisije je de- statutov, podrobneje pa bo sta- direktorja dosedanji direktor no- čelo poslovati s 1. I. 1963, dotlej lo na analizah zaključnih računov tute moč izdelati po sprejetju vomegke Industrije motornih vo- pa naj bi vse centralne službe za leto 1961 uspešno potekalo, ustave in nekaterih novih gospo- ziI tovariš Jurij Levičnik, med- TOMOS in IMV izvršile obračun-predvsem v srednjih in- večjih darskih zakonov ter predpisov. tem ko odhaja prvi direktor in ske in ostale priprave za priče-gospodarskih organizacijah. Ko- v razpravi bilo največ govo- organizator Tomosa Franc Pečar tek skupnega poslovanja, misija je analizirala 76 dokumen- ra kako naj bi statuti uredili in na novo dolžnost v ZDA, je tudi tacij o delitvi čistega dohodka in ur'ejaH ložai proizvajaica ki se sklenjeno, da se obe podjetji spona 43 dokumentacij je dala razne „ kar najve£ji meri zave- iita v en0 gospodarsko orgamza- (Nadaljevanje na 3. strani) V PIRANSKI KOMUNI PRED OBČINSKIM PRAZNIKOM RAFAEL BARAGA novi predsednik ObSS Postojna Na nedavnem plenumu občinskega sindikalnega sveta v Postojni so med drugim razpravljali o analizi sedanjega gospodarskega stanja postojnske komune, o izpolnitvi planov posameznih gospodarskih panog, predvsem pa o nalogah, ki jih imajo delovni kolektivi ter njihove sindikalne podružnice za dosego čimboljših proizvodnih uspehov. ..,.,., Člani plenuma so obravnavali tu- li pred 15. oktobrom bo gasilcih, ker sovpada praznik z podjetje. Predvidena je namreč strokovnjakov, pač pa vse politič- Ijani, marveč naj bi bila uprava di vIogo s;ndikata pri sedanji d občini vrsta prireditev desetletnico obstoja Prostovoljne- pripojitev še dveh manjših gostišč ne sile v. kolektivu, da bi bila podjetja v Kopru, za kar so dani reorganizaciji socialnega zavaro- in ureditev Ribje restavracije na statutu dana močna družbena vsi pogoji, V kratkem bo, skupna vanja, ko se formira komunalna seja obeh svetov, na kateri se bo- skupnost socialnega zavarovanja _ s sedežem v Postojni. Ta skupnost bo zajela okrog 17.770 zava-». rovancev s področja postojnske. sežanske, ilirskobistriške in hrpeljske komune, Plenum je na zasedanju izvolil za novega predsednika Rafaela Barago. V dneh ¡v piranski ¡v počastitev občinskega praznika, >ki ga v Piranu praznujejo v spomin! na ustanovitev prve pomor-Sske čete v okviru IX. korpusa ;NOV. Pri ObLO je bil'imenovan ¡poseben pripravljalni odbor, ki je Iže izdelal osnutek programa prireditev za to praznovanje. Slavje 'bo trajalo pravzaprav več kot te-!den dni, ker bodo posamezne Išportne, kulturno-zabavne in dru-ige prireditve ter manifestacije 'razporejene na posamezne dneve. 'Osrednji prireditvi bosta letos t ■svečana otvoritev obnovljenih | termalnih kopeli v hotelu »Palače« v Portorožu, v bodoče gotovo hajprivlačnejši objekt tega naše-iga letovišča, vsaj v posezoni, in pa otvoritev novega gasilskega doma v Piranu. Sploh bo imelo, letošnje praznovanje občinskega praznika precejšen poudarek na darske enote. Vsa vprašanja ude- Delavska sveta TOMOS in IMV ležencev posvetovanja so jasno sta .z®.sp,rT ^ ° . . . . . . , spojitvi obeh podjetij, nista pa se nakazala potrebo, da mora kon- J JzediniIa g}ede imena novega ___________________^Pt statuta «hajatt iz razprav podietja. Novomeščani namreč gospodarskih odlokov, odločb in vse«a kolektiva in da naj sleher- predlagajo, naj bi se novo pod-poroštvenih izjav gospodarskim nl proizvajalec pove svoje mne- jetie imenovalo INDUSTRIJA organizacijam za najetje posojil. n.le- ker se bo P° tem čutil tudl MOTORJEV IN MOTORNIH VO- _ . , , odgovornega, da te notranje ZIL, češ da bi bilo na ta način 1 a ko so med drugim potrdili predpjse podjetja spoštuje in jih ohranjeno bistvo sedanjega nazi- Sv? kavarte^Lo^0; Ko^°k "^dalje izpopolnjuje. Zato je bilo «»«^^f^ hotelu Galpb ki bo sficnm-, no poudarjeno, da naj ne bi osnutka lavski svet lOMOS ni za uieditev sti močl" gostin^o lurističr" statuta pripravljal le ozek krog sedeža spojenega podjetja v Ljub- ^^ ___i____i______X ________1J 4.: X lioni monroi-' r»tni hi hi a linriiua ga gasilskega društva Piran. Jule Titovem trgu. To združevanje na- vsebina. DOPISUJTE V V KOPRU BO SVOBODNA CARINSKA CONA V sekretariatu Zveznega izvršnega sveta za promet in zveze proučujejo možnosti za povečanje tranzitnega prometa in pripravljajo ustrezne ukrepe, med katera re sodijo tudi predpisi, ki naj bi omogočili svobodnejši promet blaga v lukah in reških prista-niščih v okviru svobodnih carin-ski con, V pripravljenih osnutkih predpisov je predvidena ustanovil vitev svobodnih carinskih con v "Kopru, na Reki ter v beograj- Mlnuli ponedeljek na soji občinskega ljudskega odbora v sejni dvorani koprske občine med volitvami novega predsednika ObLO inž. Slavka Gabrca skem reškem pristanišču. Argentina je v minulih dneh doživela še en vojaški preobrat, ki je vzbudil pozornost predvsem zato, ker so se bivši uporniki postavili na stran vlade, dosedanje lojalne čete pa so postale uporne enote. V teh dneh je bilo več spopadov med nasprotujočim si vojaškimi frakcijami in razen puškarjenja in streljanja s topovi ter spopadov tankovskih enot je prišlo celo do bombardiranja središča glavnega mesta Buenos Airesa. V ponedeljek pa se je začel položaj normalizirati, ker so se generali sporazumeli, da bodo podprli vlado predsednika Guida, ki je obljubil, da bodo izvedli v Argentini volitve takoj, ko bo to mogoče. □ V Španiji so aretirali več oseb in jih obtožili nedavnih atentatov na Franca in njegov režim. V dobrih treh mesecih je bilo v Madridu in drugih krajih Španije 15 bombnih napadov, med njimi tudi eksplozija bombe pred poletno rezidenco diktatorja Franca. 0 Portugalska je v svoji afriški koloniji Mozambique zgradila 15 letališč in v to deželo prepeljala 50 tisoč vojakov ter močno zastražila meje, ker se boji vdora osvobodilnih sil iz sosednjih afriških držav. Tej portugalski koloniji »grozi« namreč »nevarnost« predvsem z ozemlja sosednje Tanganjike, kjer živi več tisoč beguncev iz Mozambiqua. 0 Ameriški zunanji minister Dean Rusk je pred Kongresom navedel štiri točke, ki označujejo skupne interese ZDA in ZSSR in po njegovem mnenju vzbujajo upanje, da bi zavrli tekmovanje v atomskem oboroževanju. Dve izmed omenjenih točk navajata spoznanje sovjetskih voditeljev, da bi zmaga v splošni atomski vojni pomenila konec civilizacije obeh strani, na drugi strani pa korist, ki bi jo . imeli obe državi, če bi se zmanjšalo gospodarsko breme, f ki jima ga nalaga oboroževal- J no tekmovanje. r O Iz Londona poročajo, da bo 23. oktobra ustavna konferenca o nedvisnosti Gvajane, ki ima zdaj notranjo samoupravo. Predsednik gvajanske samoupravne vlade Cheddi Jagan je v tej zvezi dejal, da bo kmalu po konferenci postala Gvajana neodvisna. U Na letnem zasedanju specializiranih monetarno-fi-nančnih organizacij OZN, ki je bilo v Washingtonu, je bil sprejet poziv za razširitev gospodarskega sodelovanja v svetu in za energično reševanje vprašanja gospodarskega napredka držav v razvoju. To zasedanje je potrdilo, da je nujno potrebno povečati sredstva Mednarodnega monetarnega fonda in Svetovne banke in da je pomoč državam v razvoju mednarodna obveznost industrijsko močnih držav. Pomoč 'pa nž^ .bi bila večstranska in'; n6; kot je bila doslej le dvostranska, ker je bilo opaziti, da se v dvostranski pomoči skriva tendenca političnega pritiska, ki ga poskušajo nekatere države vsiliti tisljim. ki sprejemain nocn-jilo. Zasedanja so se udeležili finančni ministri in guvernerji nacionalnih bank 99 držav. Jugoslovansko delegacijo je vodil državni sekretar za finance Kiro Gligorov. 0 Ameriški strokovnjaki so odkrili napako v kontrolnem sistemu vesoljske ladje, s katero naj bi ameriški kozmo-navt Schirra 28. septembra šestkrat obletel Zemlio. Zaradi odstranitve te napake je polet preložen za nekaj dni. E3 V bolgarskem mestu Varna se je te dni začel kongres mednarodne federacije za astronavtiko. Kongresa se udeležuje 324 znanstvenikov iz 29 držav in tudi kozmonavt številka 2 German Titov. Največ znanstvenikov, 86 po številu, je Američanov, po 18 članov pa štejeta sovjetska in britanska delegacija. EH Oba doma ameriškega Kongresa sta odobrila Kennedyjev program temeljite reforme gospodarskega sistema države. Osnovni cilji te reforme so čimprej povečati konkurenčno sposobnost nacionalnega gospodarstva na svetovnem trgu in pa modernizacija celotne industrijske zmogljivosti. Tako, bi omejili stalno nevarnost inflacije, okrepili bi sedanjo mednarodno veljavo dolarja in s tem preprečili odtekanje zlatih rezerv v tujino. Z odobritvijo tega programa je Kennedy dobil največja pooblastila, ki jih je kdajkoli imel ameriški predsednik. V PIRANSKI OBČINI RAZPRAVLJAJO v n n u H n Občinski ljudski odbor Piran je na svoji seji v torek, 18. septembra 1962, obravnaval predlog petletnega načrta potrebnih investicij za turizem na področju občine. Letošnji finančni promet v turizmu znaša preko 2 milijardi obravnavo na zbore volivcev, de- razširitev sedanjih kopališč. Zla-lavskim svetom in družbenim or- sti bi bila potrebna ureditev ko-ganizacijam, tako dopolnjeni pro- pališč v Piranu na Punti, kjer ->e gram pa vključilo v petletni per- v sezoni koplje vsak dan po vet spektivni program razvoja obči- tisoč turistov, in pa pri i izman ne. Odborniki so predlagali tudi, med Piranom in Portorožem, kjer naj bi v investicijskem programu je prav tako vsako leto več ko- dinarjev, kar je skoraj enkrat več za turizem ,Imela prioriteto grad- palcev. Jule V Postojni naglo raste sredi mesta velika stavila novega hotela, ki naj temu našemu najbolj znanemu letoviškemu mestu zagotovi tudi kvalitetnejši stalni turizem in ne samo prehodne goste, ki so se po ogledu znamenite jame takoj izgubili dalje, ker za njihove zahteve ni bilo ustreznih pogojev za bivanje kot v preteklem letu in kar je šestina vsega prometa v gospodarstvu občine, medtem ko je še lani znašal komaj dvanajstino. Zaradi tako naglega vzpona turizma so «Sl^Sf ljudski odborniki potrdili predlog, — .»J da se vprežejo v nadaljnjo izgrad-njo ■ turizma čim večja možna sredstva in da se izdela res dobro premišljen program investicij. Tega naj bi se dalo v kritično nja in ureditev novih oziroma S KONFERENCE OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA TI v mraz Minuli četrtek je bila v Izoli konferenca občinskega sindikalnega sveta. Na njej so ugotovili, VOLITVE V SKUPŠČINE SOCIALNEGA ZAVAROVANJA — VAŽNA POLITIČNA NALOG/ da delo sindikalnih podružnic v zadnjem času ni bilo tako aktivno kakor lani. Dogaja se, da so sindikalne podružnice včasih preveč odmaknjene od ostalih organizacij in organov upravljanja, zaradi česar ne opravljajo tistih nalog, ki jim pripadajo. Konferenca je opozorila na to, da morajo sindikalne podružnice bolj skrbeti za izobrazbo delavcev, za pravilno družbeno prehrano in za _ , . , . vse tiste činitelje, ki vplivajo na Zadnja leta smo vse pogosteje nja. Zvezna ljudska skupščina je cev. Pri tem pa ne gre toliko za ne vzroke za to in ustrezno ukre- večjo storilnost in na boljši živ-ugotavljali, da obstoječi sistem maja letos sprejela dva pomemb- tehnično izvedbo volitev, saj to pati. Pri tem se je orientirati na ijenjski standard posameznika. socialnega zavarovanja vse ob- na akta, s katerima se je začela ne predstavlja nikakršnega pro- to, da se z izboljšanjem higien- Razprava je nakazala potrebo po čutneje zaostaja za našim sploš- reforma na področju socialnega blema, pač pa za to, DA JE TE sko-tehničnega varstva, delovnih združevanju sorodnih gospodarnim družbeno-ekonomskim raz- zavarovanja, to je zakon o orga- VOLITVE SMATRATI ZA IZ- pogojev in sploh z izvajanjem g^jh organizacij, vendar pod povojem, saj se organizacija in fi- nizaciji in financiranju socialne- REDNO VAŽNO POLITIČNO AK- kompleksne skrbi za delavce v g0jem, da je z združitvijo zago-nanciranje socialnega zavarova- ga zavarovanja in zakon o zdrav- CIJO, KI MORA BITI USMER- podjetjih in komunah ustvarijo tovljena rentabilnost in zmanjšanja izvaja še vednb na nivoju stvenem zavarovanju. JENA PREDVSEM NA VSE- pogoji za normalne oziroma čim- nje upravnih stroškov. Na predlog pbenuma Okrajnega STRANSKO ^ IN TEMELJITO manjše izdatke za socialno zava- Na konferenci so izvolili novi odbora-' SZDL v Kopru z dne """ sedanjem sistemu niso materialno dovolj zainteresirane za delo ni sicer ena za okraja, četudi se usa problematika razvija v komunah in delov- odbora: SZDL v Kopru z" dne OBRAVNAVANJE VSEH PRO- rovanje, ker bodo morali delavci 21-članski plenum, za novega nih kolektivih, Niti zavarovanci 20. julija 1962 sta bili v našem BLEMOV S PODROČJA SOCI- z novim letom kriti ■eventualne predsednika. pa Mitjo Logarja, niti gospodarske organizacij? v okraju po novem zakonu usta- ALNEGA ZAVAROVANJA IN deficite iz svojih žepov. Če bi no- ekonomista iz podjetja Delama- „i.^ -• • - komunalni skupnosti ZDRAVSTVENE SLUŽBE V PO- vi principi financiranja veljali na - SAMEZNIH DELOVNIH KOLEK- primer že za leto 1961, bi moral zaradi nastalega deficita vsak za- PLANINA PRI RAKEKU Ta akcija, ki jo vodijo sindika- varovanec plačati od lastnega Mladoporočenca Marta Petkov- so bili tudi organi komun. Zaradi jenci ter druga za občine Po- ti in SZDL, mora' biti čimbolj osebnega dohodka v občini Koper šek iz Planine in Ivan Volk, usluž- teh organizacijskih pomanjkljivo- stojna, Sežana, Ilirska Bistrica in konkretna in naj zajame obrav- 2844 din, v Izoli 6280 din, Piranu benec LM iz Postojne, sta daro- sti so zadnja leta izdatki social- Hrpelje s skupno 1SA0S zavaro- navanje gibanja obolevanja in 3102 din, Sežani 3632 din in vaja 2000 dinarjev Rdečemu kri- nega zavarovanja nesorazmerno vanci in upokojenci.- sploh prekomerno trošenje sred- Hrpeljah 10.155 din, do čim v ob- — Krajevni odbor RK Planina hitro naraščali in je bilo zato Sedaj so v teku priprave za iz- stev socialnega zavarovanja v činah Postojna in Ilirska Bistrica se za ¡ep0 darilo prisrčno zahva- nujno treba začeti s korenito re- volitev članov skupščin novih vsakem posameznem podjetju, niso imeli primanjkljaja. ljuje in jima želi vso srečo na organizacijo socialnega zavarova- komunalnih skupnosti zavarovan- pri čem.er je ugotavljati konkret- (Nadaljevanje na 6. strani) skupni življenjski poti. novljeni 2 zavarovancev in razvoj socialnega zavarova- obalne 3 občine s skupno 24.157 TIVIH IN KOMUNAH, nja. V enako pasivnem položaju aktivnimi zavarovanci in upoko- IZ POPOTNE TORBE NAŠEGA SODELAVCA VASJE OCVIRKA 1 Kadar koli me pot zanese v kakšno samotno vas, zmerom stopim tudi na vaško pokopališče. Med preprostimi, lesenimi, krivenčastmi križi, ki jih je pondekod težko zaslediti v visoki travi, premišljam o ljudeh, od katerih že zdavnaj ni nič drugega več kot nekaj kosti in na katere je celo spomin najbližjih potomcev zbledel. Pokopališča v velikih mestih niso tako prijazna, intimna, da bi si Jih človek želel ogledati. Zato sem se začudil, ko sta me v Genovi moja sopotnika vprašala, če bi si rad ogledal tamoS-njo nekropolo »Staglieno«. »Pravijo, da se kaj takega ne vidi nikjer na svetu.« »Pokopališče je pokopališče,« sem omalovažujoče odvrnil. »Sicer me pa pokopališča velikih mest ne zanimajo.« »Ne bo ti žal, če greš z nama.« In ker so tudi mornarji z ladje »Bled« pritrdili, da je pokopališče »Staglieno« vredno ogleda, sem pristal. Po kosilu smo se po precej dolgi vožnji z avtobusom pripeljali na sam rob mesta. 2e takoj pred veličastnim pokopališkim vhodom sta se nam nevsiljivo pridružila dva Amerikanca — mož in žena. Četudi bi rad videl, da bi bili sami, sem se moral iz vljudnosti vdati njuni prisotnosti. Sreča, da nista bila dva od tistih, v katerih družbi človek ne slrpi več kot pet minut. Naš profesor, ki se je po več desetletjih za stalno vrnil čez Ocean v domovino, jih Je pri priči okupiral zase. Midva .z Marjanom, godbenikom iz Ljubljane, sva bila zadovoljna, da se je najin sopotnik zamotil z njima. Takoj jima je zaupal, da je v obeh Amerikah kot doma. Pokopališče »Staglieno« se dviga z neštetimi terasami v hrib. Takoj ob vhodu so arkade, v njih pa dolge vrste grobnic z veličastnimi kipi najznamenitejših genovskih mojstrov prejšnjega stoletja. V teh skulpturah, med katerimi je nekaj resničnih umetnin, je upodobljeno na stotine izrazov žalosti, odpovedi, verskih čustev in kulta smrti. »Kako veličastno!« vzklikne profesor in izbulji oči. Ne morem verjeti, da mu je všeč kip angela v nadnaravni velikosti, ki s stegnjeniml rokami bdi nad nekom, ki počiva v grobnici. Njemu, ki trdi, da je videl četrt sveta. »Čuden okus!« se posmehnem, »Kako morete občudovati takšno standardno figuro, kakršno lahko vidite na vsakem večjem pokopališču?« »Čudim se vam,« nejevoljno zmaje z glavo profesor. »Kaj pa vam je sploh všeč?« »Na primer tole!« Obstanemo pred skulpturo z osebami v naravni velikosti. Sivi marmor. Postelja, na kateri leži mož pokrit čez glavo. Poleg stoji ženska, ki se sklanja nad posteljo ln z eno roko odgrinja odejo z obraza človeka, ki leži. Komaj pol obraza jo odkritega. Na ženinem obrazu je opaziti neko bojazen, skoraj gotovo slutnjo. Opazujem profesorjev začudeni obraz, »Kaj mislite, da predstavlja ta kompozicija?« Profesor so vprašujoče ozre okoli sebe. Amerikanca se čudno spogleda-ta: »Kaj ne vidite, da Je žena prišla pogledat, če njen mož šc živi. To se vidi v njeni obotavljajoči kretnji, ko se boji prehitrega spoznanja.« Profesor strese z glavo: »Preveč realistično! Takšne stvari ne spadajo na grobnico.« »Zakaj pa ne?« sem mu oporekal. »Nekateri narodi so na grobu katerega od njihovih slavnih mož celo zaigrali nekatere pomembne prizore iz njegovega življenja. Rajši obstojim pred tako kompozicijo, kakor pa pred angelom z nedolžno bledim obrazom, pa četudi ima dva metra široke perutnice.« »In vendar to ni visoka umetnost.« »Nihče ne trdi, da na vsakem koraku srečujemo Michelangela . .. Svojci so naročili, umetnik Je izvršil po naročilu, četudi se je včasih s svojim delom dokopal do umetniške dovršenosti . ..« Ogledujemo si dolge vrste grobnic pod arkadami. Nekoč Genovežanom znana, celo slavna, nam povsem tuja imena profesorjev, trgovcev, zdravnikov, generalov pomorščakov, znanstvenikov, pesnikov in umetnikov ... Skoraj na vsalcl rgobnlci v marmorju upodobljen hipec njihovega življenja ali pa alegorična podoba tistega, po čemer so hrepeneli. Genovska prestarica si je dala že za življenja postaviti svoj portret v marmorju v naravni velikosti. Na visokem podstavku, na katerem je vklesan nagrobni napis v stari italijanščini, stoji zajetna ženska v nošnjl meščanskih žena tedanjega časa in ob pasu ima par prest. Vzpenjamo se s terase na teraso. Nagrobniki nam zgovorno slikajo bur- no zgodovino Genove od časa, ko se je tam rodil veliki Krištof Kolumb, preko Napoleonove vladavine, italijanskega rlsorglmenta, pa do njenega industrijskega razcveta v 19. st. Vso pot nam bije v oči markacija: »Tom-ba di Mazzlnl«. Ustavimo se pred veličastno grobnico, ki Je vsekana v grobo skalo. Kipar Grassi si Je umlsUl njeno fasado z dvema stebroma, ki nosita preklado, na kateri je velik napis: »Giuseppe Mazzini«. Amerlkanka je v zadregi vprašala: »Kdo je bil Mazzini? ... Mornar?« Profesor jo nekako užaljeno zakrilil z rokami: »Mazzini? ... Oh, da, Mazzini!« Njegova razlaga je bila od navdušenja pri kraju. Nasmehnil sem se. Skušal sem si priklicati v spomin tisti drobni košček šolske modrosti, ki mi Jo je v gimnaziji vtepal v glavo nadušljlv profesor zgodovine. »Morda je bil res neke vrste mornar, pravzaprav krmar v italijanskem političnem gibanju v prvi polovici 19. st. Bil Je duhovni vodja Ze-dinjene Italije, nekakšen vaš George Washington.« Pred grobnico Je grob njegove matere — Marije Mazzini. Poleg raste drevo, ob katerem je večkrat slonel mladi revolucionar in se v duhu, pogovarjal z njo, ki mu je dala življenje in borben značaj. Zunaj železne ograje, v skalnatem pobočju, so vzidane plošče, ki so jih ob raznih priložnostih prinesle na njegov grob raz- ne organizacije. Med njimi je tudi naslednja z napisom: »I Mazzlniani Trlestlni, IstrlanI e Dalmati al loro maestro. Ass. Mazzlnlana dl Trleste nel cen-tennario dtll'unltži d'Italia. 2. Jan. 1961.« Poleg drugih Je opaziti tudi skromno marmorno ploščo z besedami velikega ruskega mojstra pisane besede: »Mazzini lu 11 vero fllosofo e profeta di tutte le nazloni. L. Tolsto! 1905« Vračali smo se skoz! novo pokopališče, mimo miniaturnega posnetka milanske katedrale, proti izhodu. Poslovili smo se z amerikansklm parom ln se ustavili pred eno od številnih cvetličarn. Postarna prodajalka nam Je potrpežljivo razlagala imena posameznih cvetlic, daslravno je vedela, da ne bomo nič kupili. Preden smo odšli, nas je iznenada vprašala: »Imate Jugoslovani radi cvetlice?« Bili smo v zadregi. Ni ml kazalo drugega, kot odgovoriti: »Zakaj ne? ... Seveda.« »Potem pa ne morete biti slabi ljudje.« Mazzlnijeva grobnica v Genovi Urejuje uicunlSki jaDut Glavni ln odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo In uprava v Kopru. Cnn-karjeva 1, telefon 21-470 Posamezen Izvod 20 din t,etna naročnina 000 din. za Inozemstvo 2.200 din ali 3.5 amer dolarja Bančni račun 602-11-1-181 pri podružnici NB Koper Rokopisov ln fotografij ne vračamo. Stavek ln kllšejl tiskarno CZP Primorski tisk Koper, tiskano na rotaciji tiskarne CZP Ljudska pravica Ljubljana Iz različnih koncev sveta prihajajo pisma ln prihajajo oni sami. Na jugoslovanska diplomatska ln konzularna predstavništva, precej pa jih pride ali piše tudi na urad Slovenske izseljenske matice v Ljubljani. Zakon o amnestiji jim je odprl vrata domače dežele, katere so v svoji zaslepljenosti in nepreračunljlvostl zaprli in za-pahnili sami za seboj. Mnogi so zdaj svoj odnos do domače dežele že uredili, drugi pa bi želeli to urediti čimprej, čimprej . .. LEPO PROSIM, REŠITE MENE IN MOJO DRUŽINO TE DEŽELE . . . Pismo ima znamko iz daljnega Clla. Napisal ga je M. J, iz Calle Eyzaguirre. Takole pravi: Junija leta 1954 sem z ženo in otrokom pobegnil v Trst, ne zato, ker sem sovražil domovino, mislil sem le, da si bom zunaj bolje in hitreje pomagal. Aprila 1955 smo prišli s pomočjo organizacije IRO v Clle. Sedem let že tu živimo, pa se še vedno ne morem znajti. Medtem se Je moja družina povečala. Tri hčerke imam. Težko živimo. Po poklicu sem gradbeni mojster in kamnosek. Moj zaslužek pa Je tako majhen, da je komaj skromno za sproti. Niti za stanovanje mi ne ostane. Da bi spravil skupaj toliko, kolikor potrebujemo za povratek, pa ne moremo niti misliti. Lepo prosim Slovensko Izseljensko matico za posredovanje, da sc meni in moji družini kako omogoči povratek v domovino, Stroške bom s svojim dolom hitro ln rad povrnil. Jugoslavijo sem zapustil s čistim srcem. Domovine nisem nikoli izdal. Vedno in povsod sem govoril o njej le resnico. MoJ edini prestopek je beg, zaradi katerega me je sram in ga globoko obžalujem zlasti zato, ker sem bil partizan od 1. 1943, aktivist, zato me moj občutek krivde tem bolj peče, Pripravljen sem pred ljudstvom odslužiti svojo kazen, če bi bilo potrebno, samo rešite nas te dežele, kjer živimo tako težko . . . TEGA VAM POSLEJ NISEM PISAL . . , I. D. iz Geelonga v Avstraliji je veselo sporočil svojcem, da bo zdaj končno dobil potni list in jih v kratkem obišče. Tudi ostala vsebina pisma je zelo zanimiva, ker opisuje tamkajšnje razmere. — Zdaj vam lahko po pravici povem. Tukaj je že precej časa velika gospodarska kriza. V industriji je velika brezposelnost, katero še stopnjuje vedno bolj naraščajoče število novih priseljencev. V tovarni, kjer sem nad pet let delal, sem bil zaradi gospodarske krize premeščen na slabše mesto, kar me je razumljivo hudo prizadelo materialno in tudi moralno. Po dolgem trpljenju in prizadevanjih pa se mi je končno le nasmehnila sreča. V. časopisu sem zasledil oglas, razpisana je bila služba, ki je bila kakor nalašč zame. V tekstilni šoli so potrebo- da tukaj mu to nič ne koristi. Vse izpite bi moral ponovno opraviti v angleščini. Zdaj dela kot nekvalificiran delavec, kakor jaz, ki sem po poklicu avtomehanlk, tu pa delam kot navaden delavec. Zdaj se bom vrnil v Jugoslavijo, tam bo drugače ... RAD BI PRE2IVEL DOPUST V KRAJU, KJER SEM SE RODIL S. R. Iz Nemčije vprašuje: Poslušal sem Radio Ljubljana, kjer je bilo objavljeno, da se vsak lahko vrne v domovino na dopust. Jaz sem zaradi domačih razmer pobegnil čez mejo. Zelo si želim obiskati prelepi kraj, kjer sem se vali Inštruktorja za praktičen pouk pri tkalnih strojih. Javil sem se in — bil sprejeti Tako sem ' zdaj kot tekstilni mojster po petnajstih letih življenja v Avstraliji prvič zaposlen pri delu, ki ustreza mojemu poklicu. Zaradi jezika je bil seveda začetek težak, toda to bomo že prebredli. Zdaj imam državno službo, za katero me mnogi zavidajo. To je res redka sreča za tukajšnje razmere. LAHKO JE, DOKLER SI MLAD Tudi to pismo je lz Avstralije. Napisal ga je oče, ki je pred nekaj leti skupaj s sinom odšel v Avstralijo v upanju, da bosta tam našla zvrhan koš sreče. Pa ni bilo tako. — Lahko je, dokler si mlad, pravi oče v svojem pismu. Toda jaz se ne morem šaliti več. Imel bom že šestdeset let. — Cutlm, kako starim vsak dan bolj. Noge me strašno bole, da zvečer komaj pridem iz tovarne domov. Tudi vid ml popušča, a se še ne dam. Najbolje se počutim med svojimi, doma. Sin, ki je prišel v Avstralijo z menoj, je doma študiral. To- rodll. Lepo prosim, sporočite mi, kaj naj ukrenem, da se mi čimprej izpolni ta moja velika želja. Doma sem pri Sodražlcl. Vojake sem odslužil leta 1935. Zakrivil nisem drugega, kakor da sem 1. 1957 pobegnil preko meje ... ZDAJ IMAMO POTNI LIST Marija S. lz Prekmurja nas Je obiskala s sinom in hčerko. Vsa nasmejana Je povedala, da se Je prišla zahvalit, da so letos lahko spet po dolgih sedmih letih obiskali svoj rodni kraj. Pred sedmt-ml leti so pobegnili v Francijo, tja, kamor so včasih v velikih trumah odhajali Prekmurci na delo. — Oh, kako Je bilo hudo, Ce bi začela govoriti, bi govorila in govorila, pa še v treh dneh najbrž ne bi vsega povedala, Kako smo si želeli nazaj, pa smo si sami za-gradill pot. Treba Je bilo vzdržati, za vsako cene. Marija živi s sinom in hčerko v Le Havru. Zaposleni so, To se pravi: skromno so si uredili življenje. Zdaj pa jim je bila konč- no Izpolnjena še velika želja: dobili so potni Ust. — Prve počitnice spet doma so minile kakor v sanjah, — je pripovedovala. Zdaj pa moramo spet nazaj. Delo nas čaka. Tu se ne smemo šaliti, prebrldke izkušnje so za nami. A zdaj bo vse lažje. Svetel cilj Je pred nami. Potni list imamo. Mislili bomo na drugo leto, ko spet pridemo — in potem . . , pridemo čez nekaj let za vedno. ALBERT IZ STOCKHOLMA JE SPET OBJEL SVOJO MAMO Sestindvajsetletni Albert Z. • je pred tremi leti in pol pobegnil s Primorske v Italijo, Zakaj?" Rad bi si bil hitro prislužil motor, ali morda celo avtomobil. Dve leti je preživel v begunskem taborišču v Italiji, Kako? Ne, o tem raje ne govori. Se pomisli težko na ta bridki čas. Potem ga je pot povedla na Švedsko — v VSsterSs pri Stockholmu. Dela pri vrtalnem stroju. Delo seveda nI posebno lahko. Zaslužek nI slab. Seveda so pa tudi izdatki precejšnji. Plačevati mora celo samski davek. 2e davno Je spoznal, da se kar tako na hitro avtomobil ne prisluži — in še nekaj je spoznal: hudo in neozdravljivo bolezen, ki se Ji pravi domotožje. Kako posebno huda in še hujša je ta bolezen, ko se zavedaš, da še ozdraviti ne da, ker so vrata za teboj zaprta, zaklenjena. Mati mu Je pisala. Jokal Je, ko Je bral njena pisma. Se in še fih Je bral in spet Je jokal. Sai kdo bi se mogel premagati ob takšnem S,ln, moj. ali se bova še kdaj videla? Stara sem in boleh-na. vsak dan lahko umrem « nth°^m P®,^13™1 0 nov,h zakonih in uredbah. Oh, kako Je po- uredi VS° podrobno Poizve in . Zdaj ima potni list. več tednov jo preživel pri materi. Najlepši čas nHii,1 ^ d°,lgUl letth- Spet bO prišel in še ln še. Pri matici pa se f oglasil, da Izpolni materino žl- ljo, njeno zahvalo vsem tistim ki so se zavzeli za to, da so bili uve- nim in " Uk,'0p?> kl medvoj- nim in povojnim emigrantom omogočili povratek. _ tom Ina SLOKAN V 17© Km M ¡(Nadaljevanje s 1. strani) Kako in čemu je prišlo do le spojitve? V vsem svetu je združevanje sorodnih gospodarskih organizacij, zlasti industrijskih, danes aktualno in v neposredni zvezi z načeli mednarodne delitve dela. Kooperativni sistem proizvodnje je sodobna oblika ustvarjanja gospodarskih dobrin ter najbolj zanesljivo . jamstvo za uspešen razvoj in obstanek šibkejših podjetij, ki jih ogroža konkurenca. Naša mlada motorna industrija pa je spričo velikih, močnih in izkušenih inozemskih kon-kurenc še prav posebno zainteresirana, da se konkurenčno usposobi, ako se hoče obdržati na zunanjem tržišču. Pri tem pa odločata cena in kvaliteta. Združevanje sorodnih proizvajalnih podjetij pomeni pocenjevanje proizvodnje. TOMOS ima dokaj le deloma izkoriščenih kapacitet. IMV pa prav zaradi pomanjkanja takih kapacitet, ne more v celoti izpolnili letnega plana. Po drugi strani pa zopet IMV lahko nudi Tomosu dragocene usluge in dopolnjuje njegovo proizvodnjo. Ali ni torej gospodarsko neprimerno bolj priporočljiva spojitev obeh podjetij kakor investiranje v nove kapacitete? Razen tega je tu še vprašanje deviznih sredstev, katerih nadomestilo je potrebno poiskati v čim tesnejšem medsebojnem sodelovanju sorodnih industrijskih strok. V združevanju je moč in praktično uveljavljanje tega načela terja čas, v katerem živimo. TOMOS in Industrija motornih vozil Novo mesto sta nastala in se razvijala pod precej enakimi pogoji. V boju za finančna sredstva, za strokovni kader in ostale eksistenčne pogoje sta si obe podjetji zagotovili dovolj izkušenj, da bosta sposobni tudi z združenimi močmi premagovati vse težave in ovire in da bosta častno predstavljali mlado jugoslovansko motorno industrijo na domačem in zunanjem tržišču. J A Ž «Ali sh^mk' fc ■■■■H I -v '.»1 1 \ s />< .'-. -h ■ ....... »«I ncla.11 z izgradnje novega koprskega pristanišča OB UGOTAVLJANJU OSEMMESEČNE REALIZACIJE LETOŠNJEGA DRUŽBENEGA PLANA NA POSTOJNSKEM ■ ■ /' v / * V .. i MY I. A i višji kot lani v istem času, v vsej državi pa je ta odstotek nekoliko nižji. Velike uspehe smo dosegli tudi v zunanjetrgovinskem poslovanju, saj se je v prvih osmih mesecih letos izvoz dvignil za 10 °/o, uvoz pa le za G,5%. Kot vemo, je bilo to razmerje navadno obratno. Toliko številke oziroma podatki, ki povedo le splošno o gibanju gospodarstva, a so za njegovo zasledovanje važni. Za temi podatki se skrivajo mnogi napori, ki so bili vloženi za to, da bi se stanje tako v proizvodnji kot tudi v zunanji trgovini, zboljšalo. Znano je namreč, da je bilo stanje v prvih mesecih letošnjega leta precej slabo, kar je povzročalo resno skrb: kako in koliko bomo izvršili predvidene planske naloge. Med vzroki za začetne težave smo navajali v prvi vrsti nove gospodarske ukrepe, ki zahtevajo prilagoditev gospodarjenja naših gospodarskih organizacij' novim pogojem, in pa t-ežave zaradi uvoza surovin iti reprodukcijskega materiala zaradi pomanjkanja deviz. Postopno se je stanje zboljševalo ■in sedaj lahko govorimo, da je razvoj ugoden. Brez dvoma je precejšnja zasluga za ugodnejši razvoj — tako v proizvodnji kot v zunanjetrgovinskem poslovanju — v akcijah pristojnih organov in zbornic, katerih namen je bil pomagali podjetjem iz prvih težav. Tako je sedaj pred zaključkom ponovna akcija, katere namen je zboljšati zunanjetrgovinsko poslovanj? in povečati izvoz. Ta akcija je skupno s prvo mnogo pripomogla pri iskanju novih virov in možnosti v omenjenem pogledu. Že takoj pri tem pa je treba omeniti, da sedanje akcije v omenjenih smereh ne smejo ostati, kot enkratni kampanjski poskusi., temveč je treba sedanje skušnje izkoristiti, napore pa povečali ti ostati morajo stalna praksa naših podjetij, da ne bomo v prihodnje ponovno prisiljeni zaradi skokovitih pojavov v gospodarstvu posegati v njegov razvoj s kakršnimikoli ukrepi. Ko smo tako dosegli letos uspehe, ki nam dajo lahko samo spodbudo, moramo opozorili rtu drugo vprašanje, ki se je v zvezi s tako ugodnim razvojem pojavilo v zadnjih mesecih in ki postaja vedno bolj pereče. Večanje zalog v gospodarstvu, ki so celo za 58 °/d višje kot konec lanskega leta, zahteva nujno, da se skladno z večanjem proizvodnje poveča tudi potrošnja. Ta je kot vidimo v velikem, zaostanku posebno še zato, ker je letos zelo padla investicijska potrošnja. Po mnogih napovedih se bo stanje tudi v tem pogledu kmalu zbofjšato, ker pričakujemo močnejšo investicijsko gradnjo, obenem va pričakujemo tudi dvig potrošnje blaga, namenjenega široki potrošnji. K takemu prepričanju nas silijo ugotovitve o povečanih gradnjah in o zvišanju dohodkov prebivalstva, obenem pa' podatki rt stalnem višanju potrošniških kreditov, ki - bodo ob konc.u. leta za 40 milijard višji kot lani v Ist.-am času. -žj- Sedanji način pripravljanja na to operacijo je nesodoben in terja veliko truda in ekipo treh ali štirih ljudi, ki morajo skoraj pet mesecev čuvati rezervat. Za končno pripravo je treba usposobiti mreže in potrebne ladje. Vse te dolgotrajne priprave so potrebne, ker bi se sicer februarski lov utegnil izjaloviti. Proces zbiranja ciplov v rezervat je postopen. Cipli in njim sorodne ribe si začno iskati prostor za prezimovanje že jeseni. Najraje si izberejo takšno prezimovališče, kjer je priliv sladke vode. Vsa znana lovišča imajo takšne pogoje, pa najsi bo to Piranski zaliv, lovišče pri Novemgradu ali lovišče pri Tržiču ob izlivu Soče. Letnega prirastka ciplov na področju severnega Jadrana je približno za 700 ton. Dobršen del tega prirastka ribiške mreže niti ne ovoha, zato se nam vprašanje, kako povečati ulov, pojavlja samo od sebe; mar ne bi kazalo urediti za ciple vabljivega in primernega prezimovališča? S poglabljanjem morskega dna za novo pristanišče v Kopru smo ustvarili pogoje za novo zbirališče ciplov. Tudi tukaj imamo naraven pritok sladke vode v morje, kar je ugoden pogoj za prezimovanje ciplov in njim sorodnih rib. V nekaj letih bodo tod dozoreli pogoji za lov na ciple, ki bi jih lahko ujeli za nekaj vagonov. Ker nas pri tem zanima predvsem finančni učinek lova na ciple, si moramo zastaviti vprašanje, kako organizirati lov, da bi mogli iz takšnega rezervoarja, loviti ribe v več posegih v teku enega meseca. Glede prodaje ne bi imeli težav. Ciple bi mogli plasirati v Trstu, ki je stalen odjemalec naše ribe, po ugodni ceni pa.bi jih lahko prodajali tudi na področju vsega gornjega Jadrana. Umetno prezimovališče bi se kmalu ren-tiralo; morje je odprto za vse in tega, kar ne bomo ulovili mi, bodo ulovili drugi. F. Š. O V Bukovju pri Frankolo-vem (okraj Celje) so te dni odprli novo ribogojnico, ki je največja v naši državi. Na okrog 4 hektarih zemljišča je 26 ribnikov in sodobno urejena hladilnica. To ribogojnico so začeli graditi leta 1954. Ze letos bodo .iz nje potegnili okrog 5 tisoč kilogramov rib in približno milijon iker. Ta ribogojnica je velikega gospodarskega pomena za sistematično gojenje rib v Sloveniji, predvsem kalifornijskih postrvi, smoj, ščuk, krapov in lin. @ Komaj se je zaključila letošnja turistična sezona na Bledu, že so stekle priprave za prihodnjo turistično sezono. V teku so že izdelave načrtov dopolnilnih gradenj večjih gostinskih obratov, kar bi veljalo okrog 244 milijonov dinarjev. Razširiti namreč nameravajo hotel Park za 30 ležišč, nad sedanjimi trgovskimi lokali bi zgradili še tri nadstropja, kjer bi bilo prostora še za okrog 100 ležišč, obnoviti nameravajo depandanso Trst in dograditi novo krilo hotela Jelovica. V zimski sezoni bodo obratovali vsi gostinski obrati razen hotelov Park in Triglav. 0 Minuli teden je bil v Gornji Radgoni prvi Pomurski sejem potrošniškega značaja, saj je bil v veliki meri založen z blagom široke potrošnje in je pokazal velike gospodarske dosežke Pomurja, V okviru sejma so bile tudi živinorejska razstava, tekmovanje traktoristov in razna posvetovanja kmetijcev. I. pomurski sejem je na otvoritev privabil tudi politične in gospodarske kroge iz sosednje Avstrije, s katero murskosoboški okraj navezuje vse bolj tesne gospodarske stike na osnovi maloobmejnega blagovnega prometa. O V Sloveniji je občutno pomanjkanje žveplene kisline in zato pripravljajo v meta-lurško-kemični industriji Cinkarne v Celju investicijski elaborat z vso potrebno dokumentacijo za gradnjo še ene kontaktne naprave za žveple-no kislino, ki bi imela letno zmogljivost okrog 100 tisoč ton. Pričakovati je, da bodo nove naprave začeli graditi prihodnje leto, tako da bi povečana proizvodnja .žveplene kisline stekla leta 1965. O V Opatiji je bilo te dni III. posvetovanje jugoslovanskih strokovnjakov za hidravlične preiskave. Na posvetovanju je bilo ugotovljeno, da ta znanstvena panoga ne zaostaja več za dosežki strokovnjakov v tehnično najbolj razvitih državah in ni več potrebno njihovo sodelovanje. Naši strokovnjaki za hidravlične preiskave v ljubljanskem, zagrebškem in sarajevskem inštitutu so namreč opravili ustrezne hidravlične raziskave v zvezi z gradnjo energetskih objektov in pristanišč v naši državi ter pripravili študije za Libanon, Sirijo, Gano, Zahodno Nemčijo, Švict?, Pakistan, Etiopijo itd. © Mariborsko podjetje Metalna je te dni v reškem pristanišču organiziralo demonstracijo 3-tonskega pristaniškega žerjava, ki ga je delovni kolektiv tega podjetja zgradil v svojih delavnicah in je prvi pristaniški žerjav, izdelan v naši državi. Strokovnjaki so se o delovanju tega žerjava zelo pohvalno izrazili. O Zavod LR Slovenije za statistiko je ugotovil, da je bil v avgustu skupni indeks cen za življenjske stroške v štiričlanski družini za en odstotek nižji od indeksa cen v juliju, venejar je bil v primerjavi z avgustom lani za 10 odstotkov višji. Znižanje stroškov gre v glavnem na račun znižanja cen povrtnin, sadja in delno vrtnin. V letošnjih osmih mesecih so se povečali skupni življenjski stroški v štiričlanski družini v primerjavi z ustreznim lanskim razdobjem za 15 odstotkov. © V splitski ladjedelnici so pred kratkim splavili tanker Nowowieski, to je zadnji iz serije sedmih tankerjev, ki jih je pri nas naročila poljska trgovska mornarica. Tramper ima 12.800 ton nosilnosti. O V uleinjskih solinah bodo letos poželi 40 tisoč ton morske soli, kar bo predstavljalo svojevrsten rekord. Lani je proizvodnja soli znašala komaj 19 tisoč ton, ker je bilo vreme za solinarje veliko manj ugodno, kot, je bilo letos. Zato predvidevajo, da bo letošnja skupna proizvodnja morske soli v Jugoslaviji presegla 80 tisoč ton, od tega so samo piranske soline poželo 25 tisoč ton. PRIMORSKI AKADEMSKI PEVSKI ZBOR »VINKO VODOPIVEC« ODHAJA aiii Mednarodno tekmovanje pev- nju priborili leta 1958, ko so pod stov z 92 — in Vinko Vodopivec priznanje, ki jim ga je dal sam skih zborov v Arezzu v Italiji je vodstvom svojega prvega dirigen- z 91 točkami. predsednik italijanske republike ena najkvalitetnejših in najza- ta Antona Nanuta zmagali v ka- Uspeh naših pevcev bo še bolj prof. A. Segni, ki je ,najboljšim htevnejših glasbenih prireditev tegoriji narodnih pesmi. očiten, če omenimo, da se je le- zborom osebno čestital in razdelil v Evropi. Letos ga je že dese- Tekmovanje v Arezzu je Dru- tošnjega tekmovanja udeležilo 52 medalje. tič zapovrstjo v avgustu organi- stv0 prijateljev glasbe organizira- zborov iz 12 držav Evrope in Na zaključnem koncertu, ki so ziralo Društvo prijateljev glasbe i0 z namenom, da popularizira Amerike, skoraj vsi zmagovalci iz ga imeli zadnji večer v Arezzu iz Arezza, ki je na to jubilejno polifono glasbo starih mojstrov, prejšnjih'let. Dvig kvalitete zbo- zmagovalci prejšnjih tekmovanj, tekmovanje povabilo vse zmago- Tekmovanje se je odvijalo v šti- ra samega, požrtvovalnost pevcev je vsak zbor zapel tri pesmi. Ko vite zbore iz poprejšnjih tekmo- rih kategorijah: v I. so nastopali m njihovega dirigenta Braneta so Vodopivci odpeli zadnjo pe- vanj — med njimi tudi Primorski mpšnni zhnri v tt mnsih in v ttt Demšarja se Dokaže še v jasnejši sem, se val navdušenja v dvorani takšno oziroma propadati naprej SERVISI SO BILI PRVA STOPNJA RAZVOJA STANOVANJSKIH SKUPNOSTI ii» Tema razprave na zadnji seji Pri vseh začetnih prizadevanjih no varstvo in občinski ljudski Okrajnega sveta za socialno var- za organizacijo in utrditev soclal- odbori. delovanja na letošnjem tekmova- zbori. Peli so narodne pesmi svo- 1{ami v II. in 91 točkami v IV. tako priljubljena, tako znana. Bil je domovine. »Vodopivci« so tek- kategoriji »šele« na 3. oziroma 5. je to edini zbor, ki je moral do- movali v dveh kategorijah. V mestu. Omenimo lahko še to, da dati še dve pesmi. In prav zato drugi kategoriji so z dvema ob- sta se tega tekmovanja udeležila tudi ni čudno, da so jih povabili veznima in Gallusovim motetom tudi Hor beograjskih madrigall- prihodnje leto na študentski fe- »Ante luciferum« med devetnaj- stov in moški zbor »Vladimir Na- stival v Torino in gostovanje v stimi najboljšimi zbori iz prejš- zor« iz Zagreba, ki sta ob odhodu Monfalcone. Po takem uspehu so njih let dosegli s 83 točkami na tekmovanje zviška gledala na si pevci ogledali še Rim, Firenze Vodopivce. Ti pa so si priborili in Trst, kjer so posneli za radio ODLIČNO TRETJE MESTO, diplomo in denarno nagrado Trst krajši spored jugoslovanskih takoj za španskim zborom Coro 100.000 lir, Beograjčani so v svo- narodnih pesmi, zvečer pa so v Easo iz San Sebastiana. V IV. ka- ^ kategorijah zasedli 4 5. in 7. dvorani 1. maj priredili celove- stvo je bila socialno delo v sta- nega dela bi morale biti stano- . To bodo 0snove za enotno so- JhVp'cph" mesto, Zagrebčani pa 8. in 16. čeren koncert. Pisati o uspehu te- vanjske skupnosti deležne vse- Ciain0 politiko v komuni in pogoj teSorl:!1 Pa so med petintrideseti- ^ „„ ,—„„„*„ u,---------- novanjskih in krajevnih skupno stih mesto. ga koncerta bi pomenilo ponav- novanfskli T*» SV ~^ j^^ ko- SaSnlTTE&STSSS SKEJ? *0e «S« s^K ^IfoSS nS^ Sr^Sln?VaSueeto °bSinski 1 peto™^ ""S njlmf M? pri ^elLktu^p^kraJine, Tmeli^o lative, S temi lovorikami bodo ga upravljanja in sodelovala socialnem in^otroškem varstvu! odbori in gospodarske organiza- Spanci s 95 točkami Bolgari s 94 intervju za rimsko televizijo in NA^URNEJO2 V^GIPt" državljanov usmerili v prvi vrsti bo treba najti skupno pot vseh °b. Tsem tem ne bo lzostal točkami, madzarsto zbor s 93 toc- tržaški radio. Vsekakor pa jim bo ht^ na ustanavljanje raznih servisov, pristojnih činiteljev in organiza tudi uspeh. kami, Hor beograjskih madrigali- ostalo • i i' kjer bodo predstavili našo pesem v lepem spominu tudi tako, kakor je zapisano v Primor- ki naj bi bili v pomoč gospodinj- cij, ki naj poskrbe, da se bo so- skem dnevniku: »Vinko Vodopi stvom in zaposlenim materam. Ti cialno delo v stanovanjskih skup- II? 1 1 1 n D ^ 0 "H fl n vec razpolaga z zelo dobrimi gla- Zastobljujoc pop? bega s kmetov dejavnost stanovanjskih skupno- niti k sodelovanju vse tiste, ki ' B & » ^ U vzgledno pevski disciplino. Tako stl. \ sen servisov je v našem skrbe za mladinsko varstvo, tiste, Beg s kmetov Je eden Izmed soclal- tem ko socialistična kmetijska gospo- več zasebnih kmetij slabo obdelanih v pianissimih kot v fortih in V vajUrf v,- »,-1 - - , , . ki ima.i° v svojem programu so- nlh pojavov, ki povzroča marsikje darstva ne morejo najti potrebne de- ali so celo neobdelane. Prav tako ve- prehodih dosegajo čudovite učin- Vendar pa bi bil ze čas, da bi cialno delo, pa tudi gospodarske zaskrbljenost in postaja tudi že v lovne sile in marsikatero zasebno do naša socialistična posestva in za- ke, vedno skladne z vsebino in stanovanjske skupnosti odločneje ustanove in podjetja. naši državi predmet resnega prouče-, kmetijstvo propada . ob starcih in druge, kako težko je najti dovolj pri- značajem pesmi. Zato ne poje po posegle tUdI na druga področja, vanja. Kolikor povzroča selitev mla- starkah. Podoben, vendar ne tako mernih delavcev. Šabloni, temveč je vsaka pesem zlasti na področje socialnega de- Svet za socialno varstvo pred- dih ljudl s kmetov v mesta ln indu. hudi Je poIožaj tudlv drugih Qmenje. Da se nam ne w q bno ^ zase...« la. Ponekod SO v ta namen ze laga se naj bi ob tej koordmaci- strijska središča naraščanje Indu- nlh republikah. Ce ti ljudje ne naj- kot v Južnih delih države, je potreb- imenovali komisije za socialno Ji zaceli po vseh komunah z do- strlje> obrti> trgovine, prometa itd., dejo zaslužka v domačih mestih, se no to nezdravo psihozo zdraviti s pre- delo, niso pa povsod izdelali pro- slednim m sistematičnim organi- ln je potrebna n0va delovna sila, je razkrope po drugih republikah vse pričevanjem, da je gospodarstvo ne- gramov dela na osnovi analize ziranjem socialnega dela v sta- ta beg razumljiv ln cel0 potreben, do skrajnih meja. Tudi pri nas vidi- deljiva celota, v kateri predstavlja potreb na terenu. _ novanjskih skupnostih. Tako pri škodljlv pa po3tane, brž ko presega mo take »popotnike«, prav poljedelstvo, gozdarstvo ln žl- Tako so v Kopru imenovali ko- stanovanjskih kot pri večjih kra- potrebo po novi. deiovni sili ln po- v naši republiki beg s kmetov še vinoreja zelo važno postavko Mimo datkov priporočili gospodarskim misijo za varstvo in vzgojo otrok, jevnih skupnostih naj bo konusi- vzroča pomanjkanje te sile v kmetij- - ni tako velik kakor na jugu, vendar tega tudi ne moremo računati več z organizacijam, naj skušajo čim- ki bo skrbela za povezavo ot.ro- ja za socialno delo. Važen je izbor stvU) da prl£ne le.t0 cei0 nazadovati ne smemo zapirati oči pred resnico, večjimi investicijami v novo indu- več svojih izdelkov prodati v tu- ških ustanov s šolo, z DPM in z ljudi v to komisijo in njihovo si- in propadati. Tedaj moremo že govo- da Je čedalje več mladih ljudi, ki lz- strljo, ko je treba prej obstoječo ure- iino- Nadalje so bili odborniki organizacijo LM. Za socialno delo stematicno usposabljanje kajti le riti 0 psihozl bega od fiZienega dela gubljajo ljubezen do domačega kraja dlti in utrditi, kar pa se ne bo zgo- mnenja, naj bi v prihodnje še pa predvidevajo 5 komisij, ki se tako bodo lahko ob pomoči gospo- in iskanju lažjih zasiUžkov, zlasti ka- in dela v poljedelstvu, gozdarstvu ln dilo z večanjem števila zaposlenih bolj usmerili pozornost k spremlja- pa se niso formirale. V Izoli pri- darskih, družbenih m političnih dar gre za nekvalificirano delovno živinoreji, kakor da bi bilo to nekaj marveč z iskanjem notranjih rezerv' niu vseh gospodarskih dogajanj Franka Tomšič PRAVZAPRAV NI TAKO SLABO (Nadaljevanje s 3. strani) pravljajo petčlansko komisijo za organizacij širile svoje. delo na Sjj0 socialno delo. Do zdaj je prevzela področju otroškega, mladiijskega stanovanjska skupnost skrb in in splošnega socialnega varstva. v naSi državi je zavzel ta beg po vodstvo otroškega vrtca, h kate- Za svoje delo naj sestavijo komi- pisanju tamkajšnjega tiska največji remu so priključili tudi Otroški sije program, ki, bo vsklajen s °t>seg na jugu, posebno v Makedoniji, dom Izola ter imenovali za obe potrebami in možnostmi. Pri nje- dellh Srbije, Črne gore, Bosne ln ustanovi skupni upravni odbor, govi sestavi naj sodelujejo uprav- Hercegovine. V Makedoniji se po od- Pri piranski stanovanjski skupno- ni organi za socialno varstvo, za- služenju vojaškega roka ali delu na sti manjvrednega. Pogled v nekatere na- dvigom storilnosti in postopno avto-še vasi nam odkrije, da je čedalje matizacijo. r. r. Tekmovanje traktoristov v Ilirski Bistrici od proizvodnje preko produktivnosti in nenehnega proučevanja ekonomskih vprašanj, do razširjenja komercialne službe na domačem in predvsem tujem trgu. Živahna razprava o predloženi analizi trenutnega gospodarskega stanja postojnske komune je na- imajo komisijo za skrb so- interesirane družbene in politične «sti skoraj nihče več ne1 vrne v do- Združenje traktoristov in kme- tem tekmovanju, temveč sta njih kazala vrsto nalo^ ki iih hnHn cialno ogroženih oseb, niso pa. še organizacije. Tako temeljito pri- mači. kraj. Nad 20.000 mladih ljudi.. tijskih strojnikov ilirskobistriške zastopstvo prevzela pionirja, ki morali opraviti delavni kolektiv; našli povezave z organi socialne- pravi jene in sestavljene progra- skoraj samih moških, oblega v Ma- občine je priredilo v Ilirski Bi- sta tudi osvojila drugo in tretje predvsem bo nntrehnr. __ .„„I______i ™.TA i____Ji_______„ „-.oct* in ,aci„*ira mert. strici mimiln npHolin nV, m«lf, neuvbeni uo poueono ga varstva pri ObLO. me naj sprejemajo sveti za social- kedoniji mesta in išče zaslužka, med- strici minulo nedeljo ob sodelovanju občinskega odbora Ljudske tehnike in Kmetijske zadruge »4. KAKO OMOGOČITI LETOVANJE INDIVIDUALNIM TURISTOM junij« Ilirska Bistrica veliko „ n traktorsko tekmovanje. Tekmo- v 11 H - vanja se je udeležilo 13 trakto- ristov kmetijske zadruge »4. junij« iz Ilirske Bistrice in 6 pionirjev iz ilirskobistriškega in T ,. ., ... ... , . .,, . knežaškega področja. Individualni turisti, ki iščejo hi«t,_,_„„„. ■ . , , cenene možnosti letovanja, nam ^ bll° fel° d°br° res ne bodo prinašali toliko fi- "lz!ran?! .^Kmovaici pa so nančne koristi kakor oni tuji in b^?dPXo]zlastl tls> ,kl prejeli dokaj lepe nagrade, ki jih nim tekmovalcem. J. K. Ko ugotavljamo pri analizi le- cenenega letovanja po obalnih tošnje turistične 'sezone na naši vaseh in kopanja po naravnih pe- obali zmanjšanje števila domačih ščinah prostega morja, turistov, se nam samo po sebi vsi- Ni dv0ma, da nam mora biti ljuje vprašanje, kje naj poiščemo dvVg drznega turizma pTvaskrb! domači p,3 ho^il, a ob iskanj ^^ kotila zadruga'. Tai" vzroke^tapoja.Najcesč^ome- pozabiti pa tudi ne smemo na na- so v skupini telonovanfa odra- r slih prejeli denarne nagrade zma- , w t'uucuuu večje an- gažiranje samoupravnih organov Po končanem tekmovanju je in slehernega člana delovnega občinski odbor Ljudske tehnike kolektiva v posamezni gospodar-priredil za vse udeležence tekmo- ski_ organizaciji, da bo naloga, ki vanja skupno zakusko in poskrbel so jo prevzeli na svoja pleča vza-za podelitev diplom prvoplasira- četku letošnjega leta, ne samo izpolnjena, pač pa vsaj v nekaterih vejah gospodarstva tudi prekoračena. Sedanja analiza opozarja delovne kolektive postojnske komune na hitrejši tempo prilagajanja novemu ekonomskemu gibanju in k odločnejšemu odstranjevanju vseh tistih vplivov, ki zavirajo nadaljnjo izgradnjo komunalnega sistema Berite in širite plasirani je bil Franc Iskra in tretji je bil Rado Kukovec, vsi traktoristi KZ »4. junij« Ilirska Bistrica. Med pionirji so bili prvi Kirn iz Ilirske Bistrice, drugo in tretje mesto pa sta si delila pionirja Macaroli in Urbančič, oba iz Knežaka. OB TEDNU GLUHIH V KOPRSKEM OKRAJU Ugoden nakup slušnih njani krivec so našim delovnim še Ijudi! Najti moramo zlasti v ,. . , . ... .... „ _ ljudem nedoseg jivo visoke cene počitniških domovih način oskr- tivm turizem naš^i ljudi V so- { Jaksetlč, drugo- v gostinsko turističnih podjetjih. be, ki bo ustrezal njihovi plačilni «alisticni družbi nam _ mora biti ^..!ucV_,arug0 Kot drugo krivdo navajamo pre- zmogijiVosti. Mimo tega bi morali prav ta se Posebno Pn srcu- hajanje počitniških domov na poskrbeti še za povsem individu- K. R. ekonomične cene. Nekateri ko- alne domače goste, ki naj bi prav lektivi so regrese znizali ali so tako imeIi dostop tudi v počitni- --- jih celo opustili._ Tudi razmerje ške domoVe; možnost nastanitve med dohodkr m izdatki se je za v cenejših zasebnih sobah in pre- nn„TTD »„„^ nekatere kategorije poslabšalo. hrane v cenenih obratih družbene ODKUP ŽIVINE nfsoodšli1iamietovan^Tli oa so Purane Končno bi jim pa mo- Plan odkupa živine v koprski Traktoristi kmetijske zadruge narodni »Dan gluhih^'. ToV^bi niso oasii na letovanje, au pa so rall nudltl na Voljo tudi campin- komuni za čas od 1. septembra so tekmovali v cestno-prometnih bila nekaka zunanja manifesta- poiskali cenejše možnosti. ge Teh do letos na slovenski obali 1962 do 30. aprila 1963 predvide- predpisih, motoroznanstvu, agro- cija te organizacije, v katero je cev, prvič pa so podjetja letos Podrobnejša proučitev podat- sploh nismo imeli, a tudi ti so na- va, da bo v tem času na področ- tehniki, oranju in spretnostnih včlanjenih 40 držav, med temi sprejela Dri nas v uk fi valpnnpv kov o letošnjih gostih in nočitvah stali tako pozno, da jih ¿11 bilo ju občine odkupljenih 960 telet vožnjah, medtem ko so tekmo- ------------------vajencev. Kot vsako leto je tudi letos zadnji teden v • septembru »Teden gluhih«, zadnja nedelja pa med- rehabilitacijski centri, tako da st veliko takih ljudi lahko zaposli na delovnih mestih. Pri nas jih je 21 zaposlenih v rednem delovnem razmerju, več je sezonskih delav- pri nas nam pa pokaže, da izpa- mogoče vključiti v propagando ne po 90 kg, 320 krav po 460 kg, 100 vali pionirji v cestno-prometnih dek ni šel toliko na račun počit- v tujini ne doma. Ni pa pri tem glav živine po 300 kg, 240 glav predpisih in tehniki vožnje s trak- ____________o ............... . _ =_____________ niških domov, marveč bolj indi- dovolj, da imajo naši campingi 'goveje živine po 500 kg in 40 konj torjr Ferguson 35. Dokaj kritična na"šem okraju pa jih je okrog" 23o". za pomoč svojim" članom."Otroke i7iVli lnlnih cfnctnir TVToHfom U-o cn S8IT10 prostore za nostavitev ŠO- ter oslov no 250 ke. Tn nomeni. ip bila ueotovifpv ria +vnlrtnvieti +„ _______' nnčilic ,, t., n___t____ so v Ljubljani in v Portorožu) in tudi Jugoslavija. Na svetu je veliko glušcev (pravijo, da» okrog 50 milijonov), v suveje ¿ivme ¿ju uuu ks ju iu kuiij turji r erguson ¿so. uoKaj Kritična našem okraju pa jih je vidualnih gostov. Medtem ko so samo prostore za postavitev šo- ter oslov po 250 kg. To pomeni, je bila ugotovitev, da traktoristi Za te invalide sluha in govora imeli prejšnja leta še znatno šte- torov, imeti bi morali vsaj tudi da bo odkupljenega okrog 30 od- kmetijske zadruge »Tone Tomšič« skrbijo posebne šole (v Sloveniji vilo domačih individualnih leto- nekaj lastnih najemnih šotorov, stotkov vsega fonda živine. iz Knežaka niso bili zastopani na -.--.-- viščarjev, so jih letos vpisali v , svoje knjige zelo malo. In vendar OB DESETI OBLETNICI DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA V SOCIALNEM ZAVAROVANJU je tudi letos letovalo znatno šte- ^»Aivuvanju vilo teh ljudi na morju; samo ne pri nas. Kje torej? Po dobljenih informacijah so si poiskali ti naši ljudje cenejše letovanje v prvi vrsti po vaseh in drugih manjših krajih vzdolž ostale .jadranske obale in po oto V Kopru imamo okrajni odbor Zveze gluhih Slovenije, ki skrbi Letos novembra mineva prvo deset- ščinl Izvajala socialno zavarovanje na nim izostankom z dela zaradi bolezni, letje družbenega upravljanja v so- vsem ostalem območju Slovenskega Naš okraj je letos glede na število cialnem zavarovanju, Glede na to vse Primorja. bolezni tretji v republiki ter je šte- V Kopru je Okrožni zavod za so- V"0 bolnikov na 100 zaposlenih zna- cialno zavarovanje posloval do 30. ju- salo v februarju 5,95»/., v marcu ni j a 1052, to le do dneva ukinitve 5,93 °/«,v aprilu 7,00"/«, v maju 6,04'/a, - -- -- v Juniju 5,011/i, v juliju 4,57 »/o in v , . t , ra, S tem dnem sta bila ustanovljena avgustu _ 3,99 «/o. Visoko število bole- _________, 3£iVr ^ i? dotedanjega skupnega zavoda - f^L^'™1 fšSF^JPSZ'' b° treba še naporov za iz- dva nova zavoda, in sicer eden za izostankov z dela pa nima no- boljšanje pogojev, v katerih naj dobi 0 zveze z Doiezmjo. naS zavarovanec res dobro zdrav- O vseh teh vprašanjih je skupščina stveno zaščito. Bogomil BITEZN1K biti do 10. kih, kjer so se nastanili pretežno skupščine okrajnih zavodov za soci po zasebnih sobah, hranili pa bo- alno zavarovanje v tem času obraču disi pri lastnikih sob bodisi po ^tt^,, ..... —- - -------- -........ cenenih gostilnah. Tretji so si 'p^C^ KtS Istrs-kega ^žnega.ljudskega odbo pripravljali hrano celo sami. Možnosti letovanja v takih pogojih na naši slovenski obali ni. Tod ni ene same ribiške ali kmečke vasi, kot jih je vse polno drugod ob Jadranu. Letovanje v naših treh mestih je razmeroma drago. Dra ga sestavka, O vsem tem bodo lahko s konkretnimi pokazatelji razpravljali na sedanjih predvolilnih sestankih. Na vsak način pa bo potrebno v bodoče misliti na omejevanje naraščanja izdatkov ter se truditi za to, da se z istimi sredstvi doseže čim-boljši uspeh. Tudi tega se zavedamo, skupščine ln ker morajo biti letos ustanovljene komunalne skupnosti koprski,' drugi Va"'bujskl""okra] zavarovancev ln s tem v zvezi novi * ° ., , , komunalni zavodi, se postavljajo pred , z , uslanovitvijo sedanjega okraja ,, , na* svnlem' ^rtniim ori/ane soelalnpen zavarovania nove (septembra 1955) je bil ustanovljen razpravljala na svojem zadnjem za- organe socialnega zavarovanja nove ^^ enQten Qkraj^1 zavod ter SQ ¿m sedanju ter je v. tej zvezi sprejela pošilja v šolo (v Portorožu jih je letos 7, v Ljubljani pa 2), odrasle pa v rehabilitacijski center ali pa poskrbi za njihovo zaposlitev. Ugodnost, ki jo nudi letos Zveza gluhih, je nabava slušnih aparatov. Interesenti jih lahko naročijo pri Zvezi in jih plačajo v treh zaporednih obrokih. Tudi cene so zelo ugodne, to se pravi znatno nižje, kot so bile doslej. Tako dobijo lahko člani aparat 1 W Mul-titon Tranzistor za 20,000 din, aparat 11/2 W Aditone 607/1 (mala baterija) za 24.500 din, aparat Philips za 26.000 din, Aditone 605 (zaušnice) za 38.000 in Aditone 600 (očala) za 45.000 dinarjev. Ugodnosti pri nabavi teh aparatov so ponoven dokaz družbene skrbi za invalide sluha. Prve volitve v omenjene skupščine «anl vseh treh prejšnjih skupščin naslednja priporočila. 11K3lm JC so bile novembra 1952. Druge volitve združeni v enotno skupščino. Tako l. Gospodarske organizacije in dru- pp so zasebne sobe in draca ie so P° združitvi okrajev februarja nastala skupščina a 77 člani, ln si- gi zavezanci prispevka, ki imajo nad- ge so zasebne SODC in araga je lg56 Da'nagn:|a skupščina je bila iz- cer iz K°Pra 27- Postojne in Sežane povprečno število obolelih, naj na- prehrana po restavracijah; pre- voljena juntja loss, Pa P° 25- prosijo zavodovo zdravniško komi- prostih gostišč pa skoraj sploh ni. 1 """ J" oljena Junij Na območju sedanjega koprskega Tudi pri zasebnikih prehrana ali okraja je šlo socialno zavarovanje po kuha ni mogoča, V tem je naša poteh kot v dru obala povsem drugačna od ostalih in od otokov. V teh desetih letih je storilo socialno zavarovanje ln še posebej zdravstveno zavarovanje ogromen korak naprej, tako da se često sprašujemo, D n o"l 5 ,J' VIII*. '1945' Je bil ustanovljen V,1'?,.™ uLe" p„or^!t !p!?Il.""2e" tokratno Slovensko Primorje " ™ " "" glh okrajih države. sljo, da pregleda vse dela nezmožne delavce; 2. večje gospodarske organizacije naj organizirajo laično kontrolo bolnikov. Kolikor bi te organizacije želele, bi zavod organiziral tako kon- ............. „.„.„..„,.„ ........ v, sten. Medtem ko se je v lanskem PokrajlnBkV"za'vod*"ža"* socialno"zava» letu narodni dohodek povečal za 14 »/o, tr-'o za več gospodarskih organizacij Statistike nam povedo, da se v rovanje s sedežem v Kopru in ekspo- so se izdatki za socialno zavarovanje —' ~ tpi kateeoriii število individual- ziturami v Ilirski Bistrici, Postojni, povečali kar za 34 •/., samo izdatki za tej kategoriji bteviio maiviaua Ajdovščinl Idrljl Izoll ph.anu in zdravstveno zavarovanje pa kar za nih turistov tam letos m zmanj- Umagu, s priključitvijo dela sioven- 43 šalo, marveč je prej celo narastlo. skega Primorja k FLRJ ¿15. septem- Zaradi tako nesorazmernega pora> Navedimo le en sam primer1 Na ,:>ra 1947) sta nastala na Primorskem sta izdatkov v socialnem zavarovanju \ t n u 1 ^ „1; .1 dva zavoda, ln sicer eden s sedežem je bilo letos mnogo razprav celo v otoku 1-tabU SO dosegli leiioiano v KoprUi drugi v Ajdovščini. Kopr- najvišjih zveznih in republiških foru- Število 257.000 nočitev, 96.000 več ski zavod je posloval za območje ta- mih, okrajni ln občinski organi pa so kot leta 1961 K temu porastu SO kratnega Istrskega okrožnega ljud- podvzeli mnoge konkretne ukrepe v lm,i| kot skega odbora, to Je za okraj Koper gospodarskih organizacijah za stabili- pnpomogn znatno veu uoiiicici kul ,n Bu]6i medtem ko Je filiala ljub- zacijo izdatkov. Predvsem se je pričel posebej zdravstvenega zavarovanja v tuji turisti. Izkoristili so možnost ljanskega zavoda s sedežem v Ajdov- slstematičnejši boj proti neupravlče- tem desetletju, bi presegalo okvir te- ši- .vMj, tako da bi so stroški razde-•v ied prizadete organizacije. Skupni ¿ontrolor bi bil cenejši ln smotrnejše izkoriščen; 3. vsa ta vprašanja bi bilo treba obravnavati na bodočih predvolilnih sestankih, ko se bodo Izbirali kandidati za skupščine komunalnih skupnosti zavarovancev. Prikazovati v številkah uspehe, dosežene na področju socialnega ln še Primorski študentski pevski zbor »Vinko Vodopive t NA KOPRSKEM BO LETOS ŠEST VEČERNIH POLITIČNIH SOL Z VEC ODDELKI >L nim skupinam, kakor tudi tistim skupinam, ki jih družijo skupni problemi. V KOPRU bodo poleg dveh od- Skrb za VPŠ so prevzeli občinski komiteji, operativa pa je delkov »»slušatelje, ki so vezani m s fhPel!;iUdSkih °2- delaVSkih «--rzah- V obalnih l^&h^ffi^ ii- vne Program m enoten aktiv predavateljev — sebni oddelki za tovarno Tomos, Utldelki VPS tudi v večjih podjetjih — Začetek: 15. oktobra za člane delovnih kolektivov '„, Slavnika in Intereurope, in za Lriavno skrb za večerne politič- mi kot s pomembnim političnim slušatelje iz tovarne Iplas in pod-ne soieso prevzeli letos občinski aktivom. To bi bila tudi ena bi- jetja Fructus. Tako bo predvido-Komneji ZKS oziroma njihove stvenih razlik od dosedanje prak- ma pet oddelkov. Razen tega pri-laeoioske komisije. Ljudske in se, ko so bile VPŠ vezane na pravlja občinski komite še poseb--aeiavske univerze pa bodo pri ljudske univerze. Program VPS, ne-seminarje za člane ZK na potem opravile operativno delo. so še rekli v priporočilu, naj bo dročju Hrvatinov, Škofij, Šmarij V tem znamenju so potekale že razdeljen v dva dela: osnovno in Marezig. priprave, pri katerih je bilo ču- znanje, ki nam služi za razume- V IZOLI bo imela VPŠ štiri od- titi veliko večjo pozornost in vanje konkretne problematike v delke, od katerih bo eden za čla- skrb za idejno-vzgojno delo. Ena komuni, drugi del pa naj bi obse- ne iz Mehanotehnike in drugI za izmed oblik tega dela so brez &al vedno aktualna vprašanja, slušatelje iz Delamarisa. Tudi v dvoma_ tudi večerne politične šo- kot so plan, tržišče, delavsko in PIRANU bodo štirje oddelki, od le. Priprave so se začele že v družbeno upravljanje, Jugoslavi- tega eden za Splošno plovbo, poletnih mesecih, ko je ideološka Ja i" mednarodni problemi itd, SEŽANA pripravlja dva oddel- komisija pri OK ZKS poslala Priporočilo je še opozarjalo na ka, v Sežani in v Divači, PO- vsem občinskim komitejem pripo- predavateljski kader ter na moč- STOJNA tri oddelke, prav tako ročila, ki naj jih upoštevajo pri ne in aktivne šolske odbore. ILIRSKA BISTRICA (enega za organizaciji teh šol. Poudarek je Kot pomoč občinskim komite- tovarno Lesonit). Občinski komite bil na sestavi programa in na jem je okrajni komite ZKS pri- ,v Hrpeljah pripravlja skupno s kadrovanju. Slušatelji VPŠ naj bi redil v septembru tridnevni se- koPrsko LU on oddelek, po moz- se priglasili prostovoljno, občin- minar za vse predavatelje in nostl pa bodo organizirali tudi ski komiteji pa bi prevzeli tudi upravnike VPŠ, kjer so se pogo- d™fe6a, in sicer vi Podgradu. 11 n rl TI i m o __.... * . ... ' " . c flh ttp/m« r. ^ ------ ^ Odlomek iz knjige POGLED V SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE, ki jo je pred dnevi izdala založba Lipa. Knjiga nas zelo dojemljivo uvaja v praktična tehnična znanja (fizika in kemija), napisana pa je preprosto in namenjena predvsem učeči se mladini pa tudi širšemu krogu bralcev, ki ga zanimajo razna tehnična odkritja. Tekst nazorno dopolnjuje 400 ilustracij. Cena broš. knjige je 980 din. zrcala LEČE LEČE ¿K/QI nadaljnjo skrb za napredovanje varjali v glavnem o programih. Ob vsem široko zasnovanem s BARVNA TELEVIZIJA Alt se spominjate, kako smo posneli fotografijo v barvah? Uporabili smo film s tremi ločenimi sloji: eden je občutljiv za modro, drugi za zeleno in tretji za rdečo barvo. Z združevanjem teh slojev dobimo različne barve na sliki. Enako postavlja tudi barvna televizija slike na tri barve — rdečo, zeleno in modro. Oddajajo se torej tri ločene slike: ena v rdeči, druga v zeleni in tretja v modri barvi. Sliko razstavljajo v kameri leče, zrcala in filtri. V sprejemniku se te tri ločene slike spet združijo v eno. Neka vrsta televizijske cevi barvnega sprejemnika ima namesto enega elektronskega topa, kakor smo to videli pri črno-belem sprejemniku, tri takšne tope. Razen tega je fluorescenčni ekran prevlečen s tremi različnimi vrstami fluorescenčne snovi, izmed katerih žari ena modro, druga zeleno in tretja rdeče. Pri delu pa ustreza vsak elektronski top samo eni barvi slike, ki se oddaja po televiziji. Eden izmed elektronskih topov sodeluje, na primer, samo pri izdelavi modre slike. Med njegovim delom udarjajo njegovi elektroni samo na modre točke na fluorescenčnem ekranu. Drugi elektronski top izstreljuje elektrone le na zelene točke. Elektroni iz tretjega topa udarjajo samo na rdeče točke. Tako je slika, ki jo vidite na zastoru televizijske cevi, sestavljena iz treh ločenih slik. Te se potem združijo in dajo barvno sliko, ki jo gledate. . TUDI ČASTITLJIVA IN TRADICIONALNA GIMNAZIJA JE DOČAKALA REFORMIRAN POUK teh slušateljev in računali z nji- Upravniki VPŠ so bili tudi na Programu VPŠ pa so ideološke posvetovanju v Ljubljani. Dogo- k°nusije mnenja da bo ostal še vorili so se, da bo začetek pouka vedno tudl, individualni študij 15. oktobra, in to v vsej Sloveniji, ena pomembnih oblik za idejno graditev člana ZK, pri čemer pa V sezoni 1962/63 bomo imeli v ni mogoče ločiti izobraževalnega Aloiz Koelanrič tJV„™clT našem okraju šest VPŠ, ki bodo procesa od idejno političnega de- SMi:-'ciriSodijlko8,drK^aton: imele ve6 oddelkov. Sole v Ko- la. Naloga osnovnih organizacij šklh duhovnikov lrs je založilo zbir- Pru> Izoli in Piranu imajo enoten je, da ugotovi najučinkovitejšo ,pri Program ip enoten predavateljski obliko pomoči in tudi kontrole zbirke je »Savrinske pesmi«. to ie iz- aktiv- To v prespektivnem raz- nad individualno pridobljenim bor iz celotnega avtorjevega dela, v V°JU skupne delavske univerze za znanjem, katerem opeva v glavnem slovensko vse obalno področje. Pravzaprav Istro. Svojecasno je pesnik sodeloval qo nrictmni fnnimi „nrmoi; pri reviji Bori in v društvenem gla- S0 Prm°jni lorumi ze spiejeli silu Nova pot. Oprema in ilustracije Predlog O medobčinski delavski v knjigi so delo akademskega kipar- univerzi za vsa tri obalna mesta. m«n SVskleP Pa se še ni uresničil, če-Oton Sajovlc — AKSONOMETRIJA: nrav%p rinhrn javp^mn tri S sodelovanjem Društva matematikov P. 7, Se a°D1° zavedamo, da tU in fizikov lrs je izdala založba Mia- ljudske univerze nimajo pogojev dinska knjiga v knjižnici Sigma delo za obstoj, ker vsaka občina zase Otona Sajovica z naslovom »Normal- n;ma dovni; „rprIc.f.„v h, 1a1, na aksonometrija«. Namen knjige je, ¿. i aovoij sredstev, oa Di lan- vfsokih'Toilh priroiSnik prl pouku na t® Pomembno ustanovo opremi- že lani decembra meSeca je predmete, ki so bili v učnem na- tega predmeta povzročila vod- cirali učenci 8. razreda osnovne Frans Emil' siiianpita — silja- stonrT°' • zahteva današnja Ljudska skupščina Slovenije črtu tudi doslej, je vendar največ stvom gimnazij največ preglavic šole, zdaj bodo prišli še dijaki Finski pisatelj smanp&a je dobil leta t t t k tej zdruzitvi Sprejela resolucijo o reformi gi- govora okrog tistih, ki so jih in skrbi. Izkazalo se je namreč, gimnazije. V proizvodnji bo treba 1939 Nobelovo nagrado za književnost. «Dainega pasu se do priKlju- mnazije, o novi vlogi in nalogah uvedli na novo. Predvsem dva da nimamo urejenih delavnic niti najti dovolj prostora, da bodo di- Mn^nmirfpn?^,™^0^ s0 k"3" 3 hrpeljska komuna. te častitljive in tradicionalne predmeta sta nova: osnove umet- za osnovne šole, kjer je tehnični jaki izpolnili učno obveznost. Vse cnni umirjeni humor in otožno obar- , , ... * . , , , , , vane človeške usode, razpete med Namen skrbno izdelanih pro- ustanove v vzgojno-izobrazeval- nostne vzgoje — glasbene m li- pouk ze dolgo obvezni predmet, to so stvari, ki jih ne morejo re- skrivnostnimi naravnimi silami in so- gramov VPŠ je, da bi postala ta nem sistemu. kovne — in tehnična vzgoja. Povsod so rešitve več ali manj sevati samo vodstva šol ali celo vinskih P?et^^baf™ske4asijudstva" '""stanova najvažnejša oblika si- Kmalu po sprejetju resolucije Umetnostni vzgoji naj bi bili na- provizorične, povsod primanjkuje posamezni predavatelji, ampak Tako je tudi v romanu »silja«, ki ga stematičnega izobraževanja čla- je republiški svet za šolstvo dolo- menjeni dve uri tedensko. Ven- prostora in denarja za opremo morajo zainteresirati zanje tudi je izdala Prešernova družba v zbirki nov ZK. Zato so ideološke komi- .čil minimalne pogoje predmet- dar imajo pri tem gimnazije te- delavnic. Toda sprijazniti se je šolske odbore, šolske svete, obči- žeMeMknJlga' 15210 je prevedel Jo~ Sije pri občinskih komitejih pri- nika, Zavod za napredek, šolstva ž?ve s kadrom, tako da so ure- treba z zahtevami novega učnega ne in podjetja.^ ' ___ -__i _ _____,*___________ Hllra to r.nnlr Irji ra7linnn Molra — ir, rviicliH r\n o^nH/-»Kr< n (\nrfl- lotnčniftm čnl cl.-orvi lo+Ti letu so za-ranega po- Dr. Miha Likar — glivice: To je bližale vsebinsko delo, šole'živi je- pa je obdelal to gradivo obširne- diie ta Pouk kaj različno. Neka- načrta in misliti na sodobno opre- V letošnjem šolskem 1< tretja knjiga mladega avtorja v knjiž- nju, socialistični teoriji in praksi je in dodal'pčni načrt- ¡Vse to -je. tere bodo imele prvo polletje sa- mo skupnega centra za tehnično živeli v duh'u reformira dirake knjfge v "teh tee^deiih^te ob aktualnih dogodkih. Skladno "tvorilo osnovo, na katero so za- nio glasbo, drugo polletje pa li- vzgojo. Vse druge rešitve so le tika prvi razredi gimnazije. Prva skušal dati- dr. Likar" pregled in pre- s temi težnjami je bilo treba del- Čeli graditi po gimnazijah še pred • kdvno vzgojo, spet druge šole pa dražje, začasne in kompromisne, generacija, ki bo v postopnem re- rez mikrobnega sveta. Zato se je lo- no spremeniti tudi dosedanji vse- počitnicami. In tako je resolucija so spremenile vrstni red. H kom- In potem bo prišla še proizvodna formiranju končala gimnazijo po no "BakterijSr^n°Vkon1^o ^nriše^do binski in organizacijski program, zaživela prvič v letošnjem šol- pleksnejšemu spoznavanju sveta praksa. Do zdaj so to že prakti- novem. Z. L. »Glivic«, vse tri knjižice odlikuje bo- Posamezni oddelki VPŠ so tako skem letu, in to v prvih razredih, umetnosti in estetike sodi še gle- gato gradivo in ilustracije prilagojeni teritorialno opredelje- Komaj dober teden tega je, ko je sonce še toplo grelo. Sedeli smo na verandi kavarne Lože in ob- ££ ^ čudujoče vrteli v rokah novo knjigo, ki jo je izdal Zavod Borec v Ljubljani: OD MAREZIG DO MADRIDA. Z nami je bil v družbi tudi avtor JOŽE VERGAN. |f — Ste zadovoljni, da je izšla Vaša knjiga? — sem ga vprašala. — Seveda sem. Bila je to trikratna borba: dejanska borba s puško v rokah, borba s peresom, ki ga nisem vajen, in potem borba za založnika. — Razumeti morate, se vmeša prijatelj, da je bilo pisanje za Jožeta težka stvar. Spomini so sicer živi, toda roka je okorna, ni vajena peresa, besede gredo težko na papir. Veste, Jože tako rad pripoveduje iz svojega življenja, obuja spomine, ki so zanimivi, pa smo mu prijatelji prigovarjali, naj jih napiše. Škoda bi bilo, ko bi vse to zatonilo v pozabo. — Najprej sem se upiral, bal sem se, da bo moje pripovedova nje le nerodno jecljanje, le bled odsev vseh tistih bogatih doživljajev v času skoraj tridesetletnega revolucionarnega dela. No, zdaj pravijo Namen reforme je bil isti, kot da lska m f.llmska vzf?^a> v smo ga zasledovali pri reformi skl°P" Pouk? slovenščine. Druga osnovnošolskega pouka: v šolo ™vost Je tehnična vzgoja Prvo vnesti življenje, ki ga živimo, da eto obsegala predvsem J J ' a ' teoretični del in delo v delavm- bo vzgajala za življenje, ki naj bi ga živeli. Reformirana gimnazija naj bi odprla mladim ljudem »pogled na družbo ter na zakonitosti njenega razvoja«, naj bi jih naučila uporabljati »pridobljeno.znanje v življenjski praksi«, oblikovala naj bi cah, naslednji dve leti pa naj bi bila to proizvodna praksa. Pri Lev n. Tolstoj — ana karenina: tem imajo šole proste roke. Pred- 2e skoraj sto let je preteklo, odkar . __ _ . nisano ie le število ur sicer Da :e riiskl Pisateli L(rv Tolstoj razburil spremenjen čas in okolje. V to je pisano je ie število ur, sicei pa vso Evropo z znanim romanom »Ana vpletla romantič:...... bo šola ukrepala V skladu z inte- Karenina«, V katerem je z mojstrsko resi in možnostmi svoje komune, doslednostjo obsežno opisal podobo iorvi J nn,,nctrri: nmnnimn So nrailr svole dežele in smiselno vpletel vanjo U1 »znanstveni M . novostmi omenimo se pouk ]Judi svojega časa m njihovo eiemen- noffled na svet« ter navaipln k sociologije v zadnjem razredu, tarno življenjsko stisko. In še danes ^11 t" i- .-t' • kar bo omogočilo absolvetom pre- p° tolikem času, po tolikih preobra- »dialekticnemu načinu mišljenja«. Xh in rp^ rivnTnP« ^^ tih in spremembah nas z enako moč- Resolucija še pravi, da je naloga ?led m Piesojo družbenega doga- jo prlvla61 Anina vellka tragika iA eimnaziie Dri reformiranem no- -ian:,a okl'Og nas. Ce potegnemo Leninovi duševni boji. Ponovno izda- gimnazije pil leioimiranem po- d t seštevalno črto, teea znanega dela je založila Mia-uku, da seznam dijake pri vsa- J,?;?; .fdinska knjiga v zbirki Levstikov kem predmetu z najnovejšimi potem vidimo, da je dala reforma v kvnjtgu^hKl dognanji v posameznih panogah gimnazw značaj zaključene šole. os^rbela^Gitlca Jakopin, opremo pa znanosti (tako bo n. pr. pri fiziki Zanimivo je, da je največ govo- tudi pouk astronomije in po- ra Okrog tehničnega pouka kot Nada Matičič — gozd je onkraj dobno!). u; hiln +n hietvn ve*, rpfmm» l^or RRIBA: Založba Obzorja v Mariboru - „ 01 DU0 t0 DIStVO vse letorme. ver- je izdala kratki roman Nade Matičič Čeprav zajema reforma vse jetno zato, ker je prav uvedba v opremi Janeza vidica. Pisateljica je orisala podobo našega meščanstva in njegovega težkega vživljanja v vpletla romantično ljubezenski pripoved iri rešitev glavne junakinje Julije. Dr. Petar Trifunovič — Sava Vu-kovlč — ŠAHOVSKA ZAČETNICA: V knjižnici Prlroda in ljudje je poskrbela Mladinska knjiga za vse tiste, ki bi se radi naučili dobro igrati šah, to'staro igro iz 6. stoletja. Seveda je knjiga samo pomočnica, ki usmeri začetnika na pravo pot, treba pa je veliko prakse, znanja, spretnosti in pameti, če hoče človek postati dober šahlst. Knjiga je res namenjena predvsem začetnikom, toda v njej, bodo gotovo našli mnogo novega-in zanimivega tudi tisti, ki mislijo, da šah že obvladajo. Knjigo je prevedel Zvone Kržišnik, opremil pa ing. arch. Uroš Vagaja. 12© venan: Teror fašističnih oblasti v Slovenski Mene so doma zaman iskali. Bil sem Zalirepenel sem po domu. Kaj. ko C IT-i cn tn vndnn finlJ .... 7C „ 1 t i r" _ i - . n»], ' t »t . v. . . i - - - . . . . _ __ ijo, da sem kar lepo uspel. Pri korekturah so mi pomagali ^.strl s<: Je vedno bolj večal. Višek je prijatelji in prav danes sem Jim prinesel v zahvalo knjigo kot darilo. ^ "SSSS.n^rjffi Tat s Žični ludi'mif/ska v^.^To Tem^se Snovi za pripovedovanje pa je imel tovariš Vergan res dovolj, miličniki po vaseh ter pretepali in odpeljal v Gorico, ko mi je bilo tudi Njegova pestra življenjska pot se je začela leta 1904 V vasici Popetre preganjali fante, ki so prepevali slo- tam prevroče, sem šel v Videm. Tu « Slovenski Istri. Že z devetimi leti je moral za hlapca. Šolo je videl sTovenskrSCestoalisoP\arrnjfr/i0Tn ^ ž™, le redkokdaj, zato pa ga je trdo izšolalo življenje. Kaj so narod- fašisti prisluškovali celo ponoči pod nostno zavedni kmetje, kaj komunisti in kaj fašisti je zvedel že leta okni> ali ne govorijo morda v hiši _ r 1 Alf Anflrn Cnn «v, , » : .. M .1 _ _ v Miljah. Nekega dne pa je prišel k bi šel k domačim na obisk? V tej burji in metežu se mi res ni treba bati policije. Kdo pa se upa v takem odpeljal v Gorico, ko mi je bilo tudi na cesto! ® Odlomek iz knjige OD 0 MAREZIG DO MADRIDA. ® Izdal Zavod »Borec« v ® Ljubljani v opremi Miligo-® ja Dominka nega bivališča in sem prenočeval zdaj tu, zdaj tam kot preganjana zver. Pograbil sem plašč ln odhitel v Popetre. Mama se je hudo prestrašila. Za hip Je obstala kakor okamenela, na 1921 ob znanem uporu v Marezigah in v okoliških vaseh. Potem je ^pLTbr°u l^sTeŠ inVpri "tiri Sklenil sem se vrniti v Istro in se vejrgan nadaljeval z ilegalnim delom v Trstu m spoznal zapore mladince samo zato, ker so se pogo- skrivati na kaki samotni kmetiji. Spo ■ ----- "..i.-.. '-------- T '——«n-i^n slovensko. ------- ----- *—-*-■ J- ------ Bil sem izmučen, obupan in brez to pa mi je lilipaje pripovedovala, sredstev, na vrata pa je trkala zima. to sta se vrnila in začela preiskovati in stikati po kuhinji. Mati je še vedno mešala polento in kar se je Ie dalo zakrivala s svojim kako je doma. StareJša dva brata sta ste ti°d^fisS''poTaK zbezala v Jugoslavijo, mene pa dan so drugl premetavali po sobah" ^ v Kopru, Trstu, Rimu in Pulju, konfinacijo na Liparskih otokih in varjali po slove na Tremitih. Pred fašisti je zbežal v Jugoslavijo, toda tudi tu-ni bilo _-NLVud.°>, d.a «"dem kdaj pa kdaj toma sem izvedel, da je poslala policija za menoj tiralico v Trst, Milje ln Gorico. Mojega ilegalnega imena pa skrival povečini v Butarih, Suklanlh in Trebešali. Seveda nisem tičal ve- ... ,, , „ . , , zavrela lcrl in so se uprli. Nekega ve' zanj kruha. Ko se mu je ponesrečilo priti ilegalno v Sovjetsko zvezo, čera so bile napadene fašistične in niso poznali. je odpotoval V Francijo, kjer je politično deloval kot aktivist Ljud- karabinjerske patrulje v treh občinah V Istro sem prispel srečno in se sfce fronte. Leta 1936 je odšel v Španijo branit ljudsko republiko ^e^TopcTamPte^porjem kot borec internacionalnih brigad. Sledi spet konfmacija v Franciji je bil en karabinjer ranjen, pri 'Crin začetek druge svetovne vojne. Iz francoske internacije je pobeg- nem k?iu pa sta bila dva ubita nil in pomagal organizirati prve diverzantske grupe. Francoski parti- "okni......... zan je bil od leta 1941, po osvoboditvi Francije je bil komandant izzivanje fašističnih tolp je bilo tl- •i« o o slovanske revatriacijske baze v Marseillu. Leta 1945 se je končno ste čase tako grozno, da ga ljudje ni- vrnil v osvobojeno domovino. P^ati in so si morali na dan iščejo. Vsak čas bodo spet tu. seniku, po kleti in hlevu; »Malo se na ognjišču pogrej,« je rc- ,r ' kla, »medtem ti bom skuhala večer- , v hlevu pa smo imeli pod jaslimi jo. Po večerji pa brž proč, da te psi kos starega zeleza in dve pokvarjeni ne zavohajo.« osi zavoro, Karabinjer, ki Jc pre- V kotlu nad plamenom Jc že vrelo, 'skoval v hlevu, je to opazil in mi- v krop Je vrgla pest soli, nato pa je slec, da je to strojnica, je zavpil: počasi vsipala koruzno moko in me- "ne- brigadir, tu je mitrnljez, mi- di po drugih samotnih naseljih In Od tedaj vsaj ponoči niso hodili več kdaj pa kdaj sem se pritihotapil celo i v popetre y r0jstn0 iijgo pa sj dno samo v teh vaseh. Krožil sem tu- šala. Poznalo se je, da se je zelo bala traljez:« sem upal, ker mi je bilo znano, da me skuhala. zame. Neprestano je jemala lz žekna Tedaj so vsi stekli v hlev, ln še pod ognjiščem polena in jih metala preden so se razočarani vrnili, sem na ogenj, da bi se polenta čimprej že smuknil neopazno iz kuhinje in se tam vsak dan iščejo. November je bil deževen. Nebo je izgubil v noč. Ko so karabinjerji od- Nenadoma je na pragu zaropotalo, šli, sem se vrnil domov. Večer je mi-»Tu so!« Je vzkliknila komaj slišno, nil v splošnem veselju. dati duška. V Loparju so fantje do- bilo preprežono s temnimi oblaki in Nato se je obrnila proti meni. »Pepe Sest mesecev so karabinjerji zaman mnplm fnticlnm nncnlrnli «n <>;.,n>,Hn ««rini in ir/\pf «limKAr« rin,t « l ni-uii «„ .i r _________ • ' ,. . __v —.. padal je gost, droben dež. Deževalo moj, skrij se brž pod ognjišče!« — In potem? _ _ _ mačlm fašistom posekali po vinogra _ Najprej sem živel v Izoli, zdaj pa sem v pokoju m imam dih trte in požgali kopice sena na hitirn v In vsi smo mu zaželeli, da bi bila tUdI tokrat trikratna borba ostali samo manj kompromitirani, ki Nehote sem se spomnil na dom, na in zadrževal sapo. v .. _t_______^J - T i r* r. nn Sf» nomílprííli tnvnrICom \r i« Ttnlrrl^nln litirlA '/im«' \T IftiViltifi i n no Wnlm I M t- o ..f.« n 7a s-oomin še posnetek na verandi Lože. Poslovili smo se so pomagali tovarišem v zaporu in nekdanje hude zime: V kuhlnji je na uspesna. Aa spuiiun ^ njihovim družinam. sredi velikega odprtega ognjišča ve- in ob stisku roke me je tovariš Jože zaprosil - - - - - s . - . , i. n n mniih snnmbilh nadzorstvo, 5 so odposlali na otoke možak. Dekleta so pletla nogavice, jutri ne bo, pridemo po vaju!« varišev. Iz Vidma sem se umaknil iz 7llS€7Tl K/\"J\mv ~k— .___ ____ . „ ljudje zlasti mladina, z zanimanjem listali po mojih spominih In vsi smo spet zaželeli, da bi bilo res tako t. Z. L. v konfinacijo, 13 pa so predali poseb- fantje so ružlli koruzo, kak očanec nemu sodišču v Rimu. na je pripovedoval zgodbe. Zunaj sta se potihoma pogovarjala previdnosti za nekaj dni v Gorico, s karabinjerji, ki so obkolili hišo, na- nato pa v Trst in Milje. Stran 6 »SLOVENSKI J ADR AN ff Štev. 40 — 28. septembra 1962 13 16 18 22 34 46 2d 2,s 21) 24 pnm nuna anau nnna Ben« nuti j BBSS liana S" iss iu IS nuizw ZEBE 30 cuan 41 BOBO 11 ESSI "I nona Banu nano ¡■■B i nann ÜDKQ J 42 H9| nina > ansa 147 43 3K 33 Vodoravno: 1. grabežljiva rečna riba, 7. obrtnik mlečne predelovalne stroke, 13. starejši slovenski pesnik in pisatelj (.-Dunajski soneti«), 15, mesto v severni Italiji, ki ga od treh strani obdaja reka Mineio, 17. kopališče pri Kopru, 18. največji levi pritok Volge, 19. domača tovorna žival, 21. žila clo-vodnica, 22. latinski predlog,'23. središče vrtenja. 24. točka, iz katere izhaja žarčenje, 27. nevednica, topo-glavka, 31. pijača starih Slovanov, 32. mestece v sumadiji, 34. sorodnik, 35. Perzija, 37. žensko ime, 39, rastlinsko barvilo, 42. rimski cesar, ki je umrl v perzijske^ ujetništvu, 44. veletok v Južni Ameriki, ki se v široki delti izliva v Atlantski ocean, 45. najvišja gora na svetu, 4G. pred leti umrli jugoslovanski revolucionar (Moša), 47. verska knjiga starih Perzov, ki vsebuje Zaratustrov nauk. Navpično: 1, veliko japonsko pristanišče, 2. znameniti izdelovalec gosli iz Cremone, 3. nosilna gred, 4. mesto ob Gardskem jezeru, 5. del umetniškega imena prve slovenske filmske igralke Ide Kravanje, G. nasprotje veselja, 7. otok v Irskem morju. 0. četrti rimski kralj, ki je zgradil Ostio in utrdil Janikul (Marcij), 9. igra na srečo, 10. slavna italijanska filmska igralka (Sopliia),- 11. pustolovec, 12. telesna poškodba, 14. zver iz rodu mačk, 15. dekletce, punčka, 20. državna blagajna, 23. enaka samoglasnika, 25. druga najdaljša evropska reka, 2G. italijanski spolnlk, 20. ime treh perzijskih kraljev, 29. pravoslavna verska podoba, 30. dvorana za predvajanje filmov. 33. koča. 34. pretirano varčen, SO. pozdrav starih Rimljanov, 37. merske enote, 38, grški bog divjega vojskovanja, 40. lukaj, 42. vzdevek bivšega predsednika ZDA Eisenhovverja, 43. kralj živali, REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. Gaidner, 0. oproda, 14. operater. 16. predor, 17. senat, 18. Lee, 20. Emile, 21. tlak, 22. teater, 24, 1ak, 25. Nora, 27. Labot, 29. Ra, 30. ST, 32. Nurmi, 34. Edip, 36. 11 j. 30. Tarzan, 40. Ross, 43. Amati, 45. ker, 46. Karla, 47. moment, 49. meridian, 51. Ararat, 52. stranka. iS ČEM OPREMLJENO SOBO v središču Kopra. Ponudbe sprejema uprava Slovenskega Jadrana pod »Takoj — plačam dobro«. Zamenjam ENOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v novi zgradbi v Pii'anu za dvo- ali trosobno v Portorožu ali Luciji. Naslov v upravi Slov. Jadrana. Iščem ŠIVILJO NA DOM. Ponudbe sprejema uprava lista pod »Šivilja«. OPREMLJENO ali prazno sobo v Kopru išče intelektualec srednjih let. Ponudbe pošljite v upravo lista pod šifro »November«. PRALNI STROJ »GRIPO« — dobro ohranjen — ugodno prodamo. Ogled v popoldanskih urah Jenkova 15, Semedela-Koper. Prodamo SODE ZA VINO od 500 do 1500 litrov in vinsko prešo. Cena po dogovoru. Prednost imajo gospodarske organizacije. Po 5. oktobru lahko kupijo privatniki. — Trgovsko podjetje »Vino« Sežana. Prodajam »LAMBRETO« 125 ccm, rabljenp. Valdoltra 88. OB VAŠIH OBISKIH V TRSTU ne izpustite obiska trgovine »MAGLIABELLA« na Corsu Garibaldi št. 11 (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas boste našli veliko izbiro pletenin, nogavic in perila' za dame, gospode in otroke po najnižjih cenah v Trstu. Postrežem boste v vašem jeziku! Proti ¡zrezku tega oglasa prejmete darilo! DVOKOLESA od 7000 Lit dalje, CICLOMOTORJE in SKUTER-JE od 65.000 Lit dalje z večbr-zinskimi prestavami, MOTCCI-KLE, nove in rabljene — vam nudi M A R C O N v Trstu, Piazza Ospedale 6 Pošiljamo kot darilne pakete v Jugoslavijo bicikle in vsa motorna vozila na dveh kolesih. ZASKRBLJUJOČA STATISTIKA V postojnski komuni je bilo zaradi boleznin in nesreč pri delu izgubljenih 1959. leta 59.233 proizvodnih dni, 1960. leta 65.229 dni, lani 70.326 dni in v letošnjem prvem polletju že 41.934 dni. Število z dela odsotnih v prvih še--stih mesecih pove, da je dnevno izven produkcije 269 delavcev in uslužbencev, kar predstavlja izgubo na narodnem dohodku postojnske komune okrog 139 milijonov dinarjev oziroma 9,4 odstotka manj realiziranega dohodka, kot je bilo predvideno za prvo polletje letošnjega leta. Ali z drugimi besedami: zaradi bolezni in nesreč pri delu je bilo izgubljenega toliko narodnega dohodka, kot ga dosežeta skupaj podjetji LIV Postojna in »Trans-avto« Postojna, saj se giblje število nesreč pri delu na .100 zavarovancev od 10,3 do 24,8, V minulih desetih dneh je prometna kronika koprskega okraja zabeležita tri smrtne žrtve in .12 huje ali lažje ranjenih oseb. Žalostna bilanca, ki so jo napravili v glavnem neprevidnost, neupoštevanje stanja ceste v deževnih dneh in alkohol. V četrtek, 13. septembra, je ob 20.30 vozil med najhujšim neurjem iz Kuteževega proti Ilirski Bistrici mopedist Anton Uljan. Bil je vinjen in močan sunek vetra ga je vrgel z motorja tako nesrečno, da se je ubil. Ker je 17. septembra vozil v Dutovljah po sredi ceste motorist Angel Okretič,. je prišlo do trčenja z avtobusom. Zaradi hudih poškodb je' Okretič umrl še istega dne v šempetrski bolnišnici. Dva dni kasneje je v nočnih urah vozil skozi Bertoke motorist Emil Pavlin iz Kopra. Nasproti mu je pripeljal neznan avtomobil, ki ni imel zasenčenih luči, To je Pavlina zaslepilo in je trčil v kolesarja Ivana Viginija iz Prad. Kolesar je poškodbam podlegel v bolnišnici, Najbolj črn dan je bil deževni ponedeljek 17. septembra, ko je bilo kar 11 prometnih nesreč, v katerih je bilo nekaj oseb laže ranjenih, a materialna škoda je bila zelo velika. Vzroki vseh teh nesreč so neprevidna vožnja na spolzki cesti. V sredo. 19. t. m., je v zaselku Miši pri Kopru zaradi vinjenosti padel s kolesa Mavricij Furlar in dobil hude telesne poškodbe. Minuli petek pa je avtomobilu, ki ga je upravljal Nefko Kadič iz Izole, v Bertokih počila pnevmatika. Kadič in sopotnik Emil Hrvatin sta bila teže poškodovana. Istega dne se je pri Hraščah zaletel z motorjem v nerazsvetljeno asfaltno peč, ki je stala na cesti, Marjan Ivančič iz Hrašč. Pri trčenju se je motorist teže poškodoval. V ponedeljek zjutraj pa sta se na znanih in nevarnih ovinkih med Postojno in Planino prevrnila nekaj metrov pod cesto dva tovornjaka s prikolicama. Telesnih poškodb ni bilo. pač pa je materialna škoda, ki še ni ocenjena, zelo velika. Vseh prometnih nesreč je bilo 48 in materialna škoda znaša blizu 4 milijone dinarjev. Pri tem je treba omeniti, da so bili štirih manjših nezgod, ki na srečo razen strahu in nekaj prask niso imele hujših posledic, krivi otroci. Zato starši in vzgojitelji, bolj pazite na naše najmlajše!' »Lipa lil TISK Sergeanne Golon: ANGELIKA Mednarodni best seller. Knjiga vsebuje bogate avtentične podobe Iz Življenja Francije v 17. stol. od Intrig in Perverznega izživljanja na dvoru Louisa XIV. do umazanije podzemlja bta-rega Pariza. Mogočen, temperamentno pisan roman na skoraj tisoč sto straneh. (Roman v dveli knjigah) Mohamed Dib: ALŽIRSKA TRILOGIJA Knjiga vsebuje tri romane (Velika hiša, Požar, Statve), ki opisujejo človeške tegobe in upanja ter odkrivajo svojevrsten svet Alžirije neposredno pred revolucijo. Karo! Runsch: PASJE POLJE Zgodovinska povest opisuje slavno bitko pri Vroclavu, kjer so Poljaki prvič popolnoma potolkli vojsko nemškega cesarja. »lipa Sä/1962« David Herbert Lawrence: LJUBIMEC LADY CHATTERLEY Sloviti roman - »piepovedana knjiga« — ki je mnoga leta razburjal angleške cenzorje In navduševal bravee. Slovenski prevod bo izšel po necenzuriranem originalu. Bernard Gorsky: MODERNI ROBINZON (delovni naslov) Zanimiva zgodba o brodolomcu, ki se Je rešil z najnujnejšimi potrebščinami na zapuščen otoček In se skušal prebiti skozi težave . . Kliub mnogim nevarnostim (kače in morski psi) si je pridobil nekaj borne hrane, toda nI prenesel osamljenosti. Pozneje so ribič: po naključju zašli na samotno eer in nasll ostanke njegovega bivališča ter dnevnik, po katerem Je znani francoski pisatelj ustvaril to delo Stephen Birmingham: MLADI GOSPOD KEEFL Mladi ameriški pisatelj Je glasnik nove ameriške generacije, ki stremi po smiselnejšem življenju, v. katerem naj bi zdravo delo zamenjalo sedanje brezplodno pehanje za razuzdanim življenjem v brezciljnem okolju. V tem Je največja pozitivna ideja romana, ki obravnava družinski konflikt. Heinz G. Konsallk: DIAGNOZA RAK Roman o najhujši bolezni, ki preganja modernega človeka, o sporu zagovornikov različnih metod zdravljenja, o usodah bolnikov in zdravnik'.v ler znanstvenikov — napeto in dramatično pisano litetarno delo z največjo aktualnostjo. Roman je dosegel svetovni uspeh. KDOR ZELI POSTATI NAROČNIK, naj nam pošlje naročilnico s točnim naslovom ali pa naj naroči zbirko pri poverjeniku založbe Prednaročnlška cena zbirka »Lipa 1/1UU2., oloug 1HUU siranl, polplatno 7.400 din: polusnje 11.500 din, plačljivo ali v enkratnem znesku ali v največ desetih enakih mesečnih obrokih; zbirka »Lipa II/10G2« okrog 1400 s:ranl, polplatno 6,210 din. polusnje 7.510 din, plačljivo ali v enkratnem znesku ali v največ desetih enakih mesečnih obrokih. KOPER Muzejski trg 7 telefon: 21-472 tekočI račun: 602-11-181 ROJSTVA V koprski porodnišnici so rodile: Marija Tomovič iz Portoroža — deklico, Italina Paliska iz Barižonov — deklico, Marija Mesarec iz Fajlov — dečka, Ivana Pavlič iz Skoejana — deklico, Nada Vlaliovič iz Hrpelj — dečka, Marija Rumen iz Rumenov — dečka, Tulija Batič iz Kolombana — deklico, Aleksandra Kocjančič iz Kopra — dečka, Klementina Pribac iz Kopra — deklico, Marija Božič iz Izole — dečka. Ankica Kajtez iz Kopra — dečka, Lucija Dev iz Plavij — dečka. Vanda Pišot iz Kopra — dečka; V postojnski občini so rodile: Marija Baje iz Ajdovščine — deklico, Jožefa Petcrnelj iz Postojne — dečka, Marija Turk iz Gorič — dečka, Josipina Batista Iz Zarečja — dečka, Liljana Didovie iz Reke — dečka, Marija Savle iz Cepovana — dečka, Marija Obreza iz Postojne — deklico, Zora Plesničar iz Voglarjev — deklico, Antonija Kante iz Dan — dečka, Marija Zakrajšek iz Velikih Blok — dečka, Sllvana Križaj iz Orehka — dečka, Marija Krebelj iz Pivke — dečka, Pavla Brundula iz 2irij — dečka, Ivanka Roškar iz Nove Gorice — deklico, Vida Jug iz Nove Gorice — deklico. Emilija Marc lz Do-bravelj — dečka, Anka Dimltrovski iz Skoplja — dečka, Rozallja Horvat iz Prestranka — deklico, Jožefa Godeča iz Žirovnice — dečka, Marija Germck iz Orehovlja — deklico: POROČILI SO SE: V Kopru: Irena Kovačič, učiteljica iz Loke in Jožef Jevšnikar, elektro-mehanik iz Maribora; Miranda Mo-horčič, delavka lz Puč, in Ivan Pu-cer, delavec iz Puč; Eda Ražman, servirlca iz Ankarana, in Marjo Za-vrtanik, električni' iz Ankarana; Bruna Brajnik, delavka lz Dekanov, in Itlavdij Bandl, pleskar Iz Prebenega; Marija Seražin, uslužbenka iz Izole, in Dušan Franca, uslužbenec iz Izole; V Postojni: Marija Perko, gospodinja iz Belskega, in Franc Simčič, delavec iz Belskega: V Sežani: Albina Bale, pletilja iz Vatovelj. In Marjan Klun, kmetovalec iz Mislič; V Ilirski Bistrici: Milka Hrvatin, delavka iz Prema, in Viktor Emil Frank, šofer iz Prema: Razpisna komisija pri Okrajnem sodišču v Postojni razpisuje MESTO STROJEPISKE I/a ali I/b razreda Osebni dohodki po zakonu o javnih uslužbencih. Prošnje, kolkovane s 50 din, življenjepis, spričevalo o strokovni izobrazbi in opravljenem izpitu vložite v 15 dneh od objave razpisa. DELAMARIS IZOLA: Lucijan Nemec, Lea Pučko; BRIVNICA IN CESALNICA IZOLA: Oktavija Marsič; EMBALAŽNI SERVIS KOPER: Anton Prodan; ESS KOPER: Vera Boži, Boris Gor- 3 up; GRAVERSTVO KOPER: Klavdijo An-tonac, Jožica Vrunč; INTEREUROPA KOPER: Vinko Ce-rar, Janez Vodišek; ITALIJANSKA GIMNAZIJA KOPER: "Nevenka Gorjup; KAVARNA L02A KOPER: Tinka Jamnik; KOMUNALNA BANKA KOPER: Irena Ilauptman, Milan. Herlcov, Než-lca Rožankovič; LADJEDELNICA PIRAN: Srečko Stor; LUKA KOPER: Metod Cančula, Ko-stadin Gerov, Roman Jakomln, Božo Lugovič, Anton Peroša, Viljem Požru, Martin Toplak, Alojz Zelen; MEHANOTEHNIKA IZOLA; Jože Ga-šperut, Andreina Pečar, Roman Vitez; MIZARSKA ZADRUGA KOPER: Marijan Brljavec: NARODNA BANKA KOPER: Marija Bukovar. Milena Mizgur, Neva Tomšič; OKRAJNI SANITARNI INŠPEKTORAT KOPER; Boža Bučar; POKLICNA GASILSKA C15TA KOPER: Andrej Bajt, Danilo Race; PTT KOPER; G vido Cerkvenič, Franc Vargazon; PRALNICA IN KOPALNICA KOPER: Lidija Baruca, Otillja Bonin, Anica Lipovšck, Olga Terčič; PRIMORSKI TISK KOPER: Valmi Furlanič; SOČA KOPER: Božo Florenln, Pavla Skorjanc; SPLOSNA GP GORICA: Stanko Pe- gan; STAVBENIK KOPER: Jože Novak; STIL KOPER; Alojz Humar. Rezika Kočiš; SCKS KOPER; Jože Bozl. BOLNICA VALDOLTRA: Teodor Čepek, Viktor Fercnac, Angel Kocjančič. Jolanda Korsič, Bruno Kozlan, Roža Primožič, Ana Pucer, Ondina Ražman, Ana Rutar, Roman Srebr-nič, Terezija Stern, Ivanka Stor-gelj, Vinko Vodnik, Pepca 2lčkar, Zinka Vidanič: BRIVNICA IN CESALNICA KOPER: Halo Labinjan; DELAMARIS IZOLA: Maks Stopar: IPl.AS KOPER: Jadranka Butinar, Slava Mihalič, Danica Mohar, Marija Muženlč, Roža Peca. Polda Tavš, Liča Valentič, Maksa Vrtovec; KLJUČAVNIČARSTVO KOPER: Jože Zigart: LADJEDELNICA PIRAN: Marija Bu-kovinski, Zdravko Jejčič, Jože Se-molič: LUKA KOPER: Bruno Argenti, Jože Balentič, Peter Bolčlna, Ivan Božič. Alojz Cesar, Anton Cuk, Santo Fa-vento, Marjan Franca, Henrik Gran-do, Aldo Gregorič, Ivan Gustinčič, Izidor Kocjančič, Renato Kos, Miran Koradin, Aleksander Koren, Valerijo Kovačič, Gvido Kozlan, Silvo Kozlovič, Jože Krota, Peter Mužiea, Anton Paravan, Etore Reja. Jože Sluga, Marjan Tuljak, Gvldo Turk, Nadal Udovič. Stanko Valenčie, Marjan Višnjevec, Franc 2užek; MAVRICA IZOLA: Ljubomir Kuzmin; MEHANOTEHNIKA IZOLA: Albin Babič, Milan Ceh. Marjan Sajinčič; MLADINSKO OKREVALIŠČE DEBELI RTIC: Pavle Kociančič, Bogoljub Rodela, Angela Sarner, Sonja Učakar, Ana Vogrinčič; OBČINSKI ODBOR RK KOPER: Lojzka Penko; OBČINSKI ODBOR ZVEZE BORCEV KOPER: Olga Benedetič; RUDNIK SEČOVLJE: Blaženka Tr-novec; PREKLIC PODJETJE ELEKTRO KOPER razglaša za neveljavne izgubljene račune za takojšnji inkaso na področju rajona Dekani od številke 06272 do 06300. Morebitnega najditelja prosimo, da omenjene račune odda upravi podjetja ELEKTRO KOPER. BELA KRAJINA Je 13. septembra odpira vi Newport Newsa v Genovo v Italiji BIHAC Je na plovbi iz Madrasa preko Adena in Sueza na Reko BLED je v japonskih pristaniščih BOHINJ je v Benetkah, kjer na- tovarja v Porto Marghera BOVEC je 18, septembra priplula v Santos, kjer manipulira s tovorom DUBROVNIK je od 19. septembra v Leningradu, kjer manipulira s tovorom GORANKA je na poti iz Japonske v San Diego, kamor prispe 30. , septembra (ZDA) GORENJSKA je na poti iz Ben- ghazlja v Jadransko morje KOROTAN je 24. septembra priplula iz Benetk v Trst in nadaljuje na Reko in v Sibenlk LJUBLJANA je 26, septembra priplula iz Sibenika v Zdanov, kjer raztovarja MARTIN KRPAN je v pristaniščih Srednjega vzhoda PIRAN je 24. septembra odplula iz Baltimoreja v domovino POHORJE je 20. septembra priplula v Piransko Iad.iefielnico zaradi rednega popravila ROG je 18. septembra priplula v Tržič (Monfalconc) TRBOVLJE je na poli iz Indonezijo na Japonsko ZELENGORA je 25. septembra odplula lz Spli-ia v Zdanov 0 O S tem sestavkom 1>1 rad osvetlil začetek aktivnega in organiziranega delovanja članov komunistične mladinske organizacije pod vodstvom" pokra-jlnskeg a komiteja IiPI za Julijsko krajino. Aprila icta 1928 Je moral moj oče na naglo pobegniti od doma, sicer bi padel v roke fašistom. Zasledovali so ga, ker je bil znan komunist in je na Krasu skupaj z Jožefom Srebrničein in Ivanom Regentom organiziral komunistično delovanje. Oče je pobegnil v Jugoslavijo. Preden je šel oče na pot, je meni in materi obljubil, tla bo napravil vse, da bi prišla z bratom Adalbertom za nJim. Hotel Je, da bi se v Jugoslaviji Izučila obiti. 2e- Julija istega leta Je sporočil materi, naj naju pošlje k sorodniku Avgustu Kofolju v Postojno. Tja bo namreč prišel človek, ki naju bo peljal preko meje. Mahnila sva jo v Postojno in lam čakala dober teden. Osmi dan jn prišel h Kofolju nek človek. Nič razveseljivega nam nI povedal Rekel je, da se naju ne upa peljali čez mejo. Hočeš nočeš sva se morala z bratom vrniti domov. Septembra leta 1028 sem šel v Na-brežlno za kovaškega vajenca. Obrti sem se začel učili pri mojstru Ivanu Mlhellču. V N al) reži n i sem sc kmalu spoznal z domačimi fanli kot študentom Zmagom Caharijo, Josipom Grudnom, Albinom Pertotom, Milanom Pertotom in drugimi. Pri gospodarju Miheliču sem spoznal tudi kovaškega delavca Antona; kako se Je pisal, se ne spominjam več, vem pa, da ie bil doma iz Dobravclj pri Av-beriu, Anton me je večkrat spraševal o družini, očetu, o tem, kako živimo itd. V kovačijo so večkrat prihajali Zmago Caiiarija, Albin Pertot in Josip Gruden, in lz razgovorov, ki so se pletli med njimi In Antonom, sem razumel, da morajo biti nekje politično organizirani. Lepega dne pa Antona ni bilo več tla delo. Cez nekaj dni smo dobili od nJega pismo. Pisal n.im Je iz Jugoslavije, odtlej sem imel tesnejše stike z Josipom Grudnom in Albinom Pertotom, Bila je lepa pomladanska nedelja, ko me je Gruden skupaj s Pertotom povabil na sprehod izven vasi. Prišli no v majhno dolino. Ustavili smo sc. Gruden nama je povedal, da čuva tod propagandno gradivo, lil ga je bil <101)11, da 1)1 ga nama Izročil, Bilo Je gradivo, kl se je nanašalo na obsodbo Vladimlrja Gortana in MUiuie della Maggiure — istrski žrtvi fašizma. Ob tej priložnosti nama je Gruden povedal, tla je član pokrajinske mladinske organizacije KPI, povedni nama je tudi o starejših fantih, kl so 1)111 organizirani v celico In je delovala v nabrcžlnsklh kamnolomih. Ena naših skrbi je bila, kako priti do orožja, Za orožjem smo povsod slikali in se najprej dokopali do dveh pušk In lcarablnjerskega revolverja, v kovačiji, kjer sem delal, smo pu-šltnrn skrajšali cevi, da smo jih laže nosili poti plašči. Sodili smo, tU» bo kmalu prišel čas obračuna s fašizmom. Neke nedelje v avgustu Je lilln v Nabrežini šaiira s plesom. Proti večeru sta pridrvela pred zgradbo fa-šija dva avtomobila tržaške policije. Meni nič tebi nič so na plesu aretira- li nekaj tovarišev, nekaj pa so Jih pobrali na domu. Takoj .se je razvedelo, da so aretirali Zmaga Caharijo, Pavlina, Karinovega Gušta, Semetovega Lada In druge in jih odpeljali v tržaške zapore. Tiste dni smo 1)111 Gruden, Pertot In jaz kot na trnju. Pričakovali smo, da bodo vsak hip zacvilili pred našimi hišami avtomobili in da nas bodo odpeljali v zapor. To pa se nI zgodilo. l'o dveh mesecih so aretirance izpustili, zadržali so le še Zmaga Caharijo in karinovega Gušta, čez nekaj tednov pa s-o izpustili Se ta dva. Takoj smo bili obveščeni, da je bil Caharlja podkupljen in tla Je im policiji vse Izdal. Menda je bilo v začetku oktobra, ko smo se na večer pritihotapili v kamnolome .»(lave Romanc« In »(Jave Pavetti« in podtaknili propagandne letake pod kamne na vsakem delovnem mestu. Ko so naslednjega dile delavci obračali kamne, da hi jih klesali In obdelovali, so naleteli na naše letake. Ta akcija je imela močan agltatorskl učinek, saj so delavci o tem še dolgo govorili. Leta 1030 sem odšel iz Nabrežine na tlelo v Trst, vendar ves ta čas nisem prekinil stikov z Grudnom in drugimi tovariši Iz Nnhrežine. V poznejših letih sem se seznanil s tovarišem Uanilljem, Kukanja, znanim komunistom Krajuigerjcm, Iraneem Godni-čem, Ivnnom Gotlnlčeni in Karlom Godničem, Junija leta 1031 me je prišel nekdo obvestit, tla so več tovarišev Iz Nabrežine in Tržiča (Monfalcone) aretirali. Takoj som se domenil s Karlom Godničem, da jo skupaj mahneva v Jugoslavijo. Mejo sva prekoračila pri Holetleršlcl. Na drugi strani so naju takoj prijeli jugoslovanski graničarji in naju odpeljali v Dolnji Logatec.. Tam sva bila zaprta osem dni. Naposled so naju privedli pred srezkega načelnika. Povedal nama je, da naju bodo Izročili Italijanom. Z Godničem sva ga vendarle preprosila, da je naročil granlčarju, naj naju pelje tlo meje, tamkaj pa naj naju izpusti. Rečeno, storjeno. Ko sva prišla domov, nI nikomur niti na um padlo, da hi razmišljal o tem, kjo neki sva hila ves ta čas. Zame so mislili, da sem bil tedaj v Trstu. 20. junija leta 1934 me je ob dveh ponoči aretirala policija. Pripeljali so me na karabinjersko postajo. Tamkaj sem zagledal vklenjenega Karla Krnjnlgerja iu Josipa Bnndlja. Drugega dne so nas odpeljali v tržaški Coroneo. Spogledali smo se, lco smo videli Grudna, ki je bil od pretepanja ves črn, V zaporih in v konfinaciji sem preživel pet let in deset mesecev. Vse to aretacije so bile plod izdajstva nekega »Petacoceija«, ki je bil eden vodilnih članov Mladinske komunistične organizacije v Tržiču. Zaradi povezave je aretacija zajela tudi celico, ki je delovala v nabrcžlnskih kamnolomih. Iz vsega tega je razvidno, da to delovanje proti fašizmu ni bilo nekaj spontanega, marveč organizirano delovanje Mladinske komunistične organizacije pod vodstvom Pokrajinske KP za Julijsko krajino. V. V. (Nadaljevanje z 2. strani) To bi predstavljalo za naše delovne ljudi brez'dvoma zelo hudo breme in smo zalo dolžni storit i vse, da ne bomo brez dejanske potrebe obremenjevali zavarovancev z izrednim prispevkom, ki ga skupščina komunalne skupnosti lahko predpiše za vse njeno področje ali pa samo za področje občin, v katerih izkazuje poslovanje sklada zdravstvenega zavarovanja primanjkljaj. Pri tem je potrebno poudariti, da se sredstva za izvajanje zdravstvenega zavarovanja praviloma zagotavljajo na temelju solidarnosti in vzajemnosti vseh zavarovancev v okviru komunalne skupnosti in ne občine, vendar pa bodo lahko skupščine komunalnih skupnosti v primeru nenormalno visokega števila bolezenskih izostankov, brezbrižnosti lokalnih organov za preprečevanje zlorab, pri neutemeljeno visokih izdatkih za zdravstveno službo ali drugih subjektivnih vzrokih za previsoka izdatke v posamezni občini, obremenile za kritje deficita le zavarovance in gospodarske organiza- V VSAK LONEC 4 cije iz tiste občine, kjer je primanjkljaj nastal. Ker gre pri tem za ogromna sredstva, saj se je za zdravsWeno zavarovanje v prvih osmih mesecih letošnjega leta v našem okraju potrošilo kar 1.288,226.000 din, je treba sedaj ob volitvah z vso odgovornostjo pretresli vse elemente, ki vplivajo na trošenje sredstev socialnega zavarovanja in. nato dolgoročno izvajati praznino politiko, ki bo zagotavljala dejovnhn ljudem ob normalnih stroških kvalitetno zdravstveno zaščito. Ker posebno s to politično pripravo volitev v skupščine komunalnih skupnosti zavarovancev zlasti v> obalnem pasu nekoliko zaostajamo, je potrebno, da se v tem času organizacije SZDL. zlasti pa še sindikati, maksimalno angažirajo v tem pogledu, da tako na najširši demokratični osnovi ugotovimo konkretne probleme pri izvajanju socialnega zavarovanja ter jih s pomočjo družbenih organizacij in organov zdravstvene službe ter službe socialnega zavarovanja uspešno rešimo. Pavel Pečar proizvod kombinata ['ssa^i^i^raa cs (ZOLA Ip&o ífe,G:.o/ -o GOLKßöry (I >KÁ\ »r Štev. 40 — 23. septembra 1962 »SLOVENSKI JADRAN* Stran ? SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA 1 4 V prvenstveni nogometni tekmi slovenske lige je Delamaris zasluzeno premagal celjskega Kladivarja s 3:0 (2:0). Tekma je bila v Kopru pred okrog 800 gle-. dalci. Sodniku Merčunu sta" moštvi predstavili v postavah: Kladivar: Bauman, Kovačič Kotnik. Skedenj, Vasič, Vodeb, Dvornik, Pere, Kokotec, Hriber-nik, Dobrajc (Grelnik); Delamaris: Fermo, Božič, Čer-ne, Marchesan, Čendak, Sorgo, se naslednjih besede tudi gostje, ki so uprizorili serijo napadov. Toda požrtvovalna obramba Delamarisa je njihove akcije dosledno razbijala. S svojimi izrednimi intervencijami se je spet odlikoval vratar Fermo. Zmaga Izole je bila plod ostre in borbene igre ter iznajdljivosti napadalcev. Levji delež pa gre vsekakor obrambi. Treba je pohvaliti krilsko vrsto in branilca, posebej pa še vratarja Ferma, ki je bil najboljši igralec na igrišču. Grbec Milojkovic, Janus, Kostič, v napadu se je odlikoval Kostič Kovacic. in deloma Milojkovič. Prve minute so pripadale go- Kladivar ni imel tako podreje- stom, ki so poslali nekaj ostrih ne vloge na igrišču, kot bi skle- strelov na izolska vrata, toda vra- pali po izidu. Celjani so tehnično tar Fermo je bil nepremagljiv. V celo nekoliko prekašali domačine, protinapadu je Delamaris dosegel vendar so v taktiki napravili vodstvo. Strel Marchesana je bil osnovnošolsko napako: namesto bo morala moštva zdaj močno dvignila in prepričani smo, da nas bo Izola v prihodnjih kolih še večkrat ugodno presenetila. Drugi primorski zastopnik — Gorica je v nedeljo prišel brez boja do točk. Moštvo Ljubljane, ki je na gostovanju v Italiji, se namreč ni pojavilo na igrišču. O zadevi bo dokončno odločal, še pristojni forum, vendar je skoraj gotovo, da bo tekma verificirana s 3:0 p. i. za Gorico. Gostovanje v tujini namreč ne more biti vzrok odložitve prvenstvenega srečanja, razen če se o tem že predhodno sporazumejo oba kluba in pristojni forum. Triglav n 5 1 0 13:3 11 Odred-Krim G 4 X 1 9:4 0 Celje G 4 1 1 13:G 9 Rudar Trbovlje 6 3 o 1 18:14 8 Slovan G 3 1 2 13:11 7 Železničar G 2 2 2 12:13 6 Gorica G 2 1 3 10:10 S Ilirija e 2 1 3 9:10 5 Kladivar G 1 3 2 G:9 5 Svoboda G 1 3 2 6:D 5 Delamaris G 1 2 3 9:15 4 Sobota 6 2 0 4 13:12 4 Ljubljana 5 1 1 3 8:12 3 Rudar Velenje 5 0 1 4 4:15 1 .mm- mémmmm 'v Mfilffö «-»■■m pa^aafc M —i SEŽANA: ob robu »Triglavovega« hotelskega vrta so letos zgradili pritlično daljšo poslopje. Zgradba, projektirana v sodobnem stilu, zdaj že dva meseca služi javnemu namenu. V njej je lepo urejen turistični in informacijski urad s prodajalnico vozovnic, hkrati pa je v tem prostoru tudi avtobusna čakalnica. Na levi strani je majhen bife, na desni pa prodajalnica tobačnih Izdelkov, časopisov In revij, razglednic in podobnega drobiža I. KOLO KOPRSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA sicer močan, vendar bi ga lahko vratar s prisebno intervencijo ubranil. V 21. minuti je Kostič povišal na 2:0. Gostje so reklamirali offside, toda čeprav je bila situacija nekoliko sumljiva, se sodnik ni dal prepričati. Do konca prvega polčasa je bila igra v glavnem enakovredna. V drugem polčasu je Kostič že v tretji minuti postavil končni rezultat. Preigral je več nasprotnih igralcev in končno še vratarja. Po tem zadetku so prišli do da bi igro umirili in s kratkimi pasovi osvajali teren, so jih Izol-čani zvabili v svoje »jurišne« vode. Tu pa zanje ni bilo pomoči, kajti pri takem načinu igre sla važnejša borbenost in ostrina, kot pa tehnično znanje in duhovitost. Pri Kladlvarju je bila najšibkejši del moštva obramba, medtem ko sta se v napadu odlikovala Hri-bernik in Pere.' Prvo zmago Delamarisa v letošnjem prvenstvu je občinstvo sprejelo navdušeno. Nedvomno se V prvem kolu nogometnega prvenstva koprskega okraja so dosegli naslednje izide: Pivka : To-mos 2:3, Sidro : Tabor 4:0 in Postojna : Jadran 4:1. Največje presenečenje je vsekakor nizka zmaga Tomosa v Pivki. Po mednarodnem uspehu Koprčanov v igri z avstrijskim Vor- wartsom smo pričakovali visoko zmago, toda ni dosti manjkalo, da bi gostje ostali praznih rok. Domačini so namreč v prvem polčasu vodili z 2:1 in hoteli tudi v drugem polčasu z borbeno in požrtvovalno igro ohraniti to prednost, Zal pa jim je proti koncu zmanjkalo kondicije in Koprčani JADRANJE Koprski jadralci so k letošnjim številnim mednarodnim uspehom dodali še enega. Na tradicionalni mednarodni veslaški regati za pokal »Barbanera« je osvojil Koprčan Zlatan Čok s pomočnikom Gorjupom odlično tretje mesto. To je vsekakor doslej največji jugoslovanski mednarodni uspeh v razredu jadrnic Snipe. Tekmovanje za pokal »Barbanera« sodi namreč med najelitnejše vsakoletne jadralne prireditve v Evropi. Letos se ga je udeležilo 45 jadrnic iz Italije, Švice, Zahodne Nemčije, Francije, Španije in Jugoslavije. Jugoslovanski jadralci so dosegli pravi triumf zlasti v drugi regati. Na splošno presenečenje organizatorjev so prve priplule jugoslovanske jadrnice, kar se doslej še ni pripetilo na nobeni mednarodni prireditvi, kjer so nastopali izkušeni mednarodni jadralci s tehnično najbolj izpopolnjenimi plovnimi objekti. V tej regati je prvi priplul skozi cilj Splitčan Zoričič, za njim Čok in kot tretji spet Koprčan Cer-kvenik. Zal pa smo v našem zmagoslavju doživeli razočaranje, saj so Zoričiča diskvalificirali in se je potem, ko je imel prvo mesto v končni razvrstitvi tako rekoč že V žepu, moral zadovoljiti z 21. mestom. Z malo več prisebnosti in taktike bi mladi Zoričič lahko dosegel svoj največji osebni uspeh, našemu jadralnemu športu pa priboril lovoriko, kakršnih (razen pri Fafangelu) nismo vajeni. Kljub vsemu je naša končna razvrstitev na regati v Sesljanu velik uspeh. Razen Čokovega tretjega mesta je treba omeniti še odlično četrto mesto našega državnega prvaka Grega in enajsto mesto Cerkvenika. Čokov uspeh je še toliko pomembnejši, ker je nastopil z jadrnico Slavica, ki smo jo izdelali v koprski delavnici. Naši strokovnjaki so z jadrnicama »Slavica« in »Barba Vane« dokazali, da se uvrščajo v mednarodni razred graditeljev plovnih objektov in gre razen tek- movalcem tudi njim naša iskrena čestitka. so kljub vsemu zasluženo zmagali. Razen velike borbenosti domačinov je imelo svoj vpliv na rezultat tudi neprimerno igrišče. Moštvo Tomosa, ki je bilo v tehničnem pogledu za razred boljše od nasprotnika, je moralo namreč zaradi neprimernega terena opustiti svoj način igre kratkih pasov. Ne glede na to pa je treba povedati, da je moštvo Pivke precej okrepljeno in da utegne v letošnjem prvenstvu še marsikomu prekrižati račune. Delno presenečenje so pripravili tudi Pirančani, saj na tako visok poraz Tabora ni nihče računal. Domačini so že v prvem polčasu dosegli dva zelo lepa zadetka na strele iz kota, v drugem polčasu pa so bili še dvakrat uspešni. Dekančani so v Postojni odlično začeli in vodili z 1:0. Postojnčani so sicer izenačili, vendar je bila igra v prvem polčasu v glavnem enakovredna. V drugem polčasu pa je Jadranu povsem zmanjkalo kondicije in Visoki zmagi domačih ni kaj oporekati, \ TUDI IN PREDVSEM V KOPRSKI OBČINI LETOS VABILO Volilna komisija za izvedbo volitev v skupščino komunalne1 skupnosti zavarovancev za območje občin Koper, Izola in Piran vabi na skupni sestanek vse zavarovance — delavce in uslužbence, ki so na območju občine Koper zaposleni pri zasebnih delodajalcih. Sestanek, na katerem bo formiran organ, ki bo Izvolil svojega predstavnika v skupščino komunalne skupnosti zavarovancev, bo danes, v petek, 28. septembra 1962, ob, 16 v mali dvorani gledališča v Kopru. Delodajalce-zasebnike prosimo, naj omogočijo pri njih zaposlenim delavcem in uslužbenkam polnoštevilno udeležbo na tem sestanku. NA REPUBLIŠKEM PRVENSTVU PRVA CHA CHA in. Prepričljiva zmaga Letošnja suša je močno prizadela tudi koprsko občino. Po dosedanjih ocenah Kmetijskega zavoda v Kopru, okrajne Gospodarske zbornice in Občinskega ljudskega odbora Koper bo zaradi suše letošnji fizični obseg kmetijske proizvodnje za 40 odstotkov manjši, in sicer v poljedelstvu za okrog 45 odstotkov, v sadjarstvu za 30 do 35 odstotkov, v vinogradništvu pa za 35 odstotkov. V prvih osmih mesecih je bilo gozdovih, posebno v hribovitih pridelkov ni bilo velikih razlik. Odkup vrtnin in sadja bo letos verjetno za 30 do 40 odstotkov manjši. Do začetka tega meseca je Kmetijska zadruga Koper odkupila vrtnin in sadja v vrednosti 140 milijonov dinarjev, to je za okrog 40 odstotkov manj kot lani v istem razdobju. Suša je napravila škodo tudi v V kratkem času smo dobili v Kopru kar dve lepo urejeni samopostrežni trgovini. Prva je v tržnici in jo je uredila koprska KZ, druga pa je v Kridrlčevi ulici in jo oskrbuje ljubljansko podjetje Emona. Nova samopo-strežnica je lepo urejena ln zelo do- V soboto in v nedeljo je bilo v Piranskem zalivu republiško prvenstvo jadrnic Star. Kakor je bilo pričakovati, sta prepričljivo zmagala brata Kosmina na jadrnici Cha-cha III. Preseneča pa drugo mesto, ki sta ga zasedla talentirana mladinca Fafangel ml. in Furlanič. Hkrati so v Piranskem zalivu jih tekmovalcev. Upajmo, da bodo požrtvovalni koprski jadralni delavci dobili primerna» sredstva za organizacijo teh prireditev, saj so do njih ob upoštevanju letošnjih izrednih mednarodnih uspehov povsem upravičeni. Pri tem naj omenimo, da so ponekod jadralci že naleteli na veliko razumevanje, kakor na primer pri odkupljenih 1899 ton paradižnika predelih komune. Zaradi pomanj- bro obiskana. Posebno rade Jo imajo (lani v istem razdobju 4 tisoč ton), kanja vlage je listje začelo pred- stročjega fižola 52 ton (lani 611), časno odpadati. Zaradi prezgodnje dr0bovino. Lokal, kjer je bila prej češeni 630 ton (lani 670 ton), ze- prekinitve vegetacije se bo zmanj- mesnica in nekakšno skladišče, je iTa 7"J ton Kii 2^0 ton), panike ¡al letni prirastek za 25 odstot- —......- . . kQV_ posušilo se je tudi 5 do 10 r -..... - ---- odstotkov mladih nasadov. 43 ton (lani 112 ton), medtem ko pri odkupih drugih kmetijskih tudi v starih hišah in v na videz neuporabnih lokalih. organizirali republiško prvenstvo Splošna plovba v Pira- jadrnic L-5. V tej disciplini so po pričakovanju zmagali Ljubljančani (Kačič). Nastopil je tudi Koprčan Korošec, ki je zasedel odlično tretje mesto. Zaključek jadralne sezone bo verjetno sredi oktobra, ko pripravljajo »Likersko regato«, To-mosovo 'regato dn odprto republiško prvenstvo jadrnic Snipe z udeležbo nekaterih najboljših tu- nu, ki jim je za to tekmovanje v Sesljanu posodila svoj motorni čoln. Hkrati, bi morali biti letošnji uspehi spodbuda, da čimprej pridemo do primernih sredstev za nakup jadrnic Kadet, na katerih bi vadili in tekmovali mladi jadralci. Trenutno imamo na obali nad 60 pionirjev in mladincev, ki so opravili strokovne tečaje in bi morali imeti možnosti za razvoj. Piranski rokometaši, ki tekmujejo v republiški moški ligi, so v nedeljo premagali Šentvid na njegovem igrišču z 22:14. To je že druga zaporedna zmaga piranskega moštva, ki bo kot vse kaže, resno posegel v boj za najvišja mesta. Druga primorska zastopnika v moški ligi pa sta ostala pra- bila v Kranju s 14:30. Kot kažejo visoki porazi v prvih kolih, primanjkuje Goričanom izkušenj, da bi se lahko uspešno upirali. V ženski rokometni ligi je Koper zabeležil lepo zmago proti Črnomlju. Domačinke so zmagale z 8:2. Bile so vso igro v premoči in opazili smo prve znake siste- znih rok. Ajdovščina je izgubila matičnega dela na treningih. Naj-v Ljubljani s Slovanom z 10:12, boljša je bila Slugova, ki je sama medtem ko je Nova Gorica izgu- dala tri gole. MAR JE ZAMAN VSA VZGOJA O PROMETNI VARNOSTI? Na Bonifiki pri zgradili eno izmed Kopru smo krepko oprhani od avtomobilov, dvoma lahko že delno uredili bolj najsodobnej- ki bi jim brzeli nad glavami. varne poti, ki so nujno potrebne ših šolskih poslopij in, kakor smo Mar ne bi bila pametnejša hi dograditve pred jesenskim dežev- že zapisali, vsaj delno rešili po- cenejša rešitev tista, ki bi pope- jem, da otroci ne bodo čofotali po manjkanje šolskih prostorov. To- ljala šolarje preko prehoda pri blatu Bomfike Zato upravičeno da nastal je nov, prav tako pereč podjetju Slavnik do vodne črpal- pričakujemo takojšnjo ureditev problem, kot je pomanjkanje ke in od tam ob kanalu do šole. tega vprašanja. Predvsem pa pn- učilnic to je problem varnosti Tako bi bili otroci prisiljeni upo- poročamo učiteljskemu zboru, otrok ki prihajajo v šolo iz se- rabljati določene poti in se ne bi naj posvari otroke na varnost na medelske strani. Ko so šolarji izpostavljali sedanjim nevarno- cesti, na igro z življenjem pri la- hodili v šolo v mesto, niso kljub stim v upanju, da se že bodo ne- zenju po hlodu cez kanal, na ne- velikemu prometu biti tako iz- koč dobila sredstva za gradnjo varno in prepovedano prečkanje postavljeni nesrečam, kot so se- podhoda in mostu preko kanala, glavne ceste izven prehodov za daj Vai iih ie pot čez glavno ce- da bo nadomestil majav hlod, ki pešce, da ne bomo zabelezih razen sto vodila po prehodu za pešce je otrokom v veselje tako kot dir- dosedanjih štirih ali petih prime- pri podjetju Slavnik in hotelu kanje pred avtomobili čez glavno rov, ko se majo otroci_zajivaliti Triglav. Sedaj pa so si izbrali cesto. h -■ • - - ----- -- Za ta denar, ki so ga projektanti in izvajalci te »di(v)jaške« pešpoti doslej porabili, bi brez bližnjice in prečkajo Istrsko cesto, kjerkoli se jim zljubi. In namesto da bi se pristojni čimtelji prej posvetovali s tistimi organi, ki skrbijo za varnost prometa, so kar na svojo roko začeli sredi med bencinsko črpalko in podjetjem Slavnik postavljati temelje pri-ključku poti, ki naj bi šla od sole do Semedele ter presekala glavno cesto. Navozili so že kupe kamenja in z buldožerjem začrtali ve-gasto pot preko Bomfike. In sedaj so pristojni organi prepovedali to divjo gradnjo, pobudniki te »dijaške ceste« pa so prišli na misel, da bi jo speljali pod glavno cesto. Toda pri tem, kdo ve zakaj, niti najmanj ne upoštevajo, kako draga bi bila ta gradnja podhoda ln da je treba napraviti tudi soliden most preko kanala. In kadar bi prišlo deževje, ni dvoma, da ne pi bil podhod poplavljen, pešci pa samo prisotnosti duha voznikov, da niso pri prečkanju ceste prišli pod kolesa,' še kakšno smrtno žrtev. Otroci iz semedelskega stanovanjskega naselja v Kopru na poti v novo šolo na Bonifiki: čez kanal z globoko vodo morajo kar prek provlzorično brvi — trama, ki so ga uporabljali še delavci, ko so gradili novo šolsko poslopje V desetem kolu republiške lige je Izola izgubila tekmo v Kranju s 3:0 p, f. Izolčani so zdaj na zadnjem mestu lestvice in imajo le malo možnosti, da se rešijo izpada. Prav bi bilo, da bi izolski Partizan obravnaval problematiko svojih odbojkarjev, zlasti pa strokovni odbor za odbojko pri okrajni komisiji za telesno l:ul- Naslednji dan so se Koprčanke spoprijele s trenutno najmočnejšo slovensko ekipo — Slovanom iz Ljubljane. Kakor smo pričakovali, so Ljubljančanke zmagale s precejšnjo razliko (15:8). Zanimivo je, da domačinke glede sistema igre niso dosti zaostajale za zmagovalkami, pač pa so bile kondicijsko za razred slabše. Na treningih bo torej potrebno posvetiti mnogo več pozornosti kondicijskim treningom.in .kratkim šprintom, brez katerih'je" nemogoče izvesti protinapade in izkoriščati luknje v coni. Osem golov v mreži Slovana kaže, da imajo Koprčanke določen sistem v igri in tudi dobre strelke, ie posameznice se bodo morale sistematično naučiti obvladati žogo. Na tekmi s Slovanom je bila najboljša Zunkova, ki je dosegla 4 zadetke, nadalje je treba pohvaliti vratarko Fakinovo dn v prvem polčasu Slugovo. Pri Ljubljančankah sta bili najboljši Kosma-čeva in Kastelčeva, ki sta dosegli vsaka po pet zadetkov. Svoje pristaše so močno razočarale Pirančanke, saj so na domačem igrišču izgubile s slabo ekipo Črnomlja s 6:7. Kaže, da so Pirančanke v veliki krizi. Prav bi bilo, da bi tamkajšnji Partizan azpravljal o tem problemu, saj bi bilo res škoda, da bi ženski rokomet, ki je bil lani v sijajnem razvoju, zdaj nenadoma propa-. del. ■ v razsulu? več dobre volje le dalo kaj napraviti! smrt pod vlakom Šolarji na poti lz Skocjana in okolico Tomosa na poti v novo golo na Bonifiki pri prečkanju nevarnega križišča Minuli teden se je znašel pod kolesi brzovlaka, ki vozi med Ljubljano in Reko, v bližini Buko-vice pri Ilirski Bistrici 55-letni progovni delavec Josip Juričič iz turo. Izola je namreč edini pred- Šapjnn. Juričič je šel po sredini stavnik koprskega okraja v viš- proge proti domu in iz nepojas-jem razredu in edina ekipa, ki njenega vzroka ga je v večernem kontinuirano goji to športno pa- mraku podrla lokomotiva vlaka, nogo. Mislimo, da bi se z malo Bil je na mestu mrtev. i