december 2018

december 2018 brezplačno

04/2018

Poštnina plačana pri pošti 3220 Štore

1

kazalo
KOLOFON
Odbor za izdajo časopisa si
pridržuje pravico do sprememb
in krajšanja prispevkov, če je
le-to potrebno.
Prispevke s fotografijami
pošljite po pošti na CD-ju
ali na elektronski naslov:
obcina@store.si,
store.obcina@gmail.com.
Zaradi predvidenega izida
naslednje številke v marcu
2019 pričakujemo vaše
prispevke do
15. februarja 2019.
Odgovorna urednica:
Mojca Rožman
Prispevke lektorirala:
Mojca Rožman
Uredniški odbor:
Karmen Gorjup Žgank
Rosvita Jager
Mojca Rožman
Ivanka Tofant
Dušan Volavšek
Foto naslovnice:
Rosvita Jager
Foto zadnja stran:
Rosvita Jager
Prispevke zbrala:
Nena Kopinšek
Priprava za tisk:
Grafika Gracer, d.o.o.
Lava 7b, Celje

4
14
20
30
34
36
38
40
42
43
50

Aktualno
Zgodilo se je
O delu društev
Znan obraz
Zanimivosti
Živimo zdravo
Dogajanje v Domu Lipa
Duhovne strani
Srebrne niti
Utrinki iz osnovne šole in vrtca
Vabila
OBČINA ŠTORE
Cesta XIV. divizije 15, 3320 ŠTORE
E: obcina@store.si
T: 03/780 38 40
www.store.si
Uradne ure in uradne ure po telefonu:
ponedeljek: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00
sreda: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00
četrtek: odprta samo sprejemna pisarna
petek: od 9.00 do 13.00
Uradne ure župana Mirana Jurkoška:
ponedeljek-četrtek: od 7.30 do 9.00
sreda: od 15.00 do 17.00

Štorski občan izhaja v nakladi
1700 izvodov. Poštnina plačana
pri pošti Štore. Na osnovi Zakona
o davku na dodano vrednost (Ur.
l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00,
27/00, 66/00) se za glasilo plačuje
22 % davek na dodano vrednost.

2

KRAJEVNA SKUPNOST SVETINA
Svetina 6, 3220 ŠTORE
T: 00/780 38 40
Uradne ure krajevne skupnosti Svetina:
po predhodnem dogovoru na T: 03/780 38 40

Novoletni čas je čas pričakovanj. Boljšega, lepšega, srečnejšega …. Nekatera naša
pričakovanja so realna in izvedljiva, za nekatere je potreben čas, za druge spet
sreča. V tem času pa se tudi radi ozremo nazaj in potegnemo črto pod to, kar je za
nami.
V preteklih mesecih je bilo izrečenih vse preveč negativnih besed in izvedenih vse
preveč negativnih dejanj. Želim, da kot skupnost ostanemo složni in strpni ter ohranimo pozitivne odnose in da drug drugemu želimo le dobro. Sadovi namreč obrodijo
tam, kjer prevladujeta prijazna beseda in iskren stisk roke. Posebno dragocena pa
so vsa naša pozitivna dejanja, dejanja vsakega posameznika, ki naj nas tudi v prihodnje popeljejo do novih uspehov, poštenih zmag in skupnih načrtov, pomembnih
za naš kraj in vse nas.
Želim se zahvaliti vsem, ki ste mi izkazali podporo in zaupanje, da ostajam vaš župan
tudi v novem mandatu. Ostajam predstavnik vseh občank in občanov in verjamem,
da bo tako deloval tudi novoizvoljeni občinski svet. Še naprej se bom trudil, da se
bodo razvijali vsi zaselki občine, da bo razvoj enakomeren in da bom dostopen
vsem. Tudi v prihodnje bomo morali krepko zavihati rokave, da bomo uresničili vse cilje, ki smo si jih zastavili.
Želim vam miren in doživet božič, leto 2019 pa naj bo polno uresničenih pričakovanj, zdravja, veselja, sreče ter
medsebojnega razumevanja in dobrega sodelovanja.
¬ Miran Jurkošek,
župan občine Štore

Stori vse dobro, kar lahko,
z vsem, s čimer lahko,
na vse načine, kot lahko,
povsod, kjer lahko,
vsakokrat, ko lahko,
vsem ljudem, ki jim lahko,
vse, dokler lahko.
(John Wesley)
Vesel božič in vse dobro v 2019!
Občinska uprava,
občinski svet občine Štore in Svet KS Svetina

Vse v življenju ima svoj začetek in konec.
V letošnjem letu smo tudi člani odbora za izdajo časopisa
prišli do konca našega mandata. Zahvaljujemo se vam, zvesti
bralci in ustvarjalci našega lokalnega časopisa. Trudili smo se
po najboljših močeh, da smo dogodke zapisovali na korekten
način.
Tudi leto je prišlo h koncu. Pa vendar je vsak trenutek lahko nov začetek. Naj bodo trenutki novega leta polni sreče in
ljubezni. Božični prazniki pa naj vas napolnijo z upanjem in
mirom.
Vse dobro v letu 2019!
Odbor za izdajo časopisa

Občinske svetnice in svetniki občine Štore:
stojijo od leve proti desni: Ivan (Jani) Jurkošek, Primož Kaluža, Emil Kačičnik, Mitja Oberžan, Simon Kroflič, Goran
Blatnjak, Ivan Glavač, Uroš Kumperger;
sedijo od leve proti desni: Mojca Rožman, Majda Hodžić, župan Miran Jurkošek, Ivana Karolina Tofant, Verica Štante,
Zdenka Lokmić.

A K TUAL N O

Povzetek zapisnika
5. dopisne seje občinskega sveta občine Štore,
ki je potekala od srede, 26. 9. 2016, do četrtka, 27. 9. 2016, do 10.00.
DNEVNI RED:
1. Dopolnitev načrta ravnanja s stvarnim premoženjem občine Štore za leto 2018.
Občinski svet je na dopisni seji soglasno sprejel sklep o dopolnitvi načrta ravnanja s stvarnim premoženjem občine Štore za leto 2018, in sicer je v Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja v letu 2018 vključil naslednje parcele: 580,
582, 583/4, 583/5, 583/6, 588/8, 581/2, 588/10, vse v katastrski občini 1084 Pečovje. Nepremičnine se nahajajo pri
kozolcu Laška vas–Pečovje in bi občini omogočile razširitev turistične ponudbe.

Povzetek zapisnika
22. redne seje občinskega sveta občine Štore,
ki je bila v ponedeljek, 16. 10. 2018, ob 16.00 v veliki sejni sobi Občine Štore.
Sprejet je bil naslednji DNEVNI RED:
1. Potrditev zapisnikov 21. redne in 5. dopisne seje
občinskega sveta.
2. Sklep o razrešitvi in imenovanju namestnika člana
občinske volilne komisije.
3. Polletno poročilo o izvrševanju proračuna za leto
2018.
4. Predlog Odloka o 1. rebalansu proračuna Občine
Štore za leto 2018.
5. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih cestah – hitri postopek.
6. Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi javnega
vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola
Štore – hitri postopek.
7. Pobude in vprašanja.

Občinski svet občine Štore je na 22. seji potrdil zapisnik
svoje 21. redne seje z dne 21. 5. 2018 in zapisnik 5. dopisne seje, ki je potekala od 26. 9. 2018 do 27. 9. 2018.
Razrešil je namestnico članice občinske volilne komisije
Cveto Šuster in namesto nje za namestnika članice imenoval Ivana Štora. Seznanil se je z izvrševanjem proračuna
za tekoče proračunsko obdobje od 1. januarja do 30. junija 2018 ter sprejel Odlok o 1. rebalansu proračuna občine
Štore za leto 2018. Občinski svet na tej seji ni sprejel predlaganega Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o
občinskih cestah, ampak je predlagal, da občinska uprava
pripravi nov odlok o občinskih cestah. Sprejel pa je Odlok
o spremembi Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Štore, s katerim je
popravil sedež Vrtca Lipa.
Gradivo za seje občinskega sveta je dostopno na spletni
strani www.store.si pod zavihkom Organi občine, Občinski svet.

4

december 2018

Zimska služba 2018/2019
Zimska služba se bo izvajala pod enotnimi pogoji. S svojim delom prične na glavnih cestah (kjer so avtobusne proge), ko
zapade 10 cm snega, na vseh drugih
pa takrat, ko zapade 15 cm snega.

PRIORITETNE ZIMSKE
SLUŽBE ZA OBČINSKE
CESTE PO BCP-JU
1. prioriteta (pomembnejše lokalne ceste)

Cesta je prevozna z ustrezno zimsko
opremo, če na cesti NI VEČ KOT 10 CM
SNEGA, aktivnosti pluženja in posipanja
pa se sprožijo takoj, ko začne snežiti.
Možna je začasna ustavitev prometa do
dveh ur pri obilnem in trajnem sneženju,
medtem ko je v času pluženja omogočeno odvijanje prometa z uporabo verig
(prevoznost ceste od 5. do 22. ure).
VELJA SAMO ZA:
- ULICO CVETKE JERIN (ŠTORE);
- KOMPOLE-OPOKA;
- PROSENIŠKO-OGOREVC;
- ZAGRAD-POLULE-ZVODNO-ZGORNJE PEČOVJE-ŠTORE.

2. prioriteta (ostale lokalne
ceste)

Aktivnosti pluženja in posipavanja se
pričnejo takoj po usposobitvi cest 1.
prioritete. Velja, da je cesta prevozna z
ustrezno zimsko opremo, če na cesti NI
VEČ KOT 15 CM SNEGA. Začasne zaustavitve prometa so možne MED 22. IN
5. URO TER OB DELA PROSTIH DNEVIH. Promet se odvija z uporabo verig.
VELJA ZA LOKALNE CESTE:
- CESTA SKOZI ŽELEZARNO;
- SVETINA-KANJUCE-SELO-ŠENTRUPERT;
- DOM NA SVETINI;
- LAŠKA VAS (OD KOZOLCA DO KAPELE ZAKELŠEK);
- MOSTE-ZAGABER-MEJA Z OBČINO ŠENTJUR-HRUŠEVEC;
- LIPA-ZDRAVSTVENI
DOM-SKOZI
ULICO KARLA VOVKA DO KRIŽIŠČA S CESTO NA PEČOVJE;
- JAVORNIK-GLAŽUTA-SAMO
DO
DOMAČIJE ZAJC;
- PROŽINSKA
VAS-VRBNO-OGOREVC;
- PEČOVJE.

3. prioriteta (javne poti, parkirišča)

Posipavanje poledice se začne takoj, ko
se zazna pojav. Ceste se plužijo, dokler
je mogoče z običajnimi plužnimi sredstvi,
potem se le-te zaprejo. Zapore so možne do dva dni oziroma krajevnim razmeram ustrezno. Odvijanje prometa je
možno z uporabo verig.
VELJA ZA CESTE:
• KRESNIKE:
celotno območje,
• OGOREVC:
naselje Ogorevc,
• DRAGA:
most-Draga-Križ,
Jazbec-Zagorc ter mimo večstanovanjskega objekta,
• ŠTORE:
Vrtna ulica,
Razgledna ulica,
Kovinarska ulica,
Udarniška ulica,
Ulica XIV. divizije – spodnje Štore,
Železarska cesta,
• KOMPOLE:
Gorica,
mimo Špulcar-Gajšek,
mimo Renčlja,
Vrhovšek-križišče Furlani,
• PROŽINSKA VAS:
Straža-Žekovca,
Teržan-Oset,
Loke,
• ŠENTJANŽ:
odcep do domačije Mastnak,
odcep do domačije Zupanc-Novak,
odcep do domačije Štarkl,
odcep do domačije Tovornik-Anclin,
odcep Žarovišče,
odcep Vreča,
odcep ob Žekovskem potoku,
• LAŠKA VAS:
odcep mimo domačije Brecelj,
• PEČOVJE:
odcep Jurkošek,
odcep vodohram Doberšek,
odcep Romih,
odcep Čanžek,
• SVETLI DOL:
odcep do domačije Kapel,
odcep Zalonka,
• KANJUCE:
odcep Lešje kapela-Klepej,
odcep Slatina,
odcep Veliki vrh,
• JAVORNIK:

•
-

odcep Javoršek,
odcep Gradišnik,
odcep Mrzla planina,
odcep Vodruž-Kozarica-Slemene-Javornik,
SVETINA:
odcep Ravnine,
odcep mimo Frece.

4. prioriteta

V zimskem času se ceste ne vzdržujejo
in se z zapadlim snegom zaprejo za ves
promet.
Zakonske podlage:
- Odlok o občinskih cestah (Ur. list RS,
št. 102/99) in
- Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del
na javnih cestah in nivoju rednega
vzdrževanja javnih cest (Ur. list RS,
št. 62/98, 110/02).
Prav tako se ne sme puščati na cesti
ali metati na cesto snega ali kakršnihkoli predmetov, po cesti razsipati sipek
material ali kako drugače onesnaževati
cesto.
Zakonska podlaga:
- 12. točka 2. odstavka 44. člena Odloka o občinskih cestah (Ur. list RS, št.
102/99).

KOT JAVNE PARKIRNE
POVRŠINE SE BODO
ČISTILE:
-

parkirišče pri Osnovni šoli Štore;
parkirišče pri podružnični šoli Kompole;
parkirišče v spodnjih Štorah nasproti občinske stavbe.

Zimska služba se bo izvajala kot v preteklih letih, za vse morebitne intervencije se lahko obrnete na kontaktni osebi:
BRANKO MLAKAR, tel.: 041/720-549
in VINKO HORJAK, tel.: 051/650-114.
OPOZARJAMO, da tudi pri klicih upoštevate prioritete, ki so objavljene zgoraj!
Poudarjamo tudi, da se HIŠNI PRI-KLJUČKI in odseki cest, kjer ni stanovalcev, NE PLUŽIJO!
¬ Miran Jurkošek,
župan občine Štore

5

A KTUAL N O

Odprtje otroškega
igrišča na Lipi in v Straži

Meseca oktobra smo uradno predali namenu novo otroško
igrišče na Lipi in v Straži.
Dogodek na Lipi sta organizacijsko podprla Športno kulturno društvo Rudar Pečovje in Športno društvo Kovinar Štore,
dogodek v Straži pa KS Svetina in Športno kulturno društvo
Straža.
Župan Miran Jurkošek je ob priložnostni slovesnosti predstavil nekatere podrobnosti o izvedbi in s pomočjo otrok otvoril

novozgrajeni otroški igrišči. Poleg igrišč na Lipi in v Straži
so igrala postavljena tudi v spodnjih Štorah, v Kompolah, na
Pečovju, na Svetini in pri Domu na Svetini.
Z otroškimi igrali v občini Štore smo želeli popestriti in nadgraditi, kar je manjkalo našim najmlajšim. Veseli smo, da smo
uredili otroška igrišča na sedmih lokacijah v občini, kamor
bodo lahko prihajali otroci s starši ter starimi starši in se v
čudovitem okolju igrali, hkrati pa bodo varni pred prometom.
Nad novo pridobitvijo otroških igral so navdušeni tako otroci kot tudi njihovi starši. Najbolj nam to pokažejo nasmehi
na obrazih otrok in odraslih, ki na otvoritvi niso mogli skriti
navdušenja, prav tako pa so otroci takoj po otvoritvi igrala z
velikim veseljem tudi preizkusili.
Otroška igrala so v letu 2018 v sklopu projekta »Ureditev otroških igrišč v Občini Štore« (podukrep 19.2 – Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi
skupnost) postavili projektni partnerji: Občina Štore, Krajevna
skupnost Svetina in Športno kulturno društvo Rudar Pečovje.
S tem je dosežen namen projekta, to je urejena rekreacijska
infrastruktura, ki omogoča kvalitetnejše življenje, medgeneracijsko druženje ter vključenost ranljivih skupin v družbo. Otroška igrišča so odprtega značaja, dostopna vsakomur.
¬ Občinska uprava
6

december 2018

Občina Štore po meri
invalidov
Občina Štore se že vrsto let zavzema za dostojanstvo, pravice in blaginjo invalidov, za razumevanju invalidnosti ter jim želi
pomagati k neodvisnemu življenju in lažji dostopnosti.
Zato se je na podlagi povabila Zveze delovnih invalidov Slovenije (v nadaljevanju ZDIS) vključila v izvajanje projekta za
pridobitev listine »Občina po meri invalidov«, ki ga je ZDIS
oblikovala z namenom, da bi še v večji meri spodbudila lokalne skupnosti k načrtnim in trajnim aktivnostim za doseganje
večje kvalitete življenja invalidov v njihovem okolju, za socialno vključenost invalidov in njihovo sodelovanje v družbenem življenju kraja. Projekt se odziva na potrebe in interese
vseh občanov, torej tudi na starejše, mamice z otroki in tudi
tiste, ki jim je tako ali drugače pomembna pomoč, skrb za
bolj kvalitetno življenje v lokalni skupnosti in pri tem upošteva različnost njihovih potreb in možnosti. S projektom želimo
spodbuditi ljudi, da se začnejo ozirati na ostale, si pomagati
ter odpraviti ovire, da se bodo občani čim bolje počutili.

2. Delovni sestanek v avli Kulturnega doma
V torek, 23. oktobra 2018, ob 14. uri smo v Kulturnem domu
Štore organizirali delovni sestanek. Sestanka so se udeležili
predstavniki društev in inštitucij ter posamezniki, ki se na območju naše občine srečujejo s problematiko invalidov. Opisali smo akcijski načrt, invalidska društva so se predstavila
in izpostavila, s kakšnimi problemi se srečujejo na območju
občine Štore. Dogovorili smo se za nadaljnje sodelovanje in
ponovno srečanje na okrogli mizi, ki bo v mesecu decembru.

Dosedanje aktivnosti pri projektu:
1. Sprehod po občini Štore
V sredo, 3. oktobra 2018, smo se ob 13. uri zbrali pred Občino Štore s člani Društva stanovanjske skupine Sonček Štore.
Sprehodili smo se od občinske stavbe, ob glavni cesti čez
nadvoz do Mercatorja na Lipi in nazaj po Železarski cesti.
Ogledali smo si prepreke, s katerimi se srečujejo invalidne
osebe na poti po Štorah. Sodelujoči so izpostavili nedostopnost bankomata in betonsko klančino pri Mercatorju Lipa,
ki je bila za invalidske vozičke prestrma. Bankam smo poslali
prošnjo za ureditev bankomatov, da bodo dostopni invalidom.

Na sprehodu smo ugotovili, da z invalidskim vozičkom ni enostavno priti v kavarno. Zato pa so župan in prijazno osebje
kavarne poskrbeli, da je kava prišla do nas. Klančino, ki je še
v času sprehoda predstavljala oviro, smo medtem že preuredili in znižali njen naklon, tako da se lahko zdaj invalidi varno
peljejo po njej.

3. Okrogla miza v avli Kulturnega doma
V ponedeljek, 3. decembra 2018, na mednarodni dan invalidov, smo se ob 14. uri zbrali v Kulturnem domu Štore na
okrogli mizi na temo Ureditev občine Štore po meri invalidov.
Vabljeni so bili udeleženci z delovnega sestanka. Dragica Mirnik, predsednica Medobčinskega društva delovnih invalidov
Celje, je predstavila pomen listine »Občina po meri invalidov«
in pohvalila Občino Štore, da je že veliko izboljšala na področju invalidov. Župan Miran Jurkošek se je zahvalil prisotnim
za sodelovanje in izpostavil dobro sodelovanje med društvi.
Občina Štore si bo prizadevala, da se bodo invalidne osebe
počutile kot enakopravni členi družbe.

¬ Mateja Pečnik
7

AK TU AL N O

Nov evropski pilotni projekt v
ZD Celje s področja vzpostavitve
sistemskega zagotavljanja
dolgotrajne oskrbe
Trend starejših se na širšem celjskem področju nenehno dviga, kar že sedaj pomembno vpliva na ekonomsko, socialno in zdravstveno podobo v regiji. V prihodnosti bo zahteval
uresničevanje strategije »dolgožive družbe«, ki bo omogočila
aktivno in varno staranje.
Zdravstveni dom Celje je kot vodilni partner v izvajanju pilotnega projekta, ki bo podpiral prehod v izvajanje sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi in je financiran s strani Evropskega
socialnega sklada Evropske unije in Republike Slovenije, sredi
novembra vzpostavil t.i. vstopno točko in tako zagotovil nove

8

prostore. Storitve v okviru tega projekta bo izvajal skupaj s
podpornimi partnerji: Dom Sv. Jožef v okviru izvajanja storitev
na domu, JZ Socio v okviru nudenja socialne pomoči uporabnikom različnih starostnih skupin, CSD Celje v okviru nudenja
pomoči družini za dom in nudenju psihosocialne podpore na
področju Celja, Štor, Dobrne in Vojnika.
Glavni cilj projekta je dostop uporabnikom do individualne in
multidisciplinarne obravnave ter spremljanje in vrednotenje
sprememb v okviru testiranja orodja in postopkov za oceno
upravičenosti do dolgotrajne oskrbe. S tem projektom bomo

december 2018

povezovali različne oblike zdravstvene in socialnovarstvene
pomoči starejšim in osebam, starejšim od osemnajst let, ki
so potrebni pomoči zaradi invalidnosti, imajo duševne težave
po Zakonu o duševnem zdravju oz. posebne potrebe, v enotno mrežo. Sodelujoči partnerji imajo že sedaj razvito mrežo
sodelovanja s prostovoljci, ki bodo vključeni v izvajanje aktivnosti in izobraževanje. ZD Celje je v izvajanje dolgotrajne
oskrbe zaposlil 17 različnih profilov, ki bodo izvajali storitve
na domu. Zaposleni so: diplomirani socialni delavci, fizioterapevti, mag. kineziologije, socialne oskrbovalke, srednje medicinske sestre, bolničarji negovalci ipd. Izvajali bodo svetovanja uporabnikom, svojcem in neformalnim oskrbovalcem,
svetovanje za prilagoditev bivalnega okolja, psihosocialno
podporo, rehabilitacijo za ohranjanje samostojnosti.. Kar pa
je najpomembneje, vzpostavljen bo izboljšan sistem koordinacije med zdravstvenim varstvom, socialnim varstvom in
dolgotrajno oskrbo.
Tako bomo s pomočjo pilotnega projekta lahko usklajeno delovali na lokalni in regionalni ravni, ki upošteva medsektorski
in interdisciplinarni pristop tako v načrtovanju dejavnosti kot
izvajanju.
Ključne aktivnosti dolgotrajne oskrbe zajemajo oceno upravičenosti, ki jo bodo izvajali usposobljeni kadri na terenu s pomočjo NBA vprašalnika, v katerem bo razvidno, ali je oseba

upravičena do storitev v dolgotrajni oskrbi. Izvajale se bodo
storitve v obliki osnovnih in podpornih delovnih opravil ter storitev za ohranjanje samostojnosti.
»Če starejši človek zboli za sladkorno boleznijo, mora jemati
inzulin, pri čermer je potrebna fina motorika. Če tega ne zmore sam in nima svojcev, je pa sicer še samostojen, mora iskati
institucionalno varstvo. Podobno velja za ljudi, ki se hranijo po
sondah ali imajo stomo. Zanje bo projekt dolgotrajne oskrbe
zelo dobrodošel,« poudarja Kobal-Strausova, v. d. direktorice
Direktorata za dolgotrajno oskrbo. Skupaj bodo v okviru projekta testirali 50 storitev, ki jih danes na terenu ni mogoče dobiti. Veliko storitev, ki bodo prav tako del projekta, že obstaja,
a jih je treba urediti sistemsko.
Po vse dodatne informacije se ljudje, ki menijo, da so lahko
del dolgotrajne oskrbe, obrnejo na vstopne točke ZD Celje,
CSD Celje in Dom Sv. Jožef, kjer bodo pridobili vse potrebne
informacije.

¬ Tim Pilotnega okolja
Dolgotrajne oskrbe ZD Celje

9

AK TU AL N O

Kmetujem –
naravo varujem

čebele samotarke, osice najezdnice, strigalice, tenčičarice,
muhe tepetavke… Pričakujemo, da se bodo vsi ti koristni organizmi naselili v udoben novi hotel in nato zmanjševali število nezaželenih organizmov na poljščinah in vrtninah ter v
sadovnjaku. Namen usposabljanja je bil predstaviti naravne
metode zmanjševanja škodljivih organizmov in udeležence
motivirati za manjšo uporabo fitofarmacevtskih sredstev pri
gojenju zelenjave, poljščin in sadja.

Za delo v kmetijstvu potrebujemo vse več znanja, za delo z
naravo pa vse več modrosti. S projektom »Kmetujem – naravo varujem« želimo z osveščanjem in usposabljanjem ljudi, ki
se ukvarjajo s kmetijstvom, vplivati na zmanjšanje negativnih
vplivov kmetijstva na okolje in naravo.

Vsa tri usposabljanja so vzporedno potekala tudi na območju Laškega. Udeleženci so bili zadovoljni z izvedenimi usposabljanji, saj so pridobili veliko praktičnih znanj za naravno
zatiranje škodljivih organizmov na njivi, vrtu in v sadovnjaku
ter dobili napotke za izdelavo hotela in drugih domovanj za
koristne organizme.

Nosilec projekta je KGZS-Zavod CE, partnerji pa Društvo
kmetic Celje, Štore, Društvo podeželskih žena Meta in Društvo kmečkih žena Rosa.
Projekt, sofinanciran z Leader sredstvi, smo pričeli z usposabljanji s področja biotičnega varstva rastlin. Gre za način
obvladovanja škodljivih organizmov z uporabo koristnih organizmov. Na prvem srečanju smo govorili o metodah, ki se
uporabljajo v biotičnem varstvu rastlin, in organizmih, ki jih z
njimi zatiramo.
V juniju smo se nato zbrali na turistični kmetiji Pri Mirnik v Leskovcu in si ogledali različne posevke. S povečevalnimi stekli
smo na poljščinah in vrtninah iskali in prepoznavali različne
vrste listnih uši in druge nezaželene organizme ter ob tem
prepoznavali koristne organizme, ki se hranijo z njimi in tako
na naraven način zmanjšujejo njihovo število. Udeleženci so
prinesli tudi primere napadenih vrtnin, okrasnih rastlin, vinske
trte, specialistka za varstvo rastlin, mag. Iris Škerbot, ki je
vodila vsa usposabljanja, pa je prepoznavala bolezni in škodljivce na prinešenih vzorcih.
V juliju smo prav tako na turistični kmetiji Pri Mirnik izdelali
hotel za koristne organizme. Uporabili smo različne materiale, kot so slama, naluknjana drva, bambus, storže, lubje, in
naredili domovanje različnim koristnim organizmom, kot so
10

V oktobru smo se posvetili varovanju okolja pri reji govedi.
Na delavnici, ki je potekala na kmetiji Župnek v Vojniku, so
udeleženci dobili nasvete za še bolj optimalno izvajanje tehnologij pridelave krme, gnojenja površin, skladiščenja živinskih
gnojil, kar lahko pripomore k manjši proizvodnji toplogrednih
plinov in k manjšemu izpiranju hranil v podtalnico. Posebna
pozornost je bila namenjena varnemu odstranjevanju odpadne embalaže, ki nastaja pri opravljanju kmetijske dejavnosti,
zlasti odpadne folije, v katero so zavite krmne bale. Delavnico
so izvajali predavatelji KGZ Celje, mag. Tatjana Pevec, Tadej
Virk in Rok Samec.
V novembru je potekal teoretični del usposabljanja s področja
ekološkega kmetovanja.
Udeležili so se ga tako kmetje, ki se odločajo za vstop v eko-

december 2018

loško kmetovanje, kot tudi uporabniki ekoloških živil in drugi,
ki jih zanima tovrstna pridelava.
Spoznali so pravno formalne okvirje ekološkega kmetovanja, organiziranost ekoloških pridelovalcev, pomen kontrole
v ekološkem kmetovanju in najpomembnejša področja, ki
vplivajo na uspešnost ekološke kmetije. Predstavljene so bile
strokovne podlage s področja rastlinske pridelave (vzdrževanje rodovitnosti tal, varstvo rastlin, obvladovanje plevelov,
gnojenje, oskrbovanje travnikov in pridelava krme na njivah
in travnikih,…) ter živinoreje (reja živali v okviru zahtev ekološkega kmetovanja, krmljenje živali, …). Opredelili smo tudi
možne načine trženja ekoloških kmetijskih pridelkov in živil in
možnosti za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.
Usposabljanje je potekalo na turistični kmetiji Nemec v Sedražu. Spomladi se bodo udeleženci odpravili še na ogled dobrih
praks in tako spoznali ekološke kmetije in izkušnje ljudi, ki se
z ekološkim kmetijstvom že uspešno ukvarjajo.
V travniških sadovnjakih, na poljih in vrtovih še najdemo stare
sorte kulturnih rastlin. Le te imajo velik pomen pri ohranjanju
genetske raznolikosti, zato je pomembno, da jih ohranimo. K

temu naj bi pripomoglo tudi usposabljanje s področja semenarjenja.
Praktični delavnici, ki smo ju izvedli v mesecu avgustu na turistični kmetiji Pri Mirnik, bosta sledili še dve predavanji, na
katerih bodo udeleženci pridobili znanje s področja pridelave
semen različnih vrtnin in poljščin. Nato se bodo seznanili z
dobrimi praksami skupnostnega ohranjanja, semenarjenja
in širjenja pridelave starih sort kulturnih rastlin ter sodelovali
pri oblikovanju koncepta skupnostnega ohranjanja in širjenja
pridelave starih sort kulturnih rastlin na območju LAS Raznolikost podeželja.
V programu je še več usposabljanj. V zimskih mesecih se
bomo posvetili varovanju okolja v gospodinjstvih in spoznali možnosti za uporabo naravnih čistil, kompostiranje in ideje za ponovno uporabo odsluženih stvari. Na usposabljanju o
čiščenju odpadnih vod na kmetijskih gospodarstvih pa
bodo predstavljene možnosti za čiščenje odpadnih voda na
kmetiji.
V pomladanskih mesecih je predviden praktičen prikaz cepljenja sadnega drevja.
Več informacij dobite na Izpostavi kmetijske svetovalne službe v Celju tel. 03 490 75 84ali po elektronski pošti
vesna.mihalic@ce.kgzs.si
Vabljeni, da se usposabljanj udeležite.
¬ Ve s n a M i h a l i č ,
KGZS-Zavod CE

SPOT svetovanje Savinjska,

regijsko srečanje podpornih institucij
v Savinjski regiji

V četrtek, 18. 10. 2018, je na OOZ Celje v okviru projekta
SPOT svetovanje SAVINJSKA potekalo regijsko srečanje
podpornih institucij Savinjske regije, ki je bilo namenjeno
krepitvi in nadgradnji medsebojnega sodelovanja.
Udeležence srečanja sta uvodoma pozdravila predstavnik sedeža SPOT svetovanje SAVINJSKA in predsednik OOZ Celje
Miran Gracer ter predstavnica vodilnega partnerja projekta
v Savinjski regiji, direktorica Šolskega centra Slov. Konjice–
Zreče, mag. Jasmina Mihelak Zupančič. Irena Meterc iz
Javne agencije SPIRIT je podala informacije o nacionalnem
sistemu SPOT, ki je bil uveden v začetku leta 2018 in v okviru

katerega država zagotavlja brezplačne podporne storitve za
podjetništvo.
V projektu SPOT svetovanje SAVINJSKA sodeluje 7 partnerjev: Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica, Šolski center
Slovenske Konjice-Zreče, Razvojna agencija Savinja, Savinjsko šaleška območna razvojna agencija d.o.o., Razvojna
agencija Sotla, Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec in
Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje, kjer se nahaja sedež ene izmed 12 regijskih točk SPOT Svetovanje v
Sloveniji – Podjetniško svetovanje in regionalno povezovanje,
SPOT svetovanje SAVINJSKA.
11

AK TU AL N O

V prvih devetih mesecih delovanja smo partnerji projekta v
Savinjski regiji izvedli naslednje aktivnosti: 1344 svetovanj, 94
animacij in povezovanj (570 udeležencev), 35 delavnic in 11
usposabljanj (1000 udeležencev), 4 izmenjave dobrih praks
in 4 odpiranja poslovnih priložnosti (135 udeležencev) ter 12
povezovanj in mreženj zunaj Slovenije. Skupno število udeležencev vseh aktivnosti je bilo preko 3000, udeležba za vse pa
je bila brezplačna. Njihov odziv je bil izredno dober, kar kaže
na potrebnost tovrstnih projektov in podpornih storitev. Na
sedežu SPOT svetovanje SAVINJSKA v prostorih OOZ Celje
je vzpostavljen »showroom« regije. V njem se predstavlja 18
podjetij iz celotne regije, ki so se odzvala na prvo javno povabilo partnerjev projekta.

le povezovanje med vsemi deležniki, ki delujemo na lokalnem
okolju, prinaša rezultate. Zato cenimo sodelovanje z Območno obrtno-podjetniško zbornico Celje, saj je sinergija naših
skupnih aktivnosti tako bistveno večja.«

Po predstavitvi rezultatov projekta SPOT svetovanje SAVINJSKA so o svojem delovanju poleg Razvojne agencije Savinjske regije spregovorili predstavniki Medpodjetniških izobraževalnih centrov Celje in Velenje ter vseh štirih podjetniških
inkubatorjev v regiji, in sicer: Inkubatorja Savinjske regije
d.o.o. Celje, Saša Inkubatorja d.o.o. Velenje, Mrežnega podjetniškega inkubatorja Vrelec d.o.o. Rogaška Slatina in Podjetniškega inkubatorja Šentjur. Svoje aktivnosti na področju
podpore podjetnikom so predstavili še AJPES Celje, ZRSZ
OS Celje ter RGZC v okviru projekta regionalnega stičišča
dostojnega dela. Zanimiva je bila predstavitev Učnega izdelovalnega laboratorija Šolskega centra Slovenske Konjice-Zreče (U-LAB) ter Kompetenčnega centra ROBOFLEX Etra
d.o.o., ki je dobitnik letošnjega sejemskega priznanja Mestne
občine Celje.

Matjaž Breznik, strokovni sodelavec U-LAB: »U-LAB je
prostor, ki je nekoliko drugačen od ostalega podpornega
okolja. Je prostor, ki podporno okolje dopolnjuje tako, da
podjetnikom omogoča konkretno uresničitev svoje ideje.«

V razpravi je bila izpostavljena pomembnost povezovanja,
sodelovanja in nadgradnje podpornih storitev, ki jih izvajajo
institucije podpornega okolja v Savinjski regiji. Podane so bile
pobude za nadgradnjo že vzpostavljenega sodelovanja in
vzpostavitev novih vezi.

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Mini-

Mag. Alenka Rumbak, direktorica ZRSZ OS Celje: “Na
ZRSZ, ki je osrednja institucija na trgu dela, se zavedamo, da
12

Branka Aralica, direktorica Mrežnega podjetniškega inkubatorja Vrelec d.o.o.: »Danes, ko je vsem nam tržišče
globalno, torej ves svet, je zelo pomembno, da se zavedamo,
da je medsebojno povezovanje nuja in ne naš izbor, če želimo
delati v duhu časa. Posebno pomembno je povezovanje podpornega okolja podjetništva, saj le tako lahko nudimo podjetnikom kvalitetne informacije in v najkrajšem možnem času.
Zato zelo podpiramo tovrstne dogodke.«

Darko Lihteneker, vodja MIC Velenje: »Regijski dogodek je
predstavil nove vidike in usmeritve povezovanja med gospodarstvom in izobraževanjem, ki ponujajo obilo možnosti za
pridobitev kompetenc za dvig konkurenčnosti na trgu dela.«
Aktivnosti projekta, ki jih izvaja 8 svetovalk vseh partnerjev,
bodo potekale 5 let. SPOT svetovanje SAVINJSKA vabi vse
potencialne podjetnike in že obstoječa podjetja, da čim bolj
izkoristijo podjetniško podporo pri svojem poslovanju.
		

strstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

¬ Martina Rečnik,
SPOT svetovanje SAVINJSKA

december 2018

Poziv k odstranjevanju vegetacije in k prenehanju odlaganja odpadkov in deponiranja
na vodnih in priobalnih zemljiščih
Direkcija Republika Slovenije za vode, Sektor območja Savinje, kot upravljavec vodotokov na območju porečja Savinje in dela porečja Sotle ugotavlja, da se na vodnih in priobalnih zemljiščih nabirajo podrta in poškodovana drevesa
in ostala vegetacija, pojavljajo se deponije silažnih bal ter
odpadki, ki ovirajo in, še posebej ob pojavu visokih vod,
zmanjšujejo pretočnost strug vodotokov.
Na podlagi določil 100. člena Zakona o vodah direkcija poziva lastnike in druge uporabnike vodnih in priobalnih zemljišč, da se podrta drevesa, polomljena debla in vejevje
odstrani, odpadkov ne odlaga na brežine in meče v struge
vodotokov, ker s tem dodatno poslabšuje stanje na vodah
in vodni infrastrukturi ter povečuje poplavno ogroženost.
Lastnik ali drug posestnik vodnega ali priobalnega zemljišPo Zakonu o vodah mora oseba iz prejšnjega odstavka ob
vodotoku 2. reda, kamor spadajo vsi vodotoki na območju Sektorja območja Savinje, razen Savinje, Pake in Sotle, sam zagotavljati odstranjevanje poškodovane zarasti
na bregovih (odmrle, propadajoče zarasti), odstranjevanje
plavja (odpadlega listja in drugih plavajočih predmetov),
odpadkov in drugih opuščenih in odvrženih predmetov in
snovi z vodnih in priobalnih zemljišč.
Prebivalce direkcija poziva k odgovornemu odlaganju vejevja, lesne mase ter deponiranju lesa, silažnih bal izven
vodnega in priobalnega zemljišča ter izven poplavno ogroženega območja.
ča na vodnih in priobalnih zemljiščih ne sme odlagati materialov in snovi, o odlaganju tretjih oseb pa mora obvestiti
vodovarstvenega nadzornika.

Pred meseci so trije donatorji pomagali našim muckam, ki so potrebne veterinarske oskrbe. Namenili so jim
sredstva, s katerimi sem 5 muckam nase občine lahko
uredila kastracijo, razglistenje in uničenje zunanjih zajedavcev. Mucke so bile nameščene v začasne, stalne in
varne domove.
S tem smo v občini na različnih lokacijah uspešno ustavili
vsaj nekaj nezaželenih legel razmnoževanj prostoživečih
muck, posledično pa tudi razne bolezni mladičkov. Iz
srca hvala donatorjem za lepo gesto.
¬ Ve r i c a Š t a n t e

13

Z G O DIL O S E JE

Srečanje starejših občanov
občine Štore
Kot že kar nekaj let zapored je tudi letos Občina Štore organizirala srečanje starejših občanov, ki so dopolnili ali so starejši
od 70 let.
Letošnje srečanje je bilo v sredo, 14. novembra 2018, v jedilnici Osnovne šole Štore, ki se ga je izmed 628 povabljenih
udeležilo 200 starostnikov. Srečanje so s programom popestrili učenka Dunja Bursać s harmoniko, Vokalna skupina Lipa
in g. Rudi Močnik s prijatelji.

Vse navzoče so pozdravili in nagovorili župan Miran Jurkošek, ravnateljica Osnovne šole Štore Mojca Rožman in predsednik Društva upokojencev Mirko Vešligaj. Po končanem
programu je sledilo okusno kosilo, ki so ga pripravili kuharji in
osebje Osnovne šole Štore in Vrtca Lipa.
Ob dobri kapljici in zvokih glasbil je potekal sproščen klepet z
županom, ki se je sprehodil od mize do mize in poklepetal z
udeleženci srečanja.
Ob okusni hrani je čas hitro minil, vsi navzoči pa so ob slovesu prejeli tudi priložnostno darilo. Veselje v očeh, lepe želje
in besede zahvale za ponovno uspešno izvedeno srečanje
so znamenja, da so starejši tega srečanja veseli. Domov so
odhajali s prijetnim občutkom v duši in z mislijo, da je še nekje
nekdo, ki ima posluh za starejše.
¬ Mateja Pečnik

14

december 2018

15

Z G ODIL O S E JE

Barbarin pohod 2018
Ljubitelji pohodov smo se letos zbrali na polnoletnem 18.
Barbarinem pohodu, ki ga vsako leto organizira ŠKD Rudar
Pečovje.

Zbor pohodnikov je na igrišču na Pečovju med osmo in deseto uro. Že na startu nas pričaka kuhano vino in čaj, ki ga
pripravijo člani društva. Letošnje leto so ga pripravili več kot
250 litrov! Okrepčamo se tudi z dobrotami, ki nastanejo izpod
rok pridnih gospodinj. Še posebej moramo pohvaliti našo sovaščanko Martino s Pečovja, ki že vsa leta pripravlja odlično
pecivo.

16

december 2018

Pot nas iz Pečovja vodi preko Marije na Svetino, v Kanjuce,
Šentrupert, Mačkovec in Trobni Dol, kjer je tudi zaključek pohoda. Če ni preveč ovinkov oz. stranpoti, je pot dolga 19 km.
Na posameznih kontrolnih točkah se dobijo kontrolni žigi, ki
dokazujejo udeležbo na pohodu.
Letošnjega pohoda se je udeležilo več kot 380 pohodnikov
iz skoraj cele Slovenije. Posebej velja pohvaliti osnovnošolce
iz OŠ Frana Kranjca iz Celja. Za pohod se jih je prijavilo kar
34! Pohod z zaporedno številko 18 je postregel s čudovitim
vremenom. Pa to seveda ni edina lepa stvar. Druženje, rekreacija, spoznavanje okoliških krajev, to so glavne vrline pohoda.
Vse to pa lahko pričarajo samo pohodniki, ki jim dobra volja
ni tuja.
17

Z GODIL O S E JE
V Domu na Svetini nas čaka okrepčilo na žlico: zelo dobra
juha »prežganka« tekne vsakemu pohodniku. Na turistični
kmetiji Salobir v Trobnem Dolu, kjer je cilj pohoda, pa pripravijo pravi kmečki krožnik. Ansambel Simona Gajška je poskrbel
za dobro voljo na koncu pohoda. Na plesišče so spravili kar
dobršen del pohodnikov.
Velika zahvala za prijetno pripravljen pohod pa gre vsekakor
organizatorju ŠKD Rudar Pečovje in njegovi ekipi z Leonido
Cmok Kačičnik na čelu.
Rezervirajte si prvo soboto v decembru za Barbarin pohod.
Se vidimo prihodnje leto!
¬ D u š a n Vo l a v š e k ,
foto: Rosvita Jager

18

december 2018

Sveti
Miklavž
pohitel v
Štore
Šele zakorakali smo v veseli december,
že nas je obiskal prvi od treh dobrih mož
– sveti Miklavž. Seveda so se ga najbolj
razveselili otroci. Pravijo, da Miklavž obdari samo pridne otroke, zato še sreča,
da imamo pri nas samo takšne, ki so
samo včasih malo nagajivi.
Prostovoljci programa Starejši za starejše so sodelovali s slovensko Banko
hrane, ki je pripravila za Miklavža bogata darila ne samo za otroke, ampak za
celotne družine.
1. decembra ob 11.00 je Miklavž v
spremstvu parkljev obiskal prostore
nekdanjega ŠKIMC-a in otrokom namenil poleg daril kar nekaj poučnih besed. Pridružil se je tudi g. dekan Miha
Herman in povedal zgodovino svetega
Nikolaja, ki je bil znan po svoji darežljivosti do otrok in tako postal dobri mož
- sveti Miklavž.

Veselje otrok se je začelo že v začetku decembra in je verjetno trajalo vse
do dneva, ko goduje sv. Miklavž in po
običajih obdaruje otroke, seveda pa se
daril ne branijo niti starejši. V nadaljevanju pa z veseljem pričakujemo Božička
in dedka Mraza.
¬ I v a n k a To f a n t

19

O DEL U DRU ŠT EV

Almini dnevi na
Svetini 2018

EKIPA »PRI VROČEM KOTLIČKU« - ABSOLUTNI ZMAGOVALCI (največ doseženih točk v vseh kategorijah)

EKIPA »RUDAR PEČOVJE - KOVINAR ŠTORE« - SKUHALI
SO NAJBOLJŠI GOLAŽ (največ doseženih točk v kategoriji
golaž)

EKIPA »ELEKTROINŽENIRING LILIJA« - NAJBOLJ UREJENA EKIPA (največ doseženih točk v kategoriji najlepši
delovni prostor)

20

december 2018

21

Najmlajši občani in občanke se vsako leto še posebej veselijo
krompirjevih počitnic, saj na zadnji dan v oktobru Turistično
društvo Štore pripravi tradicionalno zabavo za Noč čarovnic.
Kulturni dom Štore je 31. oktobra postala temačna dvorana
groze, kamor so si upali vstopiti le čarovnice, duhci, vampirji
in druge srhljive maske. S čarovniškimi kriki smo jih v meglici pričakale čarovnice Turističnega društva, ki smo za otroke
pripravile 5 čarovniških postaj, otroci pa so jih lahko poljubno
obiskali in sodelovanje »plačali« s čarovniškim denarjem, ki so
ga (brezplačno) prejeli ob vhodu.
Spretnostne igre buče v vrsti, ujemi pajka, hop na klobuk in
piramida groze so od otrok zahtevale nekaj spretnosti, za sodelovanje pa smo jih na vsaki postaji razveselili z majhnimi
presenečenji: radirkami, nalepkami, svetlobnimi palčkami,
liziko. Največja gneča pa je bila na zadnji postaji, kjer smo

22

v čarovniških kotlih sčarale pokovko in sadje za zdravo sladkanje. Ob tematski glasbi in okrašeni dvorani, kjer ni manjkalo
pajkov, buč, svečk in lanternic ter listja iz sosednjega gozda,
smo otrokom priredili še čarovniške nagradne igre ter se naučili čarovniškega plesa.
Nasmejani otroški obrazi in zadovoljni starši, ki so pohvalili
dekoracijo, igre in trud članov društva, so velika motivacija
za naprej. Idejne vodje prireditve, čarovnice Polona, Nuša in
Špela, smo zadovoljne odletele na svojih metlah in že kujemo
načrte za prihodnje leto, ko bomo ponovno pripravile nekaj
novega za Noč čarovnic v Štorah, pri tem pa bomo še posebej razveselile ljubitelje knjižnega in filmskega junaka z brazgotino na čelu.
¬ Špela Malgaj,
TD Štore

december 2018

23

O DEL U DRU ŠT EV

Novice iz ŠD KOVINAR:

Nogomet v Vrtcu Lipa, Štore
Program »NOGOMETNI VRTEC« je program Nogometne
zveze Slovenije, ki ga je začela izvajati v šolskem letu 2016/17
in je namenjen dečkom in deklicam starosti 5 in 6 let. Program temelji na razvijanju splošnih gibalnih sposobnosti otrok
in navajanje otrok na zdrav življenjski slog.

Izvaja v vseh devetih Medobčinskih nogometnih zvezah v
Sloveniji - iz vsake MNZ je vključen 1 vrtec. V šolskem letu
2018/19 je bil na področju MNZ Celje izbran Vrtec Lipa v sodelovanju s Športnim društvom Kovinar Štore, ki ima sprejet
kvaliteten mladinski program in ustrezen strokovni kader za
izvedbo omenjenega programa. Vadba se izvaja v 2 skupinah
po 1 uro v Vrtcu Lipa in enkrat v enoti Kompole. Vadba poteka v dopoldanskem času od oktobra do vključno aprila in je
za starše brezplačna.
Program je bil zelo dobro sprejet tako v vrtcih kot tudi s strani
otrok in njihovih staršev. Vključitev Vrtca Lipa in ŠD Kovinar
Štore v omenjeni program je vsekakor priznanje strokovnemu
delu v domačem Športnemu društvu Kovinar in njegovemu
nogometnemu klubu ter Vrtcu Lipa in OŠ Štore. ŠD Kovinar
Štore je s pomočjo Nogometne zveze Slovenije in Medobčinske zveze Celje priskrbelo opremo za nemoteno vadbo za
obe lokaciji ter jo predalo v last vrtcu. V program je vključenih
62 otrok, ki vadbo z veseljem obiskujejo.
Vse športne aktivnosti, ki jih na zunanjih športnih površinah
od pomladi do vključno jeseni izvajajo klubi in sekcije društva,
se (z izjemo balinanja) v zimskem obdobju izvajajo v telovadnicah OŠ Štore in stari telovadnici, nadaljuje pa se tudi tečaj
tenisa za otroke v telovadnici in v šotoru. O planiranih aktivnostih v prihodnjem letu vas bomo seznanili v naslednji številki
Občana.
¬ ŠD Kovinar
24

december 2018

Adaptacija
strelišča
Strelsko društvo Kovinar Štore je bilo več let v skrbeh, kako
zamenjati pod v društvenih prostorih. Strelišče je bilo večkrat
poplavljeno. Pod je bil premazan z odpadnim oljem, ki je imelo neprijeten vonj.
23. 6. 2018 smo priredili občinsko prvenstvo, ki ga je odprl
župan, g. Miran Jurkošek. Videl je, kakšna je situacija, in v pogovoru dejal, da bo občina poskrbela za sanacijo poda. 25.
6. 2018 je sledil ogled strelišča z izvajalcem. Dogovorili smo
se, kaj bomo naredili sami in kako bo nadaljeval izvajalec del.
Poklical sem vse člane in akcija je stekla že naslednji dan. Začeli smo ob 8. uri in do 18. ure je bilo strelišče pripravljeno za
nadaljnje delo. Komunalni delavci občine Štore so premazali
podlago z betumenskim premazom, potem toplotno položili
»izotek«. Sledilo je prekritje s plastično folijo, na katero je bil
položen 4 cm debel stiropor. Nato je delo prevzel g. Dragan
Nikolič. Položili so estrihe, debeline 4-5 cm. Po odpravi vlage
iz betona so položili izravnalno maso rumene barve z zelenimi
in rjavimi zrnci, kar je dalo novi talni površini piko na i. Ko se
je pod posušil, smo vso opremo postavili na svoje mesto.
Strelišče je bilo pripravljeno za uporabo 28. 9. 2018.
Otvoritev strelišča smo izvedli 24. 10. 2018. Po uvodnem govoru predsednika je župan Miran Jurkošek s spodbudnimi
besedami pohvalil strelsko društvo in njegovo aktivnost ter
slavnostno otvoril prenovljeno strelišče.
Za prenovo se spoštljivo zahvaljujemo vsem, ki so sodelovali
pri tem projektu. Zahvala gre tudi vsem članom strelskega
društva in članom OZVVS Štore, s katerimi si delimo prostore, ter g. Ivu Vrečku, ker je odstopil svoje prostore, da smo v
času del vanje lahko shranili večji del naše opreme.
¬ Vlado Bogdanović

Foto: Rosvita Jager

Foto: Rosvita Jager
25

O D EL U DRU ŠT EV

Drage planinke,
planinci, pohodniki!
Jesensko obdobje obiska naših gričev, hribov in gora prehaja
v zimski čas. To pomeni, da moramo pri načrtovanju naših
aktivnosti upoštevati sledeče dejavnike:
- krajši dan,
- meglo,
- mraz,
- hitre spremembe vremena.
Zaradi naštetega moramo kot obvezno opremo v nahrbtnik
priložiti: svetilko, rokavice, kapo in pelerino. Zavedati se moramo tudi tega, da je večina planinskih koč zaprtih, predvsem
v visokogorju, ostale pa prehajajo na jesensko-zimski delovni
čas. Zaradi tega se je potrebno pozanimati, ali je na naši planirani poti koča in če je odprta (informacije dobite na spletni
strani Planinske zveze Slovenije).
Če je koča zaprta, se je potrebno opremiti z zadostno količino
hrane in tople pijače, predvideti, kje na poti boste počivali, da se prehitro ne utrudite in pravilno porazdelite moči še
za preostali del poti. Za obisk sredogorja morate spremljati v
snežnih razmerah stopnjo ogroženosti in nevarnosti snežnih
plazov. Za zimske podvige je obvezna zimska oprema: zimski
čevlji, dereze, cepin, plazovna žolna in lopatka. Kljub zahtevnosti takih tur se ne ustrašite težavnosti, saj je doživetje v
snežnem metežu nepopisno!

Vsem, ki se boste podali na pohode, svetujem, da hodite po
uhojenih planinskih poteh, označenih s smernimi tablami in
Knafelčevo markacijo in da upoštevate morebitna opozorila
na poti. V primeru, da ugotovite, da ste zašli, se morate obvezno vrniti nazaj po isti poti do prve markacije.
V letu 2019 želim vsem obilo zdravja, vesel, stabilen, varen
korak in veliko lepih doživetij pri utrjevanju starih ter spoznavanju novih poti in vrhov.
¬ Va l t e r J e l e n

Drage planinke,
planinci, pohodniki!
Leto 2018 se končuje. Če naredim kratko analizo naših aktivnosti v letu,
ki se zaključuje, ugotavljam, da je bilo uspešno.
Člani KORENIN so pod vodstvom Marije Lamut in s sodelovanjem
Društva upokojencev Štore spoznavali lepote Slovenije in zamejstva.
Člani sekcije POHODNIKOV so pod vodstvom Rajka Groska osvajali visokogorje in štiritisočake v tujini in opravili treking po Bolgariji. Z našimi
najmlajšimi planinci smo spoznavali nižinski svet, s starejšimi osnovnošolskimi planinci pa že sredogorje. Pri aktivnem pohodništvu so se nam
pridružili starši mladih planincev, ki dajejo otrokom vzgled. Spoznali smo,
da ni pomembna višina osvojenega vrha, temveč volja, ki je potrebna
za dosego cilja. Naše planinske poti so redno vzdrževane, markirane in
označene na določenih odsekih z novimi smernimi tablami.
V letu, ki je pred nami, želim malim in velikim planincem, pohodnikom,
izletnikom in vsem ostalim še veliko zdravja, varnih korakov in uspešnih
podvigov tako v gorah kot v zasebnem življenju. Hvala vsem, ki se kakorkoli trudite, da je življenje pestro in lepo.
Valter Jelen
26

december 2018

Gasilsko vozilo
GVC 24-50
Prostovoljno gasilsko društvo
Prožinska vas je 1. decembra
2018 pri dobavitelju Rosenbauer prevzelo novo gasilsko vozilo, cisterno GVC 24-50.
Na javnem razpisu je bil izbran
dobavitelj Rosenbauer, ki je izdelal gasilsko nadgradnjo tip
ET ter jo namestil na podvozje
MAN TGE 18-340. Vozilo je izdelano in opremljeno skladno z
tipizacijo gasilskih vozil.
Vozilo ima 340 konjskih moči
z največjo dovoljeno maso 18
ton, kapaciteto 5.000 litrov vode
in 500 litrov penila. Opremljeno
je s črpalko Rosenbauer HN 35,
ki omogoča pretok 3.400 litrov
vode na minuto ali 400 litrov na
minuto pri visokem tlaku do 40
barov.
V vozilu je nameščena vsa potrebna oprema za posredovanje
v vseh intervencijah (požari,
poplave, tehnično posredovanje).
Novo vozilo omogoča večjo
varnost vseh občank in občanov na območju občine Štore in
širše. Sredstva za nakup vozila
je omogočila občina Štore ter
občanke in občani, sponzorji
ter donatorji, ki so prispevali po
svojih močeh. Zahvaljujemo se
vsakemu posebej.
Uradni prevzem vozila bo ob
občinskem prazniku občine
Štore v letu 2019.
Na pomoč!
¬ Predsednik PGD
Prožinska vas
Marko Kroflič,
VGČ org.

27

O DEL U DRU ŠT EV

Pestra vinogradniška jesen
ti. Za ples pa sta po večerji raztegnila
meha Srečko Pajk in Primož Glavač.

Jesen smo vinogradniki pričeli s pobiranjem grozdja, za katerega smo celo
leto skrbeli in ga spremljali od rezi, cvetenja do zrelosti. Nemalokrat smo bili v
skrbeh glede vremena in bolezni, vendar nam je narava letos podarila obilni
pridelek.
V soboto, 6. oktobra, smo se vinogradniki odpravili na strokovno ekskurzijo v
Haloze. Najprej smo se ustavili v Majšperku, kjer smo si ogledali tovarno
ter muzej volne in gobelinov. Naša naslednja postojanka je bila Vidova klet,
kjer smo imeli degustacijo. Tu najdemo

vina večine haloških vinogradnikov. Pot
smo nadaljevali na hrib Gorca, od koder
je bil lep razgled na haloške vinograde.
Po topli malici smo obiskali še oljarno,
kjer smo okušali bučno olje in ostale
dobrote iz olja in bučnic. Nato nas je
pot vodila še do domačije, kjer imajo
bogato zbirko starih kmečkih orodij in
pripomočkov. Obiskali smo mladega vinogradnika, ki nas je navdušil z dobrimi
vini in preprostostjo. Večer smo zaključili
v Zavrču na domu vinske kraljice, na Vinogradniški kmetiji Pungračič. Postregli so nam z okusno večerjo. Po večerji
smo imeli še degustacijo v njihovi kle-

Foto: Rosvita Jager

Konec oktobra smo v društvu izvedli 11.
pohod. Tokrat sta nas Bini in Marjan vodila po kalobških gričih. Izpred gasilskega doma smo se odpeljali z avtobusom
v smeri Planine. Med potjo smo imeli
postojanke pri naših članih, ki imajo tam
gorce. Na vseh postojankah smo bili toplo sprejeti in obilno pogoščeni. Hvala
družini Opalič, Editi in Stanetu Šoba,
Mariji in Petru Kapel ter družini Mlakar.
Večer smo nato zaključili v gasilskem
domu v Prožinski vasi. Ob klepetu ter
ob zvokih Srečkove harmonike in Mladenove kitare je večer hitro minil.
Letošnje leto pa bomo vinogradniki
zaključili z blagoslovom vina v Šentjanžu, na Janezovo, 27. 12. 2018. To
mašo vinogradniki darujemo v zahvalo
za dobro letino. Lepo vabljeni!

Martinovanje na Lipi
V nedeljo, 11. novembra, ob 10. uri
smo vinogradniki skupaj z Občino Štore, ŠKD Rudar Pečovje in kmetijo Kroflič izvedli Martinovanje pred Mercator
centrom na Lipi. Točili smo mlado vino
in sok, zraven pa ponudili domače dobrote, ki so jih prinesle naše članice in
člani ter Leonida Cmok Kačičnik. Za
sodelovanje se zahvaljujem Danici in
Biniju Šustru, Marjanu Tržanu, Mladenu
Gašparju, Brigiti Oberžan, Elviri Valant,
Franciju Štoru ter Ferenčakovim. Hvala
tudi štorskim godbenicam in godbenikom pod vodstvom Aljoše Jurkoška,
ki so dogodek popestrili. Hvala vsem,
ki ste z nami poskusili, kakšno vino je
nastalo iz mošta.
¬ Natalija Ferenčak

28

december 2018

Z Miklavžem in
parkljem tudi v
šoli

Tradicija je že, da konjeniško društvo organizira 6. decembra,
na dan sv. Miklavža, sprevod po naši občini. Kočija z Miklavžem in parkljem najprej obišče podružnično šolo v Kompolah,
nato pa še osnovno šolo v Štorah. Ta dan si bo zagotovo zapomnilo kar 350 otrok iz prvih treh razredov osnovne šole in
vrtca, ki so pričakovali dobrega moža. Radovedni obrazki so
pogledovali izpod toplih kap in kapuc ter se spraševali, ali so
bili čez leto dovolj pridni. Kljub vsemu pa je Miklavž obdaril s
simboličnimi darili prav vse in pogledal skozi prste tudi tistim,
ki se včasih niso najbolj primerno obnašali. Verjame namreč,
da bodo upoštevali njegove nasvete in da ob njegovem prihodu naslednje leto ne bodo več v skrbeh.
Zanimivost tega miklavževanja je bila, da se otroci ne bojijo
več parklja in da so se z njim pozdravljali na način rokovanja,
ki ga imajo sedaj mladi - »s petko«. Namen članov konjeniškega društva razveseliti tako številčno otroško druščino je
bil dosežen in nasmejani obrazi so dali vedeti, da si želijo isti
dogodek ponoviti tudi naslednje leto.
¬ I v a n k a To f a n t
29

Z NAN OBRAZ

Ljubica Rožman
Od članov društva upokojencev mi je Ko sem obiskala Ljubico, sva začele priprišlo na uho, da Ljubica Rožman izde- jeten pogovor in se vrnili v čase njenega
luje čudovite izdelke in da so nanjo zelo otroštva in mladosti.
ponosni.
V osnovni šoli še ni razmišljala o šivanju
in izdelovanju ročnih del, takrat ji je bil
ljubši šport, predvsem igre z žogo. Tudi
v srednji šoli še ni uporabljala svojih ročnih spretnosti. Na VEKŠ-u pa ji je postalo všeč šivanje, zato je v okviru fakultete
opravila šiviljski tečaj. Potem je vseskozi izdelovala oblačila za otroke in v tem
našla čar. Po šolanju se je zaposlila v
železarni, zato se je iz domačega kraja
preselila v Štore. Ker pa je v sebi nosila
zdrav duh, se je spet začela ukvarjati s
športom, in to zelo uspešno. Kegljala je
v ženski ekipi. Tekmovanja so se vrstila,
prav tako njeni dosežki. V tem obdobju
je dosegla 2. mesto na republiški ravni
v parih, kasneje 1. mesto na državnem
(takrat še jugoslovanskem) prvenstvu v
Doboju. Na ta čas jo vežejo lepi spomini.
Na stezi pa je spoznala tudi življenjskega
sopotnika Dušana.

Prav je, da predstavimo ustvarjalne ljudi
v občini, ki se trudijo obrniti smisel življenja v ustvarjanje, prenašanje svojega
znanja na druge in v tem vidijo brezmejno zadoščenje.

Štiri leta se je posvečala kegljanju in
tekmovanju, nato pa je kegljala le še za
dušo in se vse bolj posvečala družini,
službi in vrtnarjenju. Takrat je znova pričela šivati in plesti za družino, prijatelje in
sorodnike. Življenje ji je prineslo kar nekaj sprememb, vendar nikoli ni odnehala
ustvarjati. Vedno pa si je želela klekljati,
kajti velikokrat je opazovala idrijske otroke in klekljarice, kako so izdelovali čudovite izdelke. V okviru Ljudske univerze
Šentjur je opravila tečaj klekljanja. Našla
je čas za šivanje, pletenje in klekljanje,
navkljub skrbi za otroke in sedaj tudi za
vnuke, ki mi jih vseskozi srčno omenja.
Ponosna je na svojo družino. Ni mi dalo
miru, morala sem jo vprašati, ali ima

30

december 2018

čas in željo spremljati tudi sinovo nogometno kariero. Seveda, je odgovorila v
smehu. »Hodim na tekme, stiskam pesti
in lestvico poznam na pamet.« Se razume: žoga, šport in ustvarjanje jo spremlja celo življenje.
Po upokojitvi se je vpisala v Društvo
upokojencev in kaj kmalu je začela aktivno sodelovati in prenašati svoje znanje
in ideje na člane. Ustvarila je klekljarsko
skupino, skupino za izdelovanje ročnih
del in izdelovanje voščilnic. Ustvarjanje
in prenašanje znanja na druge ji pomeni
sprostitev za dušo in telo.

Letos spomladi so bili njeni izdelki razstavljeni ob svetovnem dnevu Zemlje
v Celju, sodelovala pa je tudi v okviru
Pokrajinskega združenja upokojencev v
Celju.
S ponosom je povedala, da je bila čudovita razstava članov Društva upokojencev tudi v Kulturnem domu v Štorah.
Želela pa bi, da se v naslednjem letu
spet ponovi.

Njeni načini izdelovanja ročnih izdelkov obsegajo različne tehnike, in sicer
»hardanger« šivanje, »richelieu« šivanje,
klekljanje, pletenje in izdelava voščilnic v
Vsako leto Zveza upokojencev Slovenije Pickpoint in Iris folding tehniki.
razpisuje natečaj za božično novoletne
voščilnice. Tako se je Ljubica prijavila Kar izdela človeška roka, stroj ne more,
na Festival za tretje življenjsko obdobje pravijo. To je tista prava energija, ki zares
v Cankarjevem domu za sodelovanje v ustvarja in iz misli naredi izdelek, dodan
ZDUS-ovem kotičku. Namen tega kotič- z osebno noto. Prav iz tega nastajajo
ka je predstavitev rokodelskih dejavnosti čudoviti, dih jemajoči izdelki Ljubice Rov upokojenskih društvih. Na osnovi tega žman. In res, meni so vzeli dih!
že tri leta po vrsti naše društvo prejema
¬ Te k s t i n f o t o :
vabila na razstavo tamkajšnjih ročnih del.
Rosvita Jager

Modna oblikovalka
Urša Drofenik
Urša Drofenik je priznano ime v svetu
mode. Svoj modni atelje je iz Rogaške
Slatine prestavila v našo občino, in sicer
v neposredno bližino občinske stavbe,
kjer so bili včasih prostori čistilnice oblačil. Zunanjost stavbe ostaja ista, notranjost ateljeja pa ima svojo dušo s starinskim pohištvom, ki je večno.
Kdaj ste se začeli ukvarjati z modnim
oblikovanjem?
Leta 1994 sem končala Srednjo šolo za
modno oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. V tistem času so bili zelo popularni izbori oblek za miss sveta. Takrat je
bilo to zelo pompozno in dobro organizirano. Leta 1996 sem na natečaju zmagala. To mi je omogočilo tudi pot v Indijo.
Alenka Vindiš je bila slovenska predstav-

nica, ki je nosila mojo kreacijo. Tako se je
začela moja samostojna pot.
Kdo so vaši klienti? Od kod prihajajo?
Stranke imam predvsem iz Slovenije,
čeprav sem svoje kreacije plasirala tudi
v Ukrajino in Rusijo ter v naše sosednje
države. Pred šestimi, sedmimi leti so bili
v Rogaški Slatini bolje situirani ruski gostje in to so bile zame odlične stranke,
pravi »cukrčki«. Potem se je zgodil padec rublja in embargo. Stvar se je malo
obrnila. Sedaj prihajajo gostje iz Rusije
z malo tanjšimi denarnicami in vsem se
malo toži za tistimi starimi časi.
Moje odjemalke so poslovne ženske,
zdravnice, odvetnice, neveste, tudi maturantke; čeprav je teh manj, ker si za- Atelje Urše Drofenik v Štorah, pred njenim
radi vse večje globalizacije obleke naro- portretom – avtor slike g. Jože Platovšek
31

Z NAN OBRAZ
čajo kar preko spleta. Nekatere so moje
redne stranke, spet druge le ob posebnih priložnostih. Vse delam po naročilu,
reklama pa se širi od ust do ust.

Kako vam gre v teh časih, ko globalizacija neutrudno prodira v vse pore našega življenja?
Dobro mi gre. Rada ustvarjam večerne
toalete. Naše tržišče je majhno, saj ni

veliko dogodkov, kjer bi se ljudje srečevali v modnih kreacijah. Pa tudi časi so
se spremenili. Konfekcija je zelo poceni
in potem je manj teh odjemalcev, ki bi za
obleko segli globlje v žep.
Kaj vse nastane pod vašimi rokami?
Kakšne stile oblek ustvarjate?
Delam vse - od kostimov, dnevnih kreacij do večernih toalet. To ustvarjanje
je zame pravi »gušt«. Je pa res, da je
problem, ker je v osnovi že blago drago,
potem še moje delo in… Nekateri ljudje
znajo potem to ceniti, nekateri pa naredijo primerjavo s ceneno kitajsko robo.
Vendar tisti, ki stvar poznajo, znajo ceniti moje izdelke. Delam pa vse stile: od
športnih do elegantnih, avantgardnih,
minimalističnih.
Od kje navdih za vaše kreacije?
Ko stranko vidim, ji svetujem, kaj bi bilo
zanjo najboljše. Nekatere stranke pridejo že z neko vizijo. Včasih je strankina zamisel v redu, spet drugič pa moram argumentirati, zakaj je moj pogled
drugačen. Ker sem v tem poslu že od
osemnajstega leta dalje, se je teh izkušenj nabralo kar nekaj. Veliko se prilagodim in vedno črpam ideje iz človeka.
Kako pride vaša ideja preko modela v
realnost?
Svoje ideje prenesem v realnost preko
kroja, ki ga malo skiciram na papir, veli-

32

december 2018

ska mojstrica obrazne joge in nutricionistka, Ukrajinka Kamaliya, zvezdnica
serije Rusi prihajajo, Nuša Derenda, Natalija Verboten, Rebeka Dremelj, Nuška
Drašček, Nadiya Bychkova, smučarka
Ilka Štuhec,… 90% je ženskih kreacij.
Delam pa tudi za moške: Tone Kregar in
Magnifico sta imeni iz sveta glasbe, politik Janez Janša pa je imel mojo obleko
na poročni dan.
S čim se še ukvarjate poleg modnega
oblikovanja?
Poleg modnega kreiranja rada rišem.
Še več bi rada prebrala knjig, pa mi čas
ne dopušča. Izredno rada pa tudi kaj
sladkega spečem, predvsem torte, kjer
lahko na plano pridejo moje ideje za okrasitev le-teh.
Kako se sprostite po napornem delu?
Po napornem delu se zelo rada sprostim
v družbi otrok. Uživam, kadar sem lahko
z njimi.
kokrat pa kar direktno na blago. Včasih da bi vsak detajl načrtovala že v začetse mi med delom utrne kakšna ideja in ku. Vsaka obleka je unikat. Nikoli se ne
na koncu vidiš, da je to še boljše, kot ustrašim problemov, vedno jih vzamem
kot izziv. Zgodi se, da
kakšne reze naredim
kar na stranki, ki se ob
takšni šokantni potezi
kar malo ustraši.
Tekstilna panoga ni
več tisto, kar je bila
včasih. Se tudi vam zdi
tako?
Tekstilna panoga je v
teh časih zapostavljena. Koliko dobrih firm
je bilo še v časih, ko
smo zalagali celo bivšo skupno domovino:
Kors, Elkroj, Metka, Toper, Mura, Labod, Jutranjka. To je samo nekaj zelo kvalitetnih firm,
ki jih v novodobnem kapitalizmu ni več. Ampak
življenje gre dalje.

V družbi otrok očitno zelo uživate. Imate kakšne načrte, da bi jih navdušili za
vaš poklic?
Drugo leto bom pričela z ustvarjalnimi
delavnicami za otroke. Otroci so ustvarjalni in želim, da to ustvarjalnost tudi
izrazijo. Da tudi nekaj konkretnega naredijo. Te delavnice bom organizirala za
osnovnošolske otroke.
Smo v mesecu decembru, kjer si bomo
izrekli ogromno dobrih želja. Kakšne so
pa vaše želje?
Želim si zdravja, ampak to resnično. Če
bom zdrava, bom kreativna in ukvarjala
se bom lahko z mnogimi stvarmi. Če se
malo ozrem naokoli, mi praktično nič ne
manjka. Imam hrano, streho nad glavo,
krasna otroka. Kaj rabi človek še več?
Urša, hvala za vaš čas, ki ste ga namenili pogovoru in odkrivanju zanimivosti iz
sveta mode.

Če vas je zamikalo, da se tudi sami prepustite modnim smernicam Urše Drofenik, jo kontaktirajte na mail: ursa.km@
gmail.com ali na telefonsko številko: 041
Ste modna obliko- 741 115. Za obisk se boste dogovorivalka, ki si je ustvarila li individualno, saj rednega delovnega
dobro ime. Za katere časa nima.
znane osebe ste naredili obleke?
Moje kreacije so oblek¬ D u š a n Vo l a v š e k
le: Savina Atai, sloven33

Z A NIM IVOSTI

Nemška društva v Štorah
do 1. svetovne vojne
V Štorah so bila nemško usmerjena
društva do konca 1. svetovne vojne
močnejša in številčnejša kakor slovenska, po vrhu pa so imela izdatno financiranje nemškega vodstva štorske Železarne, izdaten nemški kapital večjih
trgovcev, gostincev in drugih obrtnikov
in kazal se je tudi močan nemški vpliv iz
bližnjega Celja. Nemška društva v Štorah so imela svoje sedeže, društvene
seje in zborovanja v gostilnah, v katerih
se je govorilo predvsem nemško. Središči nemškega življenja v Štorah sta bili
predvsem Lokoškova gostilna Eisenhammer in gostilna Franzl na Lipi.
1

Podružnica Deutsche
Schulverein Štore
To nemško šolsko in izobraževalno

društvo je bilo najštevilčnejše in najmočnejšo nemško društvo v Štorah,
ustanovljeno 13. maja 1880 na Dunaju.
Ustanovitev štorske podružnice sega
v leto 1884. Izdatno je bilo financirano
tudi s strani Železarne Štore, veliko inženirjev in drugih uradnikov je bilo tudi
članov društva. Društvo je tesno sodelovalo z nemškimi društvi v Celju, kjer so
imeli tudi močno podporo in redne obiske sorodnih nemških društev. Vrsto let
je bil predsednik društva sam direktor
štorske železarne Karl Jellek s svojimi
uradniki. Leta 1895 je društvo delovalo
v sestavi: predsednik Karl Jellek, tajnik
inž. Anton Hruschka, blagajnik uradnik
železarne Anton Höger in namestnik
Höhl.2 Leta 1899 je bil Karl Jellek ponovno izvoljen za predsednika, tajnik je
postal inž. Paul Cebrat, blagajnik Anton
Höger in namestnik Anton Peer, oba

Podpornik in odbornik nemških društev v
Štorah, inž. Anton Hruschka
(Zgodovinski arhiv Celje)
trgovca. Vidno vlogo v društvu je zasedal tudi učitelj na štorski nemški šoli
Hötzl, ki se je zavzemal za germanizacijo in večji nemški vpliv na področju Štor.
Uredil in vodil je društveno knjižnico in
bil tudi preglednik društvenih financ.3
Leta 1907 je imelo društvo naslednje
vodstvo: predsednik je bil trgovec Anton Peer, podpredsednik Josef Zwengg, blagajnik Anton Jarosch, tajnik Otto
Rabitsch in član ožjega odbora Alexander Loibner.4 Leta 1909 je društvo organiziralo veliko slavnost ob 25-letnici
delovanja v Štorah, pripravilo tudi festival in druge priložnostne vsenemške
manifestacije v Štorah.5
Središče nemških društev v Štorah: gostilna Lokošek z imenom
Eisenhammer (Pokrajinski arhiv Maribor)
Ocvirk, Teharske in štorske gostilne, 2016, str. 9.
Aus Store. Deutsche Wacht, 21.2. 1895, str. 5.
Store. (Deutscher Sculverein.). Deutsche Wacht, 29.6. 1899, str. 4.
3
Ortsgruppe des deutschen Schulvereines in Store. Deutsche Wacht, 12.9. 1907, str. 5.
4
Schulvereinsfest in Store. Deutsche Wacht, 7.7. 1909, str. 5.
5
Železarna Štore, 1975, str. 13-14.
1
2

34

Samo društvo je močno podpiralo germanizacijo in širjenje nemške kulture.

december 2018

Osnovna šola Štore leta 1919, ki jo je postavila štorska podružnica Schulvereina (Zgodovinski arhiv Celje)
nemške hranilnice in denarne zavode,
ki so kupovali slovenska posestva in jih
načrtno prodajali Nemcem in njihovim
simpatizerjem. Prav tako so načrtno
podpirali naseljevanje Nemcev na slovensko ozemlje in posestva. Štorska
podružnica je leta 1908 štela 84 članov.

Politično učiteljsko društvo
za nemško Štajersko
s sedežem v Štorah
(Lehrerverein Deutsche
Steiermark Store)

Osmrtnica predsednika nemških društev v Štorah in direktorja Železarne Štore
(Deutsche Wacht, 4. 2. 1914, str. 8)
Če ni doseglo svoje nemške občine
s sedežem v Štorah, pa je bil največji
uspeh podpora društva pri ustanovitvi
privatnega nemškega vrtca leta 1885
in privatne nemške šole v šolskem letu
1891/1892, kjer se je poučevalo izključno v nemškem jeziku.6

6

Südmark Štore

To nemško učiteljsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1912. V njem je prevladovalo nemško usmerjeno učiteljstvo in
drugo pedagoško osebje. Vodilni član
štorske podružnice je bil šolski upravitelj na nemški šoli v Štorah Franc Zmerschegg.
¬ Matej Ocvirk

Nemško politično organizacijo Südmark
so ustanovili nemški liberalci in nacionalisti v Gradcu. Podružnica Sűdmark
Štore je bilo nemško usmerjeno društvo, ki je s finančno podporo podpirala

Kaj je v nemških očeh. Domovina, 23.3. 1905, str. 2-3.

35

Ž I VIM O ZDRAVO

Ranjak
Kaj lahko na kratko zapišemo o ranjaku,
rastlinskem krasotcu z velikimi rumenimi
cvetnimi glavicami, ki poživi domala sleherni travnik? Zdravju koristen, prelep in
živahen, pa vendar malce prezrt pri zeliščarjih, kaj šele pri navadnih smrtnikih.
Zaradi imena, ki nedvoumno nakazuje
na njegovo področje uporabe, se sem
ter tja spomnimo nanj pri izpiranju ran,
ne zavedamo pa se, da nam lahko učinkovito očisti tudi kri in podeli še druge
moči.
Najpogostejši je pravi ranjak (Anthyllis vulneraria ssp. vulneraria), v gorah
pa pogosto naletimo tudi na nizek in z
dlakami porasel alpski ranjak (Anthyllis
vulneraria ssp. alpestris).
Zdravilne lastnosti ranjaka so (kot že njegovo ime pove) uporabljali za zdravljenje
ran. Našli ga boste na suhih travnikih
marsikje po Sloveniji, od maja do avgusta pa ga boste zlahka prepoznali po
socvetju rumenih cvetov, ki ga zaradi
svoje oblike uvrščajo med metuljnice.
Ranjak boste verjetno prepoznali že na
prvi pogled, če ne boste povsem prepričani, pa lahko preverite naslednje lastnosti: listi so lihopernati in imajo številne
lističe, končni listič je večji od drugih,
cvetovi so zbrani v glavičastem socvetju.

pa prababice, vedo povedati, da so ranjak zaradi čistilnega učinka uživali zlasti
ob spomladanskem postu. Z grgranjem
poparka so lajšali vnetja v žrelu in ustni
votlini. Notranje so z njem krepili želodec
in odpravljali zaprtje. Dekleta so z njegovo pomočjo ohranjala lepo, sijočo polt
in odpravljala prve znake staranja. Tudi
ljudje, ki so imeli težave s kožo, so se
radi obračali k ranjaku po pomoč. Ranjak deluje tako, da kožo balansira in jo
pripravi, da zopet začne opravljati svoŽe po imenu je sklepati, da so ranjak je prvotne funkcije. Zaradi slednjega ga
v ljudskem zdravilstvu uporabljali pred- vse bolj uporabljajo v naravni kozmetiki.
vsem za celjenje ran. Na rane so položili zmečkane rastlinice ali obkladke iz Naberimo, posušimo,
ranjakovega čaja. Za spiranje ran se je pripravimo
dobro obnesel tudi poparek iz ranjaka Kdor bi rad preizkusil ugotovitve naših
in trpotčevih listov. Naše babice, še bolj prednikov na svoji koži, naj med junijem

in septembrom vzame pot pod noge in
na bližnjih sončnih travnatih pobočjih ali
v svetlem gozdu nabere ranjakova glavičasta socvetja. Trgamo samo tista, ki
še niso odcvetela in v njih ni veliko oranžnorjavih, že odcvetelih cvetov. Cvetne
glavice posušimo na toplem in senčnem
mestu. Čaj pripravimo kot poparek tako,
da dve čajni žlički posušenega in zdrobljenega zelišča prelijemo s skodelico vrele vode in po 10 do 15 minutah precedimo. Pijemo po dve do tri skodelice čaja
na dan. Tak čaj je dober za izpiranje ran,
pa tudi za notranjo uporabo pri omenjenih težavah. Ranjakov čaj je prijetno
blagega okusa z nežnim cvetličnim priokusom. Ker pa je okus samega ranjaka
premalo izrazit, ga je modro mešati s
kakšno bolj aromatično rastlinico. Ranjak s svojimi velikimi rumenimi cvetnimi
glavicami poživi različne čajne mešanice
in jih polepša.

Rumeno-rdeča kombinacija
Okusen in čudovit čaj za čiščenje krvi,
povečanje moči, splošno dobro počutje
in dober želodec dobimo, če zmešamo
posušena socvetja ranjaka in črne detelje ter meliso. Da bo čaj še okusnejši in
zdravju koristnejši, mu lahko dodamo še
druge travniške rastline, denimo rman,
marjetico, navadno črnoglavko …

¬ Te k s t i n s l i k e :
Rosvita Jager
36

december 2018

Propolis in njegova
uporabnost
Propolis je eden od primarnih čebeljih
pridelkov, tako kot so med, cvetni prah,
matični mleček in vosek. Uporabnost
propolisa se je v nekaj letih zelo razmahnila, saj porabniki vse pogosteje
posegajo po naravnih pridelkih in izdelkih. Vsakdo se bo spomnil na prigode
iz otroštva, ko so nas pestile bolečine v
grlu, naše babice pa so s pomočjo propolisa lajšale naše bolečine. Da je uporabnost propolisa je tako zelo široka, so
pisali že v antiki, saj so mu namenjali posebno pozornost.
Pridobivanje propolisa je odvisno od klimatskih pogojev in od postavitve čebelje
družine v prostoru, kjer je v bližini dovolj
dreves in podrasti. Pridobivanje propolisa je odvisno tudi od čebelarjevega
znanja in izkušenj. Surovine, iz katerih
čebele proizvajajo propolis, so smole, ki
varujejo rastline pred okužbami. Smolo
čebele oplemenitijo še z izločki svojih
žlez. Pomemben je tudi čas pridobivanja
propolisa, saj čebele nabirajo drevesne
smole med 10. in 16. uro, ko je temperatura v naravi okoli 20°C. Količina
pridobljenega propolisa je odvisna od
potreb v čebelji družini, saj z njim zavarujejo svoje bivališče pred prepihom in
svetlobo. Čebelja družina se z njim bojuje tudi proti mikrobom. Večje tujke, ki jih
ne morejo odstraniti iz svojega bivališča,
preprosto prevlečejo s propolisom.

Ne samo od potrebe v čebelji družini,
ampak tudi od moči čebelje družine je
odvisen pridelek propolisa. Torej močnejša oz. številčnejša je čebelja družina,
večje so potrebe po propolisu in hkrati
tudi večje potrebe po iskanju osnovnih
surovin – smol.
Propolis sestavljajo rastlinske smole, vosek, eterična olja, cvetni prah, organske
snovi, vitamini in minerali. Po kemijski
sestavi vsebuje ogromno snovi, med
njimi tudi flavonoide. Propolis je svetlo
do temno rjave barve. Sveže postrgan je
lepljiv, na sobni temperaturi se strdi. Posamezna čebelja družina med sezono
proizvede od 150 do 400 g propolisa.
Pridobivanje propolisa je za čebelarja
zelo zahtevno, saj mora dobro poznati
lastnosti posamezne čebelje družine. Za
pridobivanje namenskega propolisa je
primeren vsak tip panja. Pomembno je,
da je omogočeno vstavljanje namenskih
pripomočkov za pridobivanje propolisa
nad plodiščem oz. na mesto, kamor
čebelja družina najraje odlaga propolis.
Čebelar tako poskrbi za pravilno tehnologijo pridobivanja najkakovostnejšega
propolisa. Zgodovinski zapisi o propolisu kažejo, da so že stari Grki dobro poz-

nali številne možnosti uporabe propolisa
in to se je razširilo in ohranilo po vsem
svetu.
Propolis je primarni čebelji pridelek, ki
ga čebele proizvedejo iz smol. Te smole
varujejo rastlino pred okužbo. Osnovno
surovino – smolo čebele oplemenitijo s
svojimi izločki žlez in ostalimi čebeljimi
pridelki. Propolis se lahko uporablja surov ali kot mešanica z ostalimi čebeljimi
pridelki in je tudi eden od čebeljih pridelkov, ki se uporablja v apiterapiji. Poznamo številne izdelke iz propolisa, kot so
na primer zobne paste, bomboni, kreme, šamponi za lase, ... Tako so sedaj
v tem prehodnem obdobju jesen-zima
njegove možnosti uporabe zelo široke.
¬ To m a ž S a m e c ,
Svetovalec za varno
hrano pri JSSČ

37

DO GAJA N JE V D O MU LI PA

10. obletnica Doma Lipa Štore
»Leta neusmiljeno bežijo. Postajamo
vsak dan starejši in zdi se nam, da z leti
mineva čas hitreje.« S temi besedami je
vse navzoče v dvorani nagovorila direktorica Doma, ga. Marinka Hrnčič. Ob tej
priložnosti se je zahvalila vsem zaposlenim v Domu ter vsem stanovalcem in
svojcem, ki so kakorkoli prispevali svoj
kamenček pri tlakovanju skupne poti v
njegovem desetletnem delovanju.
Obletnico smo praznovali 11. 10. 2018.
Ob tej priložnosti je v skupnem prostoru
potekala prireditev, ki je bila namenjena
stanovalcem, obiskovalcem in zaposlenim. Program je povezovala gdč. Polona Turnšek. Na prireditvi so ob otvoritvi
programa nastopili člani skupine Žoga
band, ki ga sestavljajo stanovalke pod
vodstvom animatorke Sabine Gorišek
Kaluder.
Nato je vse navzoče pozdravil župan
občine Štore, g. Miran Jurkošek. Pohvalil je čistočo Doma ter nam podal nekaj spodbudnih besed za nadaljnje uspešno delovanje in skupno sodelovanje.
Ob druženju s pesmijo so nas razveselili
člani domskega pevskega zbora Lipa
pod vodstvom ge. Vesne Ternovšek.
Zapeli so dve pesmi: Po jezeru bliz’ Triglava in Roža, rožica rudeča. Mladi obrazi in ubrani glasovi, ki jih sestavlja Mladinski pevski zbor Osnovne šole Štore
pod vodstvom ge. Sandre Feketija so
nam zapeli pesmi: Nekoč, nekje, Samo
milijon nas še živi in pesem Ko dvigneš
me.
Kako se je včasih plesalo, so nam prikazali člani celjske folklorne skupine. Ob
tem so marsikoga zasrbele pete, da bi
se jim pridružil. Na koncu programa so
zapeli še tri pesmi člani glasbene skupine 5+ Band z gostjo go. Majdo Petan.
Po prireditvi je sledilo skupno druženje
ob pogostitvi in prijetenem klepetu.
»Upamo in verjamemo, da bomo ob
medsebojnem spoštovanju, vzajemnosti ter delovni predanosti to pot
skupaj še naprej uspešno nadaljevali!«, so za novih 10 let želje direktorice
Doma.
¬ Snežana Kuraj

38

december 2018

100. rojstni dan
stanovalke Doma Lipa
23. novembra je v Domu Lipa Štore
praznovala svoj 100. rojstni dan stanovalka, gospa Erna Nečemar. Ob njenem
visokem jubileju so ji ta dan čestitali:
direktorica Doma, ga. Marinka Hrnčič,
podžupanja Občine Celje, ga. Darja
Turk, predsednik Krajevne skupnosti Slavko Šlander, g. Alojz Malavc, ter
tamkajšnja društva upokojencev in ostali predstavniki Doma.
Ta dan so se v glavni jedilnici zbrali vsi
zgoraj omenjeni ter stanovalci, ki bivajo
na istem nadstropju, kot je nastanjena
naša jubilantka. Ob njenem praznovanju ji je zapel domski pevski zbor pod
vodstvom ge. Vesne Ternovšek. V nedeljo je svoj visoki jubilej praznovala
skupaj s svojci, v torek pa so ji v Dom
prišli zaplesat še člani folklorne skupine
KUD MČ Slavko Šlander iz Celja.
Gospa Erna je bila celo življenje zelo
aktivna, saj je v mlajših letih igrala v
igralski skupini ter pela v zboru. Dolga
leta je bila zaposlena v Železarni Štore,

v prostem času pa je veliko šivala. Bila
je poročena in v zakonu je rodila dva
otroka: sina Petra, ki je že pokojni, ter
hči Stanko Kovačič. Sama rada pove,
da ima šest vnukov ter devet pravnukov. Pravi tudi, da ima lepe spomine na

trenutke, ki jih je preživela v krogu svojih najdražjih. Ob svojem 100. rojstnem
dnevu je dejala, da ni nikoli razmišljala o
tem, koliko let bo dočakala.
¬ Snežana Kuraj

39

DU HOVN E S T R AN I

Farna cerkev svetišče in dom

Skrb vsake družine je, da ima varno streho nad glavo. Vsi, ki
ste na svoji hiši kdaj postavljali ali obnavljali streho, veste, da
je to zahtevno delo z vseh vidikov: organizacijskega, tehničnega, varnostnega in finančnega in da ni lahko najti pravih
mojstrov, ki kvalitetno in prijazno v dogovorjenem roku opravijo svoje delo. In če se to po sreči združi, je veselje ob zaključku res veliko. Tudi skrb vsake župnije je, da je naš skupni
dom varen, urejen in nudi prijetno bivanje in lepo vzdušje.
Našo župnijsko cerkev prekriva približno 900 kvadratnih metrov strehe, torej skoraj polovica nogometnega igrišča. Dotrajane eternitne plošče je bilo potrebno zamenjati z novimi in
bolj kvalitetnimi.

saj nisem slišal ves mesec nobenega krika, ostre besede ali
nerazumevanja med njimi.
Tik pred prvim snegom smo dokončali načrtovano delo. Zato
čutim veliko veselje in hvaležnost. Lahko rečemo, da nam
je bil naklonjen Bog in ljudje. Za Martinovo nedeljo je delo
blagoslovil upokojeni celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Na
slavolok pred cerkvijo smo zapisali: Farna cerkev - svetišče
in dom.
Vsem, ki ste nam pri tem pomagali, izrekam veliko hvaležnost.
Na razpisu Občine Celje smo uspešno kandidirali, v pomoč
so nam bile nekatere firme v naši bližini: Cinkarna, Kovis, Štore Steel, Itro, Železninar, Etra, Etiks, Krajevna skupnost Teharje, Občina Štore in mnogi dobrotniki, ki so podprli obnovo
tega častitljivega kulturnega in sakralnega spomenika. Vsem
in vsakomur se iskreno zahvaljujem za njegov delež. Bil je
dobrodošel in koristno uporabljen. Spet se je izkazalo, da je
v složnosti in z dobrim pristopom mogoče narediti veliko, če
ljudje vidijo, da so dela opravljena kvalitetno in pošteno in da
je njihov denar uporabljen, za kar so ga namenili.
V znamenje pozornosti pripravljamo zahvalni koncert v obnovljeni cerkvi, ki bo v petek, 7. decembra 2018, da tudi s
kulturnim dogodkom potrdimo, da je cerkev sv. Martina res
svetišče in dom.
Pred nami so lepi in bogati praznični dnevi: del adventa, sveti
večer, božič, Štefanovo in novoletno praznovanje. Zato vam
vsem iskreno zaželim lepo in duhovno bogato praznovanje,
tako osebno kot v družini in v cerkvi. Naj nas ne vpreže trgovska mrzlica v svoj potrošniški voz. Prikličimo si v zavest
resnico, da smo ljudje vredni več kot darila, da bo več vredno,
če se v miru srečamo z ljudmi, kot pa da bi po nakupih za njih
zapravili več časa, kot bi ga lahko z njimi preživeli.
Božično sporočilo o božjem rojstvu v naš svet je močan nagovor vsakemu človeku, da bi svoje življenje in odnose z drugimi ljudmi postavil na trdne temelje vere, upanja in ljubezni
in da bi rasel v človeškem dostojanstvu. V božični skrivnosti
spoznavamo, da je Bog postal človek zato, da bi bili mi ljudje
- v polnem pomenu besede.
Vsem želim blagoslovljene božične praznike in zdravo, srečno
in blagoslovljeno leto 2019.
¬ Miha Herman,
župnik in dekan

Obnovo strehe smo zaupali firmi Streha Anclin, s katero smo
imeli že dobre izkušnje izpred nekaj let, ko so nam obnovili
streho na župnišču. Več kot mesec dni je bilo okrog cerkve
sv. Martina na Teharjah videti gradbeni oder in vsak delavnik
so po strehi hodili delavci, ki so na prostrano površino nameščali novo kritino. Res ni bilo malo dela! Tudi tokrat smo z njihovim delom zadovoljni: tako s kvaliteto kot z lepimi odnosi,
40

december 2018

Baragova pot

Letos je praznovanje župnijskega praznika – goda župnijskega zavetnika sv. Martina – potekalo nekoliko drugače, saj so
mladi iz župnije v petek, 9. 11. 2018, v župnijski dvorani uprizorili dramsko igro z naslovom Baragova pot. Igro o življenju
in delu Friderika Barage, velikega slovenskega misijonarja, ki
je deloval med Indijanci, so mladi prvič uprizorili v sklopu letošnjega oratorija. Ker je bila med udeleženci oratorija zelo
dobro sprejeta, se nam jo je zdelo smiselno ponoviti in ob
farnem prazniku uprizoriti za vse farane. Z mladostno energijo
in simpatičnim mladostniškim razmišljanjem so mladi igralci
navzočim v dvorani približali najvidnejšega slovenskega misijonarja prve polovice 19. stoletja, ki je s svojim delom pustil

velik pečat med Indijanci v Severni Ameriki ob Velikih jezerih.
Velja tudi za utemeljitelja knjižnega jezika indijanskih plemen
Očipve in Otava, prav tako pa je avtor prve slovenske knjige
z opisom življenja in značilnosti severnoameriških Indijancev.
Baragovemu popotovanju po svetu indijanskih plemen je sledilo sproščeno druženje ob pijači in pecivu, ki so ga pripravile
skrbne gospodinje. Mladi igralci so bili deležni pohval, prav
tako pa so navzoči pozdravili tovrstno sodelovanje mladih v
župniji in jih vzpodbudili k aktivnemu sodelovanju v župniji še
naprej – pa naj si bo s pripravo kakšne podobne igre ali na
kakšen drug način.
¬ Janja Pesjak

41

S REBRN E NI T I

Srečanje starejših pri Sv. Lovrencu
Prostovoljci programa Starejši za starejše smo držali obljubo,
ki smo jo v preteklem letu izrekli v Martinovi dvorani na Teharjah. Tisti, ki se držijo bolj doma in se težko odločijo za odhod
od doma, ponavadi na naša srečanja pridejo. In tudi letos je
bilo tako. Vsako leto se dobimo v eni od bližnjih cerkva. Letos smo se odločili za cerkev sv. Lovrenca v Kompolah, kjer je
gospod župnik Stanko Gajšek daroval sveto mašo za zdravje
vseh nas. Pred svetim obredom pa smo prisluhnili delu, ki nas
je popeljalo po poti življenja.
Ko je umrla neka stara ženica na oddelku za zdravljenje starostnih bolezni v majhni bolnišnici blizu mesteca Dundee na
Škotskem, so bili vsi prepričani, da ni za seboj pustila ničesar vrednega. Kasneje, ko so medicinske sestre pregledovale
njeno borno zapuščino, so našle zapis, ki jih je tako prevzel,
da so kopije obšle vse sestre v bolnišnici. Drobna stara ženica iz Škotske, brez imetja, ki bi ga pustila temu svetu, je
avtorica Čemerne starke, ki kroži po svetovnem spletu.
Po sveti maši smo vsi skupaj odšli v gostilno Špulcar, kjer
so nam pripravili okusno kosilo. Naklepetali smo se, saj se
nekateri niso videli od preteklega leta. Za popotnico pa smo
razdelili majhna darila, ki smo jih dobili od Banke hrane. Seveda smo se tudi tokrat dogovorili, da se naslednje leto, če nam
bo služilo zdravje, znova srečamo.

Čemerna starka
Kaj vidite sestre? Kaj vidite? Kaj si mislite, ko me pogledate?
Čemerna starka, ne preveč pametna, negotovih navad, z
očmi, zasanjanimi v daljavo. Starka, ki izpljuva hrano in ne
odgovarja, ko jih glasno prigovarjate: »Dajte no, potrudite se
malo!« Starka, za katero mislite, da ne opazi stvari, ki jih počnete, in kar naprej izgublja nogavico in čevelj. Starka, ki vam
proti svoji volji ali krotko dovoli, da počnete, kar hočete, jo
kopate in hranite, samo da mine dolg dan? Je to tisto, kar
mislite? Je to tisto, kar vidite? Potem odprite oči, sestre, kajti
to, kar vidite, nisem jaz! Povedala vam bom, kdo sem, ko
tukaj sedim tako mirno, tako kot ukažete, ko jem na vaš ukaz.
Sem desetletna deklica, ki ima očeta in mamo, brate in sestre,
ki se imajo radi. Sem šestnajstletno dekle, s krili na nogah, ki
sanja, da bo kmalu srečalo svojega ljubega. Sem nevesta pri
dvajsetih, moje srce poskakuje, ko dajem obljubo, ki me zavezuje do konca življenja.
Zdaj jih štejem petindvajset, imam svoje otroke, ki potrebujejo
moje vodenje, imam varen in srečen dom. Sem ženska pri
tridesetih, otroci hitro rastejo, med seboj smo povezani z vezmi, ki bi morale trajati večno. Ko jih imam štirideset, so moji
sinovi odrasli in zdoma, toda ob strani mi stoji mož, ki skrbi,
da ne žalujem. Pri petdesetih se ob mojih kolenih znova igrajo
dojenčki, vnuki, zopet poznam otroke, moje ljubljene in sebe.
Nad mano se strnejo temni oblaki, moj mož je mrtev. Ko se
zazrem v prihodnost, se vsa naježim od groze. Moji otroci se

42

oddaljujejo, imajo svoje otroke, mislim na vsa minula leta in
ljubezen, ki sem jo poznala. Zdaj sem starka. Kako kruto je
življenje! Starost je šala, ki se iz človeka norčuje. Telo usahne,
privlačnost in moč izgineta. Tam, kjer sem nekoč imela srce,
je zdaj kamen. Toda znotraj te stare razvaline še vedno prebiva mlada deklica. Moje izmučeno srce tu in tem še vedno zna
kipeti od čustev. Spominjam se veselih in žalostnih dni. V mislih vedno znova ljubim in podoživljam svoje življenje. Mislim
na vsa tista leta, ki jih je bilo premalo in so prehitro minila, in
sprejemam neizogibno dejstvo, da nič ne more trajati večno.
Zato ljudje, odprite oči, odprite oči in poglejte! Pred vami ni
čemerna starka, pred vami sem JAZ!!!

¬ I v a n k a To f a n t

U T RINK I IZ O SN O VN E ŠO LE IN V R T CA

december 2018

Jesensko listje, kam hitiš?
V četrtek, 11. 10. 2018, nas je sicer pozdravilo megleno jutro, ki pa se je razvilo v prekrasno sončno dopoldne, ravno
pravšnje za naše jesensko praznovanje. Dvorišče smo okrasili
z jesenskimi pridelki in plodovi ter si izdelali strašilo. Otroci in
starši so bili pri zbiranju jesenskih plodov in pridelkov izredno
pridni, tako da smo imeli vsega v izobilju. Na praznovanju so
bili poleg predšolskih otrok s podružnice Kompole prisotni
tudi tamkajšnji šolarji.
Ob začetku praznovanja nas je pozdravila tetka Jesen, s katero smo zapeli nekaj pesmi in zaplesali, nato pa nas je povabila v jesenske delavnice. Otroci so se jih z veseljem udeležili,
saj so bile raznovrstno obarvane – preizkusili so se v trenju
orehov, kotaljenju buč, ciljanju tarč s kostanji, si izdelovali kronice iz listja ter jesenske slike s semeni.
Kot se za jesensko praznovanje spodobi, smo se okrepčali
s čajem in posladkali s svežim sezonskim sadjem ter odličnimi kostanji, ki sta nam jih pripravila očeta otrok iz skupine
Mavrični palček. Za zaključek pa so otroci iz skupine Mavrični
palček poskrbeli še za sladko presenečenje, saj so pripravili
jabolčni zavitek iz domačih jabolk.
¬ Barbara Jagodič in Ana Kupec

43

U TR INK I IZ O SN O VN E ŠO LE I N V R T CA

Gospa čarovnica
in nočitev otrok v
Vrtcu Lipa

Svet knjig, še posebej slikanic je vedno dopolnjeval in izpopolnjeval svet otroka. Svet, v katerega vstopa radovedni um
in kjer ima domišljija prosto pot. Že Platon je zatrjeval, da ima
knjiga vzgojni namen, nedvomno pa je knjiga in s tem področje jezika za celostni razvoj otrok pomembno. Zaradi naštetih razlogov smo tako področju jezika v skupini Svetlo zeleni
palček Vrtca Lipa namenili pozornost znotraj vzgojno-izobraževalne teme Iz literarnega sveta – gospa čarovnica. Otroci
so skozi raziskovanje posameznih literarnih del, ki vključujejo
lik čarovnice, spoznavali pojem dobrega in zlega, še posebej pa smo svoj čas posvetili klasični pravljici Janko in Metka
izpod peresa bratov Grimm. Otroci so sodelovali pri izdelavi
lutkovnega gledališča in lutk iz odpadnega materiala in si z
delitvijo vlog in sodelovanjem v lutkovni predstavi Janko in
Metka krepili samozavest in pozitivno samopodobo, hkrati pa
imeli priložnost miselno in čustveno sodelovati v literarnem
svetu. Lik čarovnice je za otroke privlačen, vznemirljiv, a ne
predstavlja vedno črne plati zgodbe. Tako smo z otroki brskali
in izbrskali tudi nekaj pravljic, kjer čarovnice ne povezujemo
z negativnimi lastnostmi. Pravljica in tudi risanka, ki smo jo
podrobneje spoznali, je novejšega datuma z naslovom Bi se
gnetli na tej metli avtorice Julie Donaldson. Otroci so preko spoznavanja lika čarovnice vstopali v svet čarovnije in si
tudi sami izdelali čarobne paličice, upodabljali lik čarovnice
z ogljem in urili grafomotorične spretnosti z risanjem pajkove
mreže in se naučili pesmico Čarovnica Mica. Vrhunec teme
pa smo izvedli v obliki čarobnega večera in nočitve otrok v
vrtcu v petek, 19. oktobra 2018. Otroci so na večer nočitve
sodelovali pri izdelovanju bučnih strahcev, katerih oči so zažarele, ko nas je objela noč, premagovali pajkovo mrežo, kjer
so nam na poti do cilja nagajali mali netopirji in buče iz papirja.
Še posebno čaroben pa je bil obisk čisto pravega čarodeja
Andreja, ki nas je popeljal v svet čarovnije in nam predstavil
44

pester program čarovnij in trikov. V sam program so se otroci
vključili tudi kot čarovnikovi pomočniki in prispevali k izvedbi
čarovnij, ki so jih očarale in dodatno prepričale v moč čarobnega domišljijskega sveta. Čarodej Andrej je otroke razveselil
tudi z baloni, ki jih je preoblikoval v različne oblike, živalske
motive, predmete in za konec s čarobnim praškom potrosil
še naše čarobne paličice v upanju, da bodo z otroki čarale dalje. Poseben čar večera pa je bila s strani otrok težko
pričakovana nočitev v vrtcu. Poseben dogodek za otroke in
starše! Majhen, a pomemben korak k samostojnosti otrok, ki
je poleg nočitve vključeval še zabavo v pižamah in pripravo na
počitek z umivanjem zob in obraza.
Ponos v otroških očeh po prespani noči in olajšani, a predvsem zadovoljni nasmehi staršev, ko so prišli po svoje otroke,
so poplačali neprespano noč strokovnih delavk, ki sva »čarobni večer« z nočitvijo otrok v vrtcu Lipa, Štore načrtovali in
uspešno izpeljali.
¬ Katja Krevh

december 2018

Otrok raziskuje slovensko kulturno
dediščino s temo "Ljudsko izročilo
v pesmi, pravljici in igri"

V mesecu novembru otroci iz oddelka Svetlo zeleni palček
Vrtca Lipa s svojima vzgojiteljicama Katjo Krevh in Edito Rednak raziskujejo svoje korenine, torej kdo smo, kakšno je bilo
otroštvo naših (pra)babic in (pra)dedkov, v kolikšni meri se
razlikuje današnje življenje od tistega, ki so ga živeli nekoč.
Otroci so spoznali kar nekaj predmetov – starin, ki jih danes
ne zasledimo več v aktivni uporabi, spoznali razlike med starimi panonskimi hišami in svojimi domovi danes in bili presenečeni, da dobrine, ki so nam danes vsakdanje in samoumevne, včasih to niso bile. Še posebno začudenje otrok pa sva
opazili ob dejstvu, da v času naših prababic in pradedkov ni
bilo telefonov, računalnikov in da so za svojo zabavo in razvedrilo preprosto v roke vzeli ljudski instrument, peli ljudske
pesmi in plesali. Da bi se otroci lažje vživeli v takratno življenje
in izkusili skromnost tedanjega časa, je tudi naš vsakdan v
vrtcu spremljala ob citrah zapeta ljudska pesem.

Otroci so se naučili plesati polko in valček in se ob vadbenih
urah v telovadnici naučili stare rajalno-družabne igre Kdo se
boji črnega moža, Bela Lilija in Črn Tulipan ter Abraham 'ma
sedem sinov. Pri spoznavanju ljudskih pesmi je velik interes
otrok bilo zaznati ob petju slovenske ljudske pesmi Lisička
je prav zvita zver. Ker je pesem v otrocih vzbudila tolikšno
zanimanje in premnogo vprašanj, sva organizirali obisk lovca.
Našemu povabilu se je prijazno odzval gospod Zlatko Cmok,
ki je sicer dedek deklice iz našega oddelka, in otrokom osvetlil pomen lovca za naše gozdove, jim omogočil ogled in stik
s tremi nagačenimi gozdnimi živalmi, do katerih so se otroci
vedli, kot bi bile žive: jih božali, se jih dotikali. Lovec je otrokom predstavil puško in prežo – opazovalno hišo, ki jo lahko
srečamo na sprehodih ob robu gozda tudi v domačem kraju.
Obisk je na otroke naredil velik vtis, ki se je odražal pri igri
znotraj projekta Teden brez igrač, ki se je sicer že odvijal v
času obiska lovca v oddelku. Otroci so si iz nestrukturiranega
materiala izdelovali daljnoglede in opazovali živali, se vživljali v
lovčev lik. Skozi projekt Teden brez igrač so otroci izkustveno
doživeli skromnost otroštva naših (pra)babic in (pra)dedkov,
saj so v tem tednu vrtčevske igrače zapustile igralnico, nadomestil jih je nestrukturiran material: tulci, škatlice, odpadna
embalaža, les. Vzgojno-izobraževalno temo Ljudsko izročilo v
pesmi, pravljici in igri bomo zaključili z organizacijo zajtrka, kot
so ga imeli nekoč: z glinenimi posodicami in lesenimi žlicami,
peko domačega kruha in obiskom gospoda Zorana Kolina
(prav tako dedka deklice iz našega oddelka), ki bo otrokom
predstavil harmoniko, ob kateri bomo zapeli slovenske ljudske pesmi in tako z mislijo na skromnost vstopili v mesec
december.
¬ Katja Krevh in Edita Rednak

45

U TR INK I IZ O SN O VN E ŠO LE I N V R T CA

Cedila sta se med in mleko…

V petek, 16. 11. 2018, smo v Vrtcu Lipa praznovali prav poseben dan, tradicionalni slovenski zajtrk. Za zajtrk smo otrokom ponudili živila iz domačega okolja: kruh, mleko, maslo,
med in jabolka.
Pri zajtrku so se nam pridružili tudi ravnateljica Mojca Rožman, župan Miran Jurkošek in čebelar, g. Srečko Pajk. Projektu smo se pridružili na pobudo Čebelarske zveze Slovenije
s ciljem, da ustvari najštevilčnejši pevski zbor, ki bo usklajen
kot čebelja družina, ter zapoje vsem dobro poznano in priljubljeno pesem »Čebelar« ansambla Lojzeta Slaka, vsak na
svoji lokaciji, ob istem času.

Tako so otroci skupin Rdeči, Temno rdeči in Svetlo zeleni palček v družbi harmonikarja in čebelarja Srečka Pajka, ki je
poskrbel za glasbeno spremljavo na harmoniki, v vrtčevski
knjižnici glasno in ponosno zapeli Slakovega »Čebelarja«.
¬ Mihaela Jelenc,
Katja Krevh in Klavdija Berglez

Pravljično v veseli december
V četrtek, 6. 12., ob 17.00 se je odvijal praznični bazar za
otroke vrtca in šole Kompole. Otroci so skupaj s starši stopili
v pravljično okrašene prostore ter pred stojnice, ki so se šibile
od prekrasnih izdelkov, ki so jih izdelali otroci iz vrtca in šole.
Najprej je sledil kratek praznični program, kjer so se šolski
otroci predstavili s štirimi pevskimi in plesnimi točkami ter

vrtčevski otroci starejše
skupine z dvema posameznima in eno skupno
točko.
Nato smo se skupaj
odpravili v šolsko jedilnico, ki je bila osrednji
prostor
prazničnega
bazarja. Vrtčevski otroci so prinašali hrano za
društvo Anina zvezdica,
v zameno pa so si izbrali
dva izdelka iz praznične
mize.
Šolarji pa so pripravili izdelke, s prodajo katerih so zbirali prostovoljne prispevke.
¬ Kolektiv vrtca
in šole Kompole

46

december 2018

Drugošolci in uspešno izveden
tečaj drsanja
V tednu otroka, od 1. 10. do 5. 10. 2018, so drugošolci obiskovali tečaj drsanja v celjskem Mestnem parku.
Z vsakodnevnim navdušenjem so otroci nestrpno pričakovali
čas, ki so ga preživeli na ledu z učitelji drsanja. Izjemno hiter
napredek pri osvojenih veščinah na ledu so pokazali svojim
staršem na zaključni predstavitvi tečaja. Ponosni mladi drsalci
so v spomin prejeli medalje.
¬ Andreja Prostor

Prvi planinski pohod
Za prvi planinski izlet so člani domačega planinskega društva Valter Jelen,
Silvo Gorjup in Stane Lešek izbrali pot
na Svetino po poti XIV. divizije. Pohod
je potekal v sklopu kulturne prireditve,
posvečene pisateljici in svetovni popotnici Almi Karlin. Med potjo smo nabirali
kostanj in čas je hitreje mineval. Malo
utrujeni in polni lepih vtisov smo prispeli
na Svetino, kjer so nas pričakali starši,
kulturna prireditev in tržnica, polna jesenskih dobrot. Mladi planinci z veseljem pričakujejo naslednji izlet.
¬ Danica Kocijan Kiker
47

Vtisi učencev:
U TR IN K I IZ O SN O VN E ŠO LE I N V R T CA

1. nagrada OŠ Štore
na likovnem natečaju
"Dediščina okoli nas"

Najbolj mi je bilo všeč, …
… da sem se slikala s predsednikom,
ta slika pa sedaj krasi mojo sobo. 		
			(Aiša)
… ko smo se slikali s predsednikom in
ko smo si ogledali palačo.
(Pia, Sara, Žana, Lea, Nika, Nikola)
… ko smo vstopili v palačo in videli
popolnoma mirne stražarje.
			 (Neva)
… ko smo si ogledali menjavo mest
stražarjev.
			
(Ana)
… ko smo se vozili v avtobusu.
			 (Sifet)
… ko sem lahko sedel na
predsedniškem stolu in se z njim
slikal, da sem lahko uporabljal
telefon in šel v Mc Donalds.
			 (Vid)
… ko so nas vodiči peljali skozi
Ljubljano.
			 (Žan)
Všeč mi je bilo vse.
			(Laura)
Najbolj so mi bile všeč smešne izjave
gospoda predsednika in da sem se
lahko slikala z njim.
			(Lana)

Slovenija je znana tudi kot dežela kozolcev, kar je učence 6. a razreda spodbudilo k raziskovanju kozolcev v domačem kraju.
Ob šolskem izletu, po pripovedovanju
staršev, ob opazovanju fotografij in poustvarjanju so učenci odkrivali pomen
kozolca v preteklosti ter kakšno vlogo
ima v sedanjem času.
Poustvarjali so v grafični tehniki in izdelke združili v unikatno knjigo podob
z naslovom Biseri Slovenije. Izdelek je
sodeloval na likovnem natečaju »Arhitekturna dediščina okoli nas« v okviru
Vseslovenskega dne habitata 2018.

48

Po izboru strokovne komisije so »Bisere Slovenije« prepoznali kot zelo
uspešen projekt in učence nagradili z
izletom v Ljubljano, kjer so si ogledali
staro mestno jedro, obiskali predsedniško palačo in se srečali s predsednikom
države, gospodom Borutom Pahorjem.
Komentar komisije o delu:
Učenci 6.A razreda so za prispevek na
natečaju izbrali kozolec, ki predstavlja
avtohtoni element kulturne dediščine v
prostoru, kjer živijo. Raziskovali so različne tipe kozolcev ter jih na izjemno
domiselni način predstavili v obliki ob-

stoječega klasičnega koledarja z naslovom Biseri Slovenije, katerega fotografije so uporabili kot podlage za grafične
odtise svojih del. Nastale so estetsko
dovršene slike z upodobitvami kozolcev, v katerih kulturna dediščina zaživi
v kontekstu prostorov slovenske krajine
na visoki, lahko bi rekli že profesionalni
ravni. Priporočamo, da šola na podlagi nastalih grafičnih listov pripravi šolski
koledar za naslednje koledarsko leto.
¬ Urška Babuder

december 2018

Božično - novoletni bazar
V torek, 4. decembra, smo ponovno
pripravili tradicionalni božično - novoletni bazar. Tokrat smo se zbrali v veliki
telovadnici OŠ Štore. Učenci in učitelji
smo se ponovno izkazali. Izdelke smo
predstavili in ponudili obiskovalcem v

zameno za prostovoljne prispevke. Nabor izdelkov je bil letos izjemen, tako po
številu kot izvirnosti.
Nato smo se zbrali v mali telovadnici,
kjer so učitelji in učenci pripravili čudovit

ter pester program. Nastopili so pevci
otroškega in mladinskega pevskega
zbora, plesalci, instrumentalisti in posamezniki z deklamacijami.
Denar, ki smo ga zbrali s prostovoljnimi prispevki, smo tudi letos namenili
šolskemu skladu Osnovne šole Štore,
ki ga v celoti namenjamo za pokrivanje
stroškov šolskih dejavnosti učencem iz
socialno šibkejših družin ter nadstandardnih šolskih dejavnosti za vse učence naše šole.
Če je bil to uvod v čaroben december,
naj traja!
¬ Aleksandra Kovačič

49

50

51

Dirigent: Aljoša Jurkošek

(Mercator Lipa), Bistro CENC in uro pred koncertom
52

K O L E D A R DO GODKO V
V O BČI NI ŠT OR E 20 1 8
ORGANIZATOR PRIREDITVE

DOGODEK

december 2018

KDAJ

KJE

KONTAKT

TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE,
ŠTORSKO PEVSKO DRUŠTVO
BOŽIČNI DOGODEK V LAŠKI VASI
»OSTI JAREJ« IN KUD FOLKLORNA
SKUPINA KOMPOLE

SREDA
19. 12. 2018
ob 17.00

LAŠKA VAS
»PRI JOKU«

turisti@vstorah.si
Emil 070 899 152,
Mojca 051 605 414

OBČINA ŠTORE, ŠKD RUDAR
PEČOVJE, ŠD KOVINAR ŠTORE IN
TD ŠTORE

OTROŠKI GLEDALIŠKI ABONMA
»ŠTORČEK« NAGAJIVI LEDENI
ŠKRAT POLDE (predstava z obiskom Božička)

PETEK
21. 12. 2018
ob 17.00

KULTURNI DOM
ŠTORE

Občina Štore 03/780 38 43
kultura@store.si

KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE

ŽEGNANJE KONJ

SREDA
26. 12. 2018

TEHARJE

konjeniskodrustvostore@gmail.com
Cvetka 031 264 664

DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN
KLETARJEV POLIČ ŠTORE

ŽEGNANJE VIN V ŠENTJANŽU,
SVETA MAŠA

ČETRTEK
27. 12. 2018

CERKEV SV. JANEZA

Stane Ferenčak
041 903 567

PIHALNI ORKESTER ŠTORSKIH
ŽELEZARJEV ŠTORE

TRADICIONALNI BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT GOST: PETAR
GRAŠO

28. 12. 2018
ob 18.00

KULTURNI DOM
ŠTORE

kultura@store.si
03/780 38 43

TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE

SILVESTRSKI POHOD NA SREBOTNIK

PONEDELJEK
31. 12. 2018
opoldan

ZBOR V PROSTORIH
TD, UDARNIŠKA 10

turisti@vstorah.si
Emil 070 899 152,
Mojca 051 605 414

OBČINA ŠTORE, ŠKD RUDAR
PEČOVJE, ŠD KOVINAR ŠTORE IN
TD ŠTORE

OTROŠKI GLEDALIŠKI ABONMA
»ŠTORČEK«: PRIJATELJA ZA
VEDNO

PETEK
25. 1. 2019
ob 17.00

KULTURNI DOM
ŠTORE

Občina Štore 03/780 38 43
kultura@store.si

OSNOVNA ŠOLA ŠTORE

PRIREDITEV OB SLOVENSKEM
KULTURNEM PRAZNIKU

ČETRTEK
7. 2. 2019
ob 17.00

KULTURNI DOM
ŠTORE

Mojca Rožman
031 874 736

LJUBITELJSKI PEVSKI ZBOR
ŠTORE

PRIREDITEV NAŠA JE SLOVENSKA SOBOTA
PESEM
9. 2. 2019

KULTURNI DOM
ŠTORE

Anja Rezar
051 318 583

OBČINA ŠTORE, ŠKD RUDAR
PEČOVJE, ŠD KOVINAR ŠTORE IN
TD ŠTORE

OTROŠKI GLEDALIŠKI ABONMA
»ŠTORČEK«: DINO IN ČAROBNI
TONI

PETEK
15. 2. 2019
ob 17.00

KULTURNI DOM
ŠTORE

Občina Štore 03/780 38 43
kultura@store.si

TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE

OTROŠKO PUSTNO RAJANJE

TOREK
5. 3. 2019
ob 16.00

KULTURNI DOM
ŠTORE

turisti@vstorah.si
Emil 070 899 152,
Mojca 051 605 414

OBČINA ŠTORE, ŠKD RUDAR
PEČOVJE, ŠD KOVINAR ŠTORE IN
TD ŠTORE

OTROŠKI GLEDALIŠKI ABONMA
»ŠTORČEK«: SONCE GRE NA
POTEP

PETEK
15. 3. 2019
ob 17.00

KULTURNI DOM
ŠTORE

Občina Štore 03/780 38 43
kultura@store.si

GLASBENA ŠOLA CELJE –
ENOTA ŠTORE

JAVNI NASTOP UČENCEV

ČETRTEK
28. 3. 2019

KULTURNI DOM
ŠTORE

Damjana Sevčnikar
041 358 707

53

SREČNO
V LETU 2019
VAM ŽELIJO:
DRUŠTVO
PIHALNA
GODBA
SVETINA

KD ŠTORE
2000 LJUBITELJSKI
PEVSKI ZBOR
ŠTORE

KONJENIŠKO
DRUŠTVO
ŠTORE

DRUŠTVO
UPOKOJENCEV
ŠTORE

DRUŠTVO
VINOGRADNIKOV
IN KLETARJEV
POLIČ ŠTORE

KARATE
KLUB
ŠTORE

KD ŠTORE VOKALNA
SKUPINA
LIPA

KORK
ŠTORE

MALO
NOGOMETNO
DRUŠTVO
SOKOLI
OBČINSKO
ZDRUŽENJE
SLOVENSKIH
ČASTNIKOV
ŠTORE

54

DRUŠTVO
UPOKOJENCEV ŠTORE PROJEKT STAREJŠI
ZA STAREJŠE

OBMOČNO
ZDRUŽENJE
VETERANOV VOJNE ZA
SLOVENIJO
OBČINE ŠTORE

KD PIHALNI
ORKESTER
ŠTORSKIH
ŽELEZARJEV

KULTURNO
UMETNIŠKO DRUŠTVO
FOLKLORNA
SKUPINA
KOMPOLE

LOVSKA
DRUŽINA
BOJANSKO
ŠTORE

DRUŠTVO
MALEGA
NOGOMETA
ŠTORE

OSNOVNA
ŠOLA ŠTORE
IN
VRTEC LIPA

RIBIŠKA
DRUŽINA
VOGLAJNA

PROSTOVOLJNO
GASILSKO
DRUŠTVO
PROŽINSKA VAS

PLANINSKO
DRUŠTVO
ŽELEZAR
ŠTORE

PROSTOVOLJNO
GASILSKO
DRUŠTVO
SVETINA

PROSTOVOLJNO
GASILSKO
DRUŠTVO
ŠTORE

ŠKD
STRAŽA

ŠPORTNO
DRUŠTVO
KOMPOLE

STRELSKO
DRUŠTVO
KOVINAR
ŠTORE

ŠKD
RUDAR
PEČOVJE

ŠPORTNO
DRUŠTVO
LAŠKA VAS
78

ŠPORTNO
DRUŠTVO
RANIVOK
2007

ŠTORSKO
PEVSKO
DRUŠTVO
”OSTI JAREJ”

ŠPORTNO
DRUŠTVO
KOVINAR
ŠTORE

POTAPLJAŠKO
DRUŠTVO
LIPA

TURISTIČNO
DRUŠTVO
ŠTORE

DRUŠTVO
ZA ŠPORTNE IN
REKREATIVNE
DEJAVNOSTI
55

56