leto LXV plai,ana ' g*"1"1_V Ljubljani, v petek, dne 25. junija m_Stev. 142 a_cena 1.80 Pfi MSLOVEJVECm Kopitarjevi ul.6/111 ~ ^^^ ^^ ^ ^ - ^Vlta^SKC Telefoni uredništva io npravei 29-92, 29-93. 29-94. 29-95. 29-96 — Izhaja vsak dan cjntraj. razen ponedeljka in dneva po praznika — Ilustrirana priloga „Teden v slikah- Trije nemški pogoji Rdeča španska vlada naj izroči svoje podmornice Napetost med velesilami zaradi Španije se ni polegla Žalostna zapuščina gospoda Bluma Chautempsu ee je torej posrečilo ministrstvo, ki ga bo vodil radikal in v katerem bodo njegovi somišljeniki imeli nekaj članov več nego socialisti. Šef kabineta se je obvezal, da bo nadaljeval politiko ljudske fronte in je moral zato vzeti v vlado kot podpredsednika Bluma, ki bo torej nekak kontrolor te vlade, ki je odvisna od njegove milosti. Zanimivo pa je, da je Chautemps kot državnega podtajnika vzel v ministrsko predsedstvo senatorja Williama Bertranda, vplivnega frainasona, ki ga imenujejo »oko lože« in ki je bil že parkrat minister v vladah pred ljudsko fronto. To imenovanje je jako interesantno, ker nam razodeva neke tendence, ki so se pojavile ob sestavljanju Chautempsove vlade in so šle za tem, da tej vladi dajo nek značaj, ki je precej v nasprotju s smernicami ljudske fronte. Gre za stari liberalizem framasonskega kova, ki je vodil republiko ves čas do Leona Bluma in ki bi ga nekateri vele-denarski krogi radi zopet vzpostavili. Chautemps sam s temi krogi simpatizira in je zato, ko je sestavljal svojo vlado, skrbno gledal na to, da bi bila ta vlada pod zunanjo etiketo ljudske fronte izraz volje in razpoloženja meščanstva. Chautemps, ki je sam važna osebnost framasonskega kroga, je imel pripravljeno listo, v kateri so se čitala imena iz dobe pred ljudsko fronto, jo je pa kmalu skril, ko je videl, da ne bo dobro Bprejeta. Dočim se je namreč Chautemps posvetoval s finančnimi strokovnjaki in svojimi prijatelji iz masonerije, je zboroval takozvani narodni svet socialistične stranke, ki je Chautempsove račune prekrižal. Socialisti, komunisti in takozvana generalna konfederacija dela (marksistična strokovna društva) pod vodstvom Jouhauxa so pravočasno opazili nevarnost, da bi zmagala struja 6tarih framasonskih liberalcev, in eo pritisnili na Bluma, da je vložil svoj veto zoper tako kombinacijo. Najbolj so se seveda razburili komunisti, ki so čisto v nasprotju s svojim dosedanjim programom in taktiko izjavili, da bodo prevzeli odgovornost in vstopili v vlado, da zasigurajo prevladujočo oblast ljudske fronte in njenega programa. Jouhaux pa je predložil načrt velike množične akcije na ulici, ki naj bi prestrašila Chautempsa, da bi se udal pritisku komunističnih bataljonov. Naposled pa se je uresničil načrt Bluma, ki dobro ve, da je spričo sedanjega mednarodnega položaja vlada s komunisti nemogoča, in je dosegel rešitve, po kateri eo socialni demokrati zopet vstopili v vlado, ne da bi zahtevali zase večino, Chautemps pa je moral obljubiti, da bo tudi njegova vlada neomajno izvajala program ljudske fronte. Ni pa dal Chautemps nobenih konkretnih obljub glede polnomočij, ki naj jih dobi vlada za ozdravljenje državnih financ. Zoper Blumov predlog je bila približno tretjina narodnega sveta socialne demokracije, ki trdi, da da je Chautemps samo orodje Caillauxa, kateremu naj bi potem sledil Daladier, ki je imel resor vojnega ministrstva v Blumovi vladi in je ta reeor obdržal tudi v vladi Chautempsa in ki je znan kot največji nasprotnik socialistično-komunistične diktature. Zaradi te opozicije je narodni svet sociali-listov zasedal dva dni in imel največ opravka z vodjem opozicije Ziromskim, ki ima svoj načrt: namreč, kako bi se socialistična in komunistična stranka spričo »naraščajoče nevarnosti fašizma« združili v eno samo »stranko francoskega proleta-riata«, tako da bi konkurenca med socialisti in komunisti v demagoški borbi za vodstvo proleta-riata prenehala. To je namreč najnovejše geslo, ki ga je izdala Moskva francoskim tovarišem, kar se je videlo na sestanku II. internacionale, ki je bil pred dvema dnevoma v mestu Anemasseu, na katerem so komunisti socialne demokrate potisnili či6to v kot in spravili popolnoma podse. Ideja enotne proletarske stranke je bila od Moskve narekovana tudi zato, da se reši valencijska vlada, kar je danes prva in največja skrb sovjetov, ki 6e sedaj resno boje, da bo Franco zmagal in rdečo Španijo zadušil. Ziromski je torej hudo ugovarjal Blumu, toda naposled je le zmagala želja socialističnih kandidatov po ministrskih stolčkih in narodni svet socialistov je s 3972 glasovi proti 1360 sklenil, da socialisti vstopijo v vlado, Chautemps pa ne sme sprejeti nikogar, ki se bo boril proti Blumu in morajo seveda biti vse sredinske stranke od vsake kombinacije popolnoma izključene. To se pravi, razen gospoda Bertranda ne maramo nobenih liberalcev starega kova, ki ljubimkujejo s sovražniki ljudske fronte na desni strani... Chautempsu 6e je torej naposled posrečilo, da je sestavil vlado, v kateri je, razen njega, 11 radikalov in 9 socialistov. Glavnega vprašanja pa ee Chautemps še dotaknil ni. Borza je sicer imenovanje Chautempsove vlade sprejela prijazno, toda to je samo začasno, ker finančni krogi še ne vedo, kakšna bodo polnomočja vlade za ozdravljenje finančnega položaja. Največje upanje Chautempsa je radikal Bonnet, dosedanji poslanik v VVashing-tonu, ki se je že vkrcal za povratek v domovino, kjer mu je zaupano finančno ministrstvo, ki ga je doslej imel v rokah socialist Auriol. Dočim je bil Auriol tako slepo vdinjan svoji stranki, da more sedaj kot rezultat svojega enoletnega ministrovanja na tako važnem mestu pokazati na skoroda popolen bankrot francoskih državnih financ — slovi Bonnet med denarskimi krogi kot eden najboljših strokovnjakov. Toda to ni zadosti, ker se bo Bonnet moral predvsem boriti z demagogijo socialistov in komunistov, ki smatrajo finančno ministrstvo kot glavno orodje za kolektivizacijo gospodarstva. Finančni položaj države je skoroda obupen. Blumova vlada je državne blagajne tako izpraznila, da ne manjka nič manj kot 20 milijard frankov (40 milijard dinarjev), ki jih je treba v najkrajšem času dobiti, da se državni stroj ne ustavi. Na drugi strani pa grozi zopetni padec franka, ker je stabilizacijski fond, ki je imel na razpolago 10 milijard, moral sam 2 milijardi in pol izvoziti v Ameriko, kar je pač največja ironija v zgodovini finančne politike! In kako bo Bonnet dobil 20 milijard, to je največja uganka sveta, ko se ves kapital krčevito brani vsakih novih dajatev kakor tudi kontrole denarnega prometn in deviz. Če pa se bodo lotili tega vprašanja s silo, potem je veliko vprašanje, kako bo gospodarstvo na to reagiralo. Zato je splošno prepričanje, da Chautemps ne Ko vladal več kot nekaj mesecev. Usoda vlade je odvisna od Leona Bluma, ki bo prej ali slej pri-moran Chautempsa strmoglaviti, ker ne bodo dali Pariz, 24. junija, TG. Šele danes objavljajo tukajšnji listi vsebino zahtev, ki jih je stavila Nemčija kot pogoj, da še nadalje sodeluje pri nadzorovanju španskih obal. Stavila je 3 pogoje, in sicer: 1. Združena brodovja 4 velesil napravijo demonstracijo pred pristaniškim mestom Valencijo. 2. Vse podmornice, ki so v službi rdeče vlade v Valenciji, se morajo izročiti v poveljstvo kakšne tuje države, ki jo je treba določiti. 3. Vse 4 velesile javijo valencijski vladi, da bodo v primeru, če bi se napadi proti vojnim ladjam, ki nadzorujejo obalo, ponovili, takoj segle po maščevalnih ukrepih. Angleška in Irancoska vlada sta takoj odklonili 'prvo 'zahtevo, češ, da je nemogoče demonstrirati proti valencijski vladi, ko nikakor V Berlinu: ,,Nemške bojne ladje niso za tarčo boljševihom" Berlin, 24. junija. AA. Havas: Današnja »All-gemeine Zeitung« piše, da Italija in Nemčija ne bosta odpoklicali svojih ladij iz španskih voda, ampak bosta samo umaknili ladje iz mednarodne kontrole. List piše, da bo nemška vlada še dalje politično sodelovala v odboru za nevmešavanje. List piše, da bo Nemčija opravljala kontrolo okoli Španije na lastni račun in se pri tem ne bo ozirala na navodila odbora za nevmešavanje. Nekateri diplomatski krogi vedo povedati, da je nemška vlada omilila svoje stališče na nasvet Mus-6olinija. »Volkischer Beobachter« piše o odločitvi nemške in italijanske vlade in pravi, da naj sedaj nikdo ne zameri ali pa očita Nemčiji in Italiji, da sta to štorili. Nemčija in Italija sta sodelovali v kontroli, dasi sta bili takoj v začetku prepričani, da je že izhodna točka tega dela napačna. Toda nemške vojne ladjo niso bile zgrajene zato, da hi bile predmet za kake preiskovalne komisije v Londonu ali Parizu ali pa da bi bile tarča za boljševiške motilce miru. Hočemo postaviti samo eno vprašanje: Kaj bi storila Anglija v takem primeru? V Rimu: „Umik iz nadzora Španije ni pooolen Rim, 24. junija, b. Umik Italije in Nemčije iz sistema pomorske kontrole v Španiji, ki se lahko smatra kot končnoveljaven, je znatno spremenil položaj Italije v nevtralnem odboru, to pa še ni treba smatrati — tako te ur?dno poroča — kot popolen umik Italije iz tega odbora. Res je italijanska vlada odpoklicala svojega predstavnika za pomorsko kontrolo in odpovedala vsako nadaljnje sodelovanje v mednarodnem kontrolnem sistemu, ki je bila uvedena v mejah Španije, vendar pa italijanski listi tega ne tolmačijo kot popolen umik Italije iz nadzora nad Španijo. V Parizu: „Treba bo braniti prometne interese v Sredozemlju" Pariz, 24. junija. AA. (Havas) V »E c h o de Pariš« razlaga Pertinax izstop Italije in Nemčije iz nadzornega sistema, kar naj pomeni, da hočeta ti dve državi v bodoče izvajati nadzorstvo v španskih vodah na lastno pest. Pisec pravi med drugim: Bati se je, da bodo nastale okolnosti, ki utegnejo prisiliti Francijo in Veliko Britanijo, da odložita svojo dosedanjo pasivno vlogo in pričneta braniti svoje prometne zvezo na Sredozemskem morju. Kakšni so dejanski naklepi Nemčije? Ali želi prisiliti znpadnoevropske države, da kapitulirajo pred »Srednjo Evropo«? ni ugotovljeno, da so njene podmornice zalezovale nemško križarko »Leipzig«. Drugo zahtevo so sprejele v tej obliki, da morata obe španski vladi, rdeča in Francova, oddati svoje podmornice pod poveljstvo kakšne tuje države. Tretjo zahtevo sta Anglija in Francija sprejeli, ako naj velja opomin za obe španski vladi in če 6e z maščevalnimi protiukrepi počaka tako dolgo, da preiskava ugotovi, kdo je bil kriv napada na kakšno nadzorno bojno ladjo 4 nadzoru-jočih velesil. Na podlagi takšnega odgovora sta Nemčija in Italija javili, da bosta končnoveljavno izstopili iz nadzorovalnega odbora in bosta odslej nadzorovali Španijo samostojno in se samostojno branili proti vsakemu napadu. »P e t i t P a r i s i e n« smatra, da morata Francija in Velika Britanija biti »pripravljeni« za vsak primer in braniti svoje interese v Španiji in Maroku kakor tudi varnost svojega sredozemskega prometa. Mislijo, da bosta Nemčija in Italija s svojimi pomorskimi silami blokirali ladje valencijskc vlade. Hhratu bosta skušali na ta način pospešiti končno Francovo zmago. To bi bila nevarna igra. V Londonu: ,,Občutek olajšanja ... a še vedno nemir" London, 24. jun. AA. (Havas) List >Yorkshire Post«, glasilo zunanjega ministra Edena, piše v zvezi z izstopom Italije in Nemčije iz nadzorstva nad španskimi mejami in pravi: Obvestilo rimske in berlinske vlade, da izstopita iz nadzorstva nad v, anskimi mejami, je prvi mah zbudilo občutek olajšanja v Londonu. Toda 6edanji položaj vzbuja še zmerom nemir, posebno v Londonu. Vzlic temu je pa upati, da so bo položaj razčistil v diplomatskih razgovorih med Londonom in Berlinom. Odpoklic italijanskih in nemških ladij iz španskih teritorijalnih voda nalaga Veliki Britaniji novo nalogo, da sama izpopolni to nadzorstvo. Velika Britanija bi, kakor kaže, prevzela nalogo, da bo nadzirala ne samo vode okoli ozemlja, ki je pod oblastjo generala Franca, temveč tudi pod oblastjo valencijske vlade. Vsekakor pa ima to spremembo odobriti odbor za nevmešavanje, kjer še zmerom London, 24. junija, c. Reuterjev dopisnik poroča z baskovske fronte, du prodirajo nacionalisti sedaj proti Santandru. General Davila ima armado, ki šteje 65.000 mož. Nacionalisti so sedaj že tako blizu mesta, da so danes nacionalistični topovi prvič obstreljevali tudi že to mesto. Salamanca, 24. junija, b. Nacionalistične Čete so pričele ofenzivo proti Santanderju. Od Bilbaoa vodijo napad v 6everozapadni smeri. Nacionalistične čete so v sredo prišle do važnega mesta Sodupe, ki so ga zavzele skoraj brez vsakega odpora. Baskovske čete se z vso naglico utrjujejo v tem področju ter skušajo zadržati napad belih čet. Istočasno so stopile v delovanje nacionalist, vojne ladje, ki so blokirale obalo med Bilbaom in Santanderjem, kjer imajo baskovske Čete zasedeno še vojno poslopje. Nacionalisti hočejo tako preprečiti dohod okrepitev tem četam. Cesta med Bilbaom in Santanderjem je od včeraj naprej neprestano pod močnim topovskim ognjem ter je vsak promet na njej nemogoč. Severno od Bilbaoa so nacionalistične čete nadaljevale čiščenje ter zasedle neka nova mesta. sede zastopniki Italije in Nemčije. Znalo bi se zgoditi, da ti dve državi odrečeta pristanek na takšno spremembo, še več. nikakega poroštva ni, da ne bodo italijanske in nemške vojne ladje še nadaljo na svojo pest ustavljalo trgovskih ladij v vodah okoli Španijo. Eden se z Nemci ne bo pogajat izven ZN London, 24. junija, c. Najvažnejši dogodek današnjega dne je bila objava pismenega odgovora, ki gu je parlamendtu poslal zunanji minister Eden. V tem odgovoru smatra v tem trenotku Eden za najbolj potrebno, da pojasni položaj takole: Anglija se z Nemčijo nikdar ne bo pogajala na podlagi obvez, ki bi bile izven pakta Zvezo narodov. Prav tako se Anglija ne bo pogajala z Nemčijo na obvezah, ki ne bi bile v skladu s pariškim dogovorom in ki jih ne hi odobrila tudi francoska vlada. To je pač najpomembnejše, da je moral Eden v tem trenotku tole povedati. Namesto da bi govoril o izpopolnitvi kontrole okoli Španije, je Eden sma-zmatral za potrebno, da omeji okvir za pogajanja med Anglijo in Nemčijo. Nemško brodovje v Sredozemlja Pariz, 24. junija. A A. Havas: Poročajo iz La-gosa na Portugalskem, da je tjakaj priplulo nemško brodovje, ki je v službi v španskih vodah. V tem brodovju je oklopnica «Admiral Schecr«, kri-žarki »Niirnberg« in »Karlsruhe« in številne tor-pedovke z ladjo, ki vozi bencin. Vse ladje so ostale daleč pred obaljo. Poveljnik je izmenjal pozdrave z zastopniki oblasti v Lagosu. Ladje odplujejo brez oklopnice »Admiral Scheer« v Sredozemje. Italijani izkrcali vojake? Pariz, 24. junija, c. Večerniki objavljajo senzacionalne vesli, da so italijanski parniki zopet izkrcali italijanske čete v Španiji. Gre baje za 15.000 vojakov. Isti listi naenkrat zelo obširno pišejo o gibanju italijanskih in nemških vojnih ladij okoli Španije in v Sredozemskem morju. ... in objavljajo lisfo padlih Rim, 24. junija, b. Danes je bila obljavljena eta uradna lista padlih italijanskih legionarjev v paniji. Ta lisla obsega 45 italijanskih letalcev, ki 60 padli v borbah na raznih španskih bojiščih. Nacionalistični glavni štab poroča, da v 6redo ni bilo večjih borb, ker je divjal hud vihar na severnem bojišču. Kljub temu pa so nacionalisti zgradili 6voje postojanke ter se utrdili in zavarovali pred morebitnim iznenadenjem. Veliko število baskovskih hribovcev je prešlo na elran nacionalistov, ki so zaplenili velike množine vojnega materijala. V Bilbaou je mir in življenje gro normalno svojo pot naprej. Mostovi čez reko Nervion, ki 60 jih republikanci na 6vojem umiku pognali v zrak, so popravljeni in izročeni zasilnemu prometu. General Franco ima doslej pod svojo oblastjo 61.5 odstotkov vsega ozemlja. Bilbao, 24. junija, c. Havas poroča, da je mesto Santander sklenilo brez boja predati se nacionalistom. Oblasti v Santandru so o tem že obvestilo oblastnike v Valenciji, ki niso odsvetovali predaje. I/ondon. 24. junija, c. Zunanji minister Eden se je popoldne sestal z japonskim veleposlanikom v Londonu. Govorila sla o sporazumu med Japonsko in Anglijo in sklenitvi tihomorskega pakta. Ta pakt bi naj bi! že kmalu končan in podpisan. „Mlada Poljska" Polkovnik Koc snuje enotno vsedrzavno mladinsko gibanje Varšava, 24. junija. TO. Polkovnik Koc, ki organizira v imenu maršala Rydz-Smiglyja novo vsedrzavno politično organizacijo, je objavil proglas s katerim javlja ustanovitev vsepoljske mladinske organizcaije pod imenom »Mlada Poljska«. Vodstvo prevzame sam. Vso nacionalno mladino vabi, da se pridruži starejšim poljskim legionarjem in borcem za svobodo domovine. »Mlada Poljska« bo imela nalogo, voditi ostro borbo proti vsem mednarodnim organizacijam. Io je proti framasonstvu in komunizmu ter rešili židovsko vprašanje na takšen način, da se židje izselijo v Palestino. Nova organizacija hoče brez dvoma razorožiti dosedanjo opozicionalno nacionalistično gibanje kakor zaustaviti razmah levičarskega mladinskega gibanja, ki se širi pod imenom »Mlada vas«. Dunajska vremenska napoved: Hladnejši val bo vdrl že ponoči z nevihtami, nato oblačno z deževjem. v ze Angleški admirali govorijo o ,.ravnovesju v Sredozemlju" London, 24. junija, b. Angleška in francoska diplomacija postopata, kakor je francoski zunanji minister Delbos izjavil včeraj časnikarjem, izredno previdno. Šefi admiralitet obeh držav sta v neprestani zvezi in je včeraj britanska admiraliteta dala povelje za okrepitev vojnih ladij v angleški kontrolni coni. Pred Valencijo se že pripluli angleški torpedni rušile i. Tudi francoska admiraliteta je storila podobne ukrepe. Kratka kriza francoskega kabineta ni niti malo zrahljala f r a n c o s k o - a n g I e š k i h pomorskih priprav, da se ohrani ravnovesje v Sredozemskem morju. miru ne socialisti ne komunisti, ki trdovratno delajo na odkriti borbi med obstoječim gospodarskim redom in boljševizacijo Francije. Zdi se torej, da ta borba Franciji ne bo prihranjena, kakor sanjajo mnogi liberalci, in da nas čakajo inocoče že letos, gotovo pa v prihodnjem letu, zelo veliki in usodni dogodki. Merodajni politični krogi zapadnih velesil se bavijo s vprašanjem, če bosta Nemčija in Italija vzpostavili nad Španijo neko vrsto lastne kontrole in blokade. V tem slučaju bi načelo o ne-vmešavaniju izgubilo ves svoji pomen. Angleško-francoska demarša v Berlinu, ki pa «e je tikala tudi Rima, je bila sprejeta v francoskih vladnih in političnih krogih z največjim zadovoljstvom. Tako dolgo, dokler bo nemška politika v Španiji nevtralnega značaja, bo Anglija pripravljena na sklenitev vsakega sporazuma in tudi na zmernost. Ako pa se bo Nemčija v španskem sporu spozabila tako daleč, da bo ogrožala ravnovesje sil na Sredozemskem morju, potem naj ve, da Anglia tega ne bo nikdar dopustila. Angleški poslanik v Berlinu gosp. Henderson je to stališče angleškega kabineta sporočil včeraj tudi nemškemu zunanjemu ministru von Neurathu. V istem smislu ga je obvestil tudi francoski poslanik v Berlinu FrancnU Ponret Če se to zgodi, potem bosta govorila admiralna štaba obeh držav — Anglije in Francije. Odmevi v tisku velesil Santander v ognju Francovih topov Dve leti izboljšanja v našem gospodarstvu V zadnjih dveh letih se pojavlja vedno več znakov izboljšanja v našem gospodarstvu. So sicer panoge, ki še ne beležijo vidnega izboljšanja, so pa zopet panoge, kjer je izboljšanje in normalizacija razmer že bolj napredovalo. Posebno v zadnjem času prevladujejo znaki izboljšanja, tako da je danes nesporno dejstvo, da se razmere v našem gospodarstvu normalizirajo in izboljšujejo. Vzrokov za to izboljšanje ne smemo iskati samo v avtomatičnem nihanju gospodarstva, kate-reda smo bili vajeni od prej. Avtomatizem konjunkture v kapitalističnem gospodarstvu je izgubil, odkar posega država vedno bolj v gospodarsko življenje, mnogo na svoji učinkovitosti in se vedno bolj opaža, da sledi gospodarstvo državnemu vodstvu. Če pa pride k avtomatičnemu vzgonu gospodarstva še smotrena državna gospodarska in socialna politika, potem ravno ta politika obuja zdrave sile v gospodarstvu k novemu delu in tako bistveno vpliva na potek konjunkture. Srečnemu sodelovanju i državne gospodarske politike i zdravih sil v gospodarstvu moremo pripisovati vzgon v našem gospodarstvu. Z drugimi besedami pomeni to, da ne bi doživeli izboljšanja v gospodarstvu, če ne bi k temu v veliki meri pripomogla smotrena gospodarska politika. Ni naš namen in naloga, da razčlenimo ves naš gospodarski razvoj v zadnjih dveh, treh letih na konjunkturne in gospodarsko-poli-tične vzroke za izboljšanje, ampak opozoriti hočemo samo na državno gospodarsko politiko v zadnjih letih, v koliko je pripomogla k oživljenju našega gospodarstva. Ne da bi hoteli našim čitateljem ustvariti pred obrazložitvijo teh ukrepov njih sodbo, moramo vendar reči, da smo bili v zadnjih dveh letih priča smotrene obnove našega gospodarstva z odlično pomočjo države. Kljub temu, da je nastopila vlada g. dr. Milana Stojadinoviča v sedanji sestavi na krmilo države 25. junija 1935, moramo ugotoviti, da datirajo prvi začetki nove dobe iz dobe, ko je prevzel vodstvo naše finančne politike dr. Milan Stojadinovič kot finančni minister. Kot človek z bogatim izkustvom in znanjem je uvidel, da dotedanja deflacijska politika ni mogla voditi našega gospodarstva iz dobe depresij? v dobo napredka. Zaradi tega je stopil na novo pot, v kateri je smatral, da je najpotrebnejše, da se omilijo državna bremena, ki so postala predmet splošnega odpora in da se pomaga zasebni podjetnosti z javnimi deli. Seveda je bilo to delo ovirano po političnih dogodkih, ko so prišle peto-majske volitve, nadaljevalo pa se je v poznejši dobi. Kot znano, je bil proračun leta 1934-35 radi razpusta skupščine in razpisa volitev podaljšan za štiri mesece. Zato je bilo potrebno v juliju 1935, da se izglasujejo dvanajstine, ki bi omogočale državi redno finančno poslovanje od 1. avgusta 1935 do 31. marca 1936, torej do začetka novega proračunskega leta. Te dvanajstine, ki so stopile v veljavo dne 1. avgusta 1935, so prinesle važne novosti za vse naše gospodarsko življenje. Prinesle so razbremenitev v davčnem pogledu in so povečale investicijsko delvnost države. Za Slovenijo je predvsem važno, da so se v tej dobi začela izvajati javna dela, za katera je bilo namenjeno 834 milj. din. Poleg tega pa ie dobila Slovenija s temi dvanajstinami še vseučilišfco knjižnico v Ljubljani, za katero je bilo najeto posojilo 7.5 milj. din pri Drž hip. bavki. .... V jeseni leta 1935 je tudi prenehala veljavnost dotedanje kmetske zaščitne zakonodaje in je prišlo do nove uredbe o zaščiti kmeta, ki se sicer ni izvajala, bil pa je v njej položen prvi temelj za novo presojo tega vprašanja, ker je začela uvajati individualni postopek. Septembra 1935 je bila uveljavljena uredba o znižanju prejemkov državnemu uslužbenstvu, ki je bila radi prvotnih trdot kasneje v oktobru omiljena. Od tega sta potekli že skoro dve leti in finančni položaj naše države je medtem doživel znatno izboljšanje, tako da bo treba misliti na povišanje prejemkov državnih uslužbencev, ker so se medtem tudi cene dvignile in se je zato realni zaslužek našega uradništva še bolj zmanjšal kot je to izgledalo nominalno. V tej dobi se je začelo delati tudi na smotre-nejši ureditvi našega plačilnega prometa z inozemstvom. Znižan je bil dne 10. septembra 1935 odstotek obveznoprodajnih deviz Narodni banki na 50%, 14. novembra je izšla uredba o klirinških nakaznicah, 14. oktobra 1935 je bil uveden zasebni kliring v prometu z Italijo. 2. decembra 1935, oz. 4. januarja 1936 je bil uveden zasebni kliring z Nemčijo. , , Ko so prišle v jeseni leta 1935 gospodarske sankcije proti Italiji, jc bil dvig gospodarstva delno prekinjen, ker je odpadel edem naših najvažnejših odjemalcev za daljšo dobo. K sreči sankcije niso trajale dolgo, ker se je pokazalo, da zmagoviti Italiji niso napravile onih težkoč, katere so pričakovali zasnovale!. Dne t. novembra 1935 so bile uvedene finančne sankcije proti Italiji, dne 16, novembra pa je prišla prepoved uvoza iz Italije. V sredi leta 1936 so potem (dne 15. julija) bile ukinjene gospodarske sankcije proti Italiji. Medtem pa je šla naša gospodarska politika svojo pot naprej. V začetku leta 1936 se je zlasti usmerila v povečanje domače industrijske produkcije. V tej smeri je delno vzbudila tudi strah našega gospodarstva, ker je favorizirala industrijsko proizvodnjo, ki je bila konkurent žc obstoječim industrijskim podjetjem v Sloveniji. Najprej smo dobili v letu 1935 tvornico aluminija, sledila je Zenica, prišel je Bor z elektrolizo bakra, sledila bodo pa še druga podjetja. Pri marsikateri stvari je sodeloval tuji kapital z večjimi ugodnostmi kot so bile mogoče potrebne, kar je vzbudilo močno kritiko zaradi stalnega f>rodiranja tujega kapitala v naše gospodarstvo. Drugi del industrijskopospeševalne politike, ki je imela delno avtarkične cilje, pa je šel za izpolnitev domače produkcije surovin za nekatere industrijske panoge v breme tuzemske industrijske proizvodnje. Že 20. junija 1936 je izšla uredba o preskrbovanju industrij za semensko olje, sledila je uredba o odkupovanju domačega bombaža in uredba o pospeševanju svilarstva. V to vrsto ukrepov moremo šteti tudi ustanovitev zavoda za volno v Belgradu. Novi proračun za 1936-37 je prinesel v davčnem pogledu olajšave za male obrtnike in gostilničarje, podaljšal je olajšave glede zemliarine. Uvedel pa ie povečanje davka na poslovni promet pri uvozu, iz katerih povečanih dohodkov so dobivale banovine dotacije. Po ključu za razdelitev dotacij na banovine je Slovenija prejemala komaj 3%, dočim je po uradni statistiki za 1936 plačala davka na poslovni promet (brez davka, plačanega pri uvozu) 23.9%. Ta odstotek približno velja tudi za davek, pobran pri uvozu. To določilo, ki jc za nas neugodno, se kljub prizadevanjem še ni moglo iz-premeniti. Novi finančni zakon je vseboval tudi številna investicijska pooblastila, med katerimi je za nas važno najetje posojila 25 milj. din, iz katerega je tudi Slovenija dobila svoj delež za povečanje bolnišnice Za naše gospodarstvo je važno, da se iz prvega programa javnih del gradi železnica Št. Janž-Sev-nica, kateri mora biti kot nujno dopolnilo železnica Črnomelj-Vrbovsko. Tudi pripravljalna dela za to progo so že zelo napredovala in nismo več daleč od začetka dela. Po uredbi z dne 17. julija se mora tudi ta proga zgraditi. V jeseni leta 1936 je vlada pristopila k ureditvi vprašanja kmečkih dolgov. Ureditev tega vprašanja je v naši javnosti vzbudila veliko interesi-ranje, ker so na eni strani prišli kmetje-dolžniki do znatnih olajšav in se je iako povečala kuona moč, na drugi strani pa je nastal težaven položaj za naše kreditne zadruge, ker nI bilo obenem z vprašanjem dolgov rešeno tudi vprašanje njih likvidnosti, kar je treba vedno znova poudarjati. Izvedba uredbe je dala izredno mnogo dela in še do danes ni končana. Na polju trgovinske politike in ureditve plačilnega prometa je bilo delo vlade izredno živahno ter je pokazalo lepe uspehe. To delo sc je nadaljevalo letos in dobili smo po dolgih letih zopet pogodbi z Dansko in Švedsko, ki lahko postaneta važni odjemalki naših proizvodov. Za naš tujski promet je bilo poskrbljeno z ureditvijo turistično-plačilnega prometa z Nemčijo, katerega funkcioniranje je zagotovljeno do konca junija letos. Dobili pa smo tudi turistični dinar, od katerega si mnogo obetamo za razvoj našega tujskega prometa. Konsolidacija državnih financ je lepo napredovala, kar dokazujejo tele številke: Obračun po proračunu 1934—1935 379.6 milj. presežka. 1935—1936 438.6 milj .presežka. Obratna glavnica glavne državne blagajne: dohodki izdatki več ali manj 1934—1935 643.5 794.5 — 151.0 1935—1936 1535.6 1099.6 + 436.4 Ker je v slednjih številkah že vpoštevan obračun po zgornjem pregledu vidimo, da je bilo proračunsko leto 1934—1935 v celoti zaključeno z deficitom v znesku 151.0 milj. din, dočim izkazuje pro- Domači odmevi „Izmišljeni pobič" in „Jutrovo" liho upanje »Jutro« je znaten del svoje včerajšnje politične rubrike posvetilo mladinski prilogi »Slovenca«. Za to laskavo pozornost se mu urednik »Mladega Slovenca« lepo zahvaljuje. Saj ni prvič in najbrž tudi ne zadnjič, da se ga je »Jutro« spomnilo v svojih stolpcih. Kakor obupanec, ki tvega nevaren eksperiment s filozotskim samogovorom: »Če ■bo ratalo — dobro, če pa ne bo ratalo — se tudi še ne bo svet podrl!« je »Jutro« tokrat dalo duška svoji onemogli jezi, da si »Slovenčeva« mladinska priloga drzne vzgajati slovensko mladino v drugačnem duhu in pravcu, kakor jo vzgaja on sam. »Mladi Slovenec« je zadnjo nedeljo objavil zgodbo, ki jo je na lastni koži doživel slaboten enajstletni dijaček Jožek O. Neki čez mero navdušeni nacionalist jeneesarskega kova ga je na javnem prostoru surovo napadel, mu iztrgal slovenski znak, odet v žalni trak, in ga udaril, da sc je deček zgrudil na tla in ga je še tri dni nato bolela glava. »Jutro« imenuje to resnično zgodbico, ki se je pripetila v letu 1937. po Kristusovem rojstvu v beli, nacionalno prosvitljeni Ljubljani, »roparsko storijo« — v tihem upanju, da je iz trte izvita. »Jutro« očitno računa s slabim spominom vseh tistih, ki so bili v dneh od sobote dalje na podoben način napadeni na cesti samo zaradi tega. ker so nosili v giimbnici z žalnim trakom odeto slovensko tribarvnico. Da »Jutru« nekoliko osvežimo spomin, ei ga dovoljujemo javno vprašati: Ali je res. ali ni res, da je v nedeljo ves dan taborila pred sokolskim telovadiščem truma mladeničev, ki je iztrgala slovenski žalni trak slehernemu, ki je lel tam mimo? Pozivamo ga v imenu nacionalne morale, vesti in resnicoljubnosti, da nam na to vprašanje odgovori, mi mu pa na željo postrežemo • številnimi pričami. Na žalost mu namreč ne mo- ____»a.ali. rio Ki nečlana fviuu .w. i., i—■ - — —r. javnost dvomila v resnicoljubnost teh naših poročil. Glede »izmišljenega pobiča« pa podčrtavamo samo tole: ta pobič v resnici živi in je vsak čas pripravljen pred nepristranskim forumom ponoviti omenjeno »roparsko storijo«. Daleč smo od tega, da bi imena takihle mladih, šoloobveznih otrok mešali v dnevno politiko, zato smo vsak hip pripravljeni sporočiti njegov celotni priimek, natančen naslov in gimnazijo, v katero hodi, upravni oblasti, sodišču in tudi odboru Jtigaslov. sokolskega saveza, če hoče biti »Jutro« na vsak način za eno blamažo bogatejše) Vse ie ii spontano" Ob sprejemu eokolskih telovadcev, ko so se vračali iz Relgrada, je »Jutro« najbolj ponosno na »poseben pomen čudovite razigranosti množic«, ki je v »spontanosti«. Pravi, da so je ves sprejem dogodil »brez organizacije, brez reklame«, pač »spontano«. V svoji ošabnosti je očividno pozabilo na godbo, ki najbrž ni sjiontano prišla na kolodvor, ker fantje instrumentov navadno ne nosijo s seboj, in na »članstvo vseh ljubljanskih sokolskih dnu štev«, ki je bilo pozvano, da ee »udeleži sprejema polnoštevilno«, in na »članstvo v krojih s prapori (kdo pa nosi pra|>or spontano s seboj?) — kakor tudi ono v civilu z znakom«, ki je bilo fiozvano, da se že poldugo uro pred prihodom vlaka zbere ne pred kolodvorom, ampak na letnem telovadišču v Tivoliju. Pozabilo jo ludi na vse tiste, ki so prišli prav iz Tržiča in Kamnika in še na sejo meddruštve-nega odbora, kjer je bilo sklenjeno, da se priredi ta sprejem. Sicer bi bilo kaj slabo znamenje, ako organizacija, ki obstoja že loliko let, ne bi bila toliko organizirana, da bi mogla priredili tak-le sprejem, posebno še, ker uživa tako veliko podjx>re s strani države in samoupravnih oblasti; če se pa kdo kljub organiziranosti sklicuje na spontanost, je pa to znamenje, da organiziranost prikriva in takoj nastane vprašanje: »Cemu?« »Julro; je tudi ponosno na lo. da jo »naš Sokol nastopal s častjo že na mednarodnih prireditvah, ki se jih niso mogli udeležiti daleko večji narodi«. Poznavalci razmer pravijo, da »Julro« pri tem ni računsko leto 1935—1936 celoletni presežek dohodkov nad izdatki v skupnem znesku 436.4 milj. din. H konsolidaciji drž. financ je pripomoglo tudi dejstvo, da je država emitirala lani in letos znatne vsote kratkoročnih državnih blagajniških zapiskov, ki so ji pomagali premostiti mesece z slabim dotokom drž. dohodkov in omogočili nemoteno poslovanje finančnega aparata. V gospodarskem pregledu moramo vsekakor omeniti tudi dve važni cocialnopolitični deli; uredbo o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu in uredbo o starostnem zavarovanju delavstva. S tem je >*kapi-talistična vlada«, kakor so jo imenovali nekateri, pokazala več razumevanja in podpore našemu delavstvu ko druge vlade, ki jim niso nekateri hoteli dati tega naziva. V kratkem bo delavstvo čutilo blagodat teh uredb. V okvir teh uredb spada tudi zadnja sanacija bratovskih skladnic, ki je preskrbela za zadostna sredstva bratovskim skladnicam za izplačevanje pokojnin. Finančni zakon za 1937-38 je prinesel ponovno podaljšanje olajšav za zemljarino, nove olajšave za obrtnike, povečal pa je obremenitev industrije. Uvedel ja nekatera nove skupne banovinske trošarine (tvorniški čevlji in obleka, papir itd.). Pri tem pa je ostal ključ za razdelitev teh dohodkov še nadalje v veljavi, kar ne odgovarja interesom našega gospodarstva, posebno ne naše banovine. Na drugi strani pa je država prevzela v svojo upravo dva važna kmetijska zavoda v Sloveniji: kobilarno v Ponovičah in mlekarsko šolo v škofji Loki. Med investicijskimi izdatki v Sloveniji omenjamo v novem proračunu predvideno postavko 2 milj. din za kemični institut ljubljanske univerze. Predaleč bi nas odvedlo, če bi naštevali vse številne gospodarske uredbe, ki so v zadnjih dveh letih uredile pereča vprašanja našega gospodarstva, vidi pa se, da je bilo opravljeno delo veliko in piodonosno. Kajti nihče ne more tajiti, da je zakonodajno delo v zadnjih dveh letih na gospodarskem polju povzročilo, da se je naše gospodarsko življenje obnovilo hitreje kot bi se obnovilo samo v sebi in z lastnimi sredstvi. Ustvarjeni so tudi psihološki predpogoji za izboljšanje baš s posego države v gospodarstvo na onih poljih, kjer je to potrebno. V tem tudi leži bistvo uspeha dveletne gospodarske politike. Uboj v Mostah pri Komendi Včeraj zvečer okrog pol 6edmih je gostilničar in posestnik Kepic Janez iz Most pri Komendi ubil invalida Kerna Filipa. Že dalj časa 6ta živela v medsebojnem sovraštvu, ki je pa včeraj prikipelo do vrhunca. Kepic je spravil 6vojega nasprotnika pred svojo gostilno, kjer sta se prepirala. Po kratkem prerekanju je pograbil za motiko in udaril Kerna dvakrat z veliko silo po glavi. Vendar pa je b;' Kern še loliko pri moči, da 6e je hotel izogniti nadaljnim udarcem in je zbežal v vežo. Kepic je stopil za njim. v veži pograbil za neko lato in nadaljeval z udrihanjem po Kernu, ki se je zatekel proti vratom, ki vodijo na dvorišče in tam nekako tri metre od vrat obležal v mlaki krvi, obrnjen z obrazom na zemljo. Kepica še ni dalo miru, da je stopil še na dvorišče za Kernom, ter še na tleh ležečega parkrat krepko udaril po telesu, nakar je svoje morilsko orodje odložil in odšel po vasi kot da se ni nič zgodilo. Ob pričetku je poleg drugih prič dogodek pred gostilno opazovala tudi Kepičeva žena, ki se je pa nato vsa ogorčena umaknila v prvo nadstropje hiše. Ko pa je čula, da se udarci v veži nadaljujejo, se je vrnila v pritličje in videla, da moževa žrtev lezi nepremično na dvorišču. Kmalu po dogodku je prišla pozvana orožniška patrola iz Voaic, ki je z zaslišanjem pričela takoj na licu mesta. Truplo Kerna je 6ilno razbito, na glavi mu je iz velike rane lila kri, iz druge pa 60 mu silili možgani ter je okrog pol devete težkim poškodbam podlegel. — Moščani opisujejo Kepica kot nasilnega človeka, ki tudi z ženo ni lepo postopal. Orožniki so ga odvedli v zapor kamnišlcega okrajnega sodišča. Seja Glavne zadruzne zveze Belgrad, 24. jun. m. V prostorih Glavne zadružne zveze je bila danes seja širšega upravnega odbora Glavne zadružne zveze. Seja je zaradi zadržanosti predsednika Glavne zadružne zveze dr. Aniona Korošca vodil prvi podpredsednik, minister brez portfelja, Voja Djordjevič. Seji so prisostvovali predstavniki vseh 19 Zadružnih zvez iz vse države. Na seji se je po referatu Juretiča razpravljalo več važnih gospodarskih vprašanj, ki iu-leresirajo jugoslovansko zadružništvo. Med drugim so razpravljali o mednarodnem kmetijskem kongresu v Haagu, o resolucijah trgovskih zbornic, o poslovanju zadružništva v pogledu izvoza živine, o obisku našega zadružništva pri inozemskih zadružnih organizacijah, o 15. mednarodnem zadružnem kongresu, o italijansko-jugoslovanski trgovski zbornici na Reki, o PRIZAD-u, o kreditiranju zadružništva, o načrtu uredbe o silosih, o centralnem odboru vseh gospodarskih organizacij za izvoz živine in o poslovanju zadružništva. O mednarodnem kmetijskem kongresu v Haagu je bila sprejeta resolucija, s katero se obvešča predsednika Glavne zadružne zveze, da je bil poslan v Haag na ta kongres delegat, ki je bil edini iz naše države na tem visokem mednarodnem forumu, na katerega je sama češkoslovaška vlada poslala 65 delegatov. — Glavna Zadružna zveza je pri pretresu tega vprašanja izrekla svoje obžalovanje, da ni naletela na razumevanje v kmetijskem ministrstvu v pogledu podelitve podpor, ki bi bile Glavni zadružni zvezi omogočile, da bi tudi naše zadružništvo bilo dostojno zastopano na omenjenem kongresu. O resolucijah trgovskih zbornic je širši upravni odbor prav tako sprejel resolucijo, v kateri odločno odklanja napade trgovskih zbornic na zadružništvo. Glede vprašanja izvoza živine je širši upravni odbor ugotovil, da so zadružne ustanove vestno in dobro opravile la posel v korist malega proizvajalca — kmeta. Zato je Glavna zadružna zveza prepričana, da bo v tem pogledu pri vseh pristojnih činiteljih naletela na najboljše razumevanje. Odbor je nadalje ugotovil, da zelo koristijo ugledu naše države, pa tudi vsemu zadružništvu obiski Glavne zadružne zveze tujim zadružnim zvezam, kakor tudi obiski vodilnih čini-teljev inozemskih zadrug našemu zadružništvu mislilo na olimpijado lanskega lela, na kateri so smeli Jugoslavijo zastopati samo Sokoli, po večini Slovenci, pa 6e ob tekmah z drugimi organizacijami in drugimi narodnostmi jugoslovanska državna himna ni 6virala nikoli, druge so se 130-krat, in so se tekmovalci vrnili z eno srebrno kolajno, vseh pa je bilo razdeljenih 388. Na to mednarodno prireditev »Jutro« ni mislilo, morda pa na bolj »sponlanet prireditve. Umik na celi črti Vsa Slovenija je pod vtisom silnega poraza, ki ga je prosliila JNS doživela v Sloveniji in ki 6e je vsakomur vidno pokazal ob potovanju Petra Živkoviča. Z JNS ne gre več in ne gre, vse je proti njej. Prišlo je celo tako daleč, da so tolpe njenih obupanih pristašev segle po nožih, da bi s tem zadnjim agitacijekim sredstvom prisilile narod k odobravanju. S tem so si pa podrli še zadnje opore, ki so jih morda tu in tam res še imeli. Vse se danes odvrača od njih, vsakogar je sram priznati, da je kdaj spadal k njim. Zalo je JNS v Sloveniji naenkrat tako utihnila. Istočasno pa so v Dravski banovini oživele organizacije Sokola kralje-vine lugoslavije — vsaj če prebiramo glasila JNS — o katerem 6mo že rekli, da ima pri nas — gotovo proti volji ustanoviteljev, najbrž tudi proti volji osrednjega vodstva — čisto drugačno delo kakor pa v ostalih krajih države. Staro dejstvo je, da se v nepolitičnem Sokolu zbirajo ljudje iste vrste kakor so se prej zbirali v politični JNS. Najnovejša zadrega pa je celo pripeljala tako daleč, da je »Jutro«, doslej glasilo politične JNS. začelo pisati tako in v takem obsegu o sokolstvu Dravske banovine, kakor da hoče postati glasilo nepolitičnega Sokola, ne da bi se odpovedalo svojim političnim ostem in namenom. Pozoren opazovalec se ne inore ubranili vti6a, da 60 voditelji JNS v Dravski banovini izprevideli. da pod svojim pravim političnim imenom ne bodo več mogii privlačevati množic, ker pa jih je kljub temu treba držati *na okupu«, so se za lastno reklamo v svojim tisku pričeli posluževati doslej nepolitične organizacije, katere ime ima slavnejšo preteklost kalsameznih panogah lahke atletike: a) teki: 400, 800, 10.000 m; b) skoki: v daljavo z zaletom, troskok; c) meti: kroglja, žoga z zanko. 6. Nadaljevanje tekem v odbojki. B. Tekme mladcev: Nadaljevanje tekem prvega dne, v kolikor ne bi bile ta dan končane. 1. Tekme posameznikov v mešanem desetoroboju (lahkoatletske točke). 2. Tekme vrst mladcev in posameznikov v teh vrstah, kakor tudi posameznikov iz ene teh vrst. 3. Tekme v lahki atletiki: a) skoki: v daljavo z zaletom, troskok; b) meti: krogla, žoga z zanko. 4. Nadaljevanje tekem v odbojki. • Hrana in stanovanje. Včeraj smo vsem župnijskim pripravljalnim odborom in fantovskim odsekom, ki so poslali denar, poslali nakaznice za hrano in stanovanje. Danes bomo poslali nakaznice za hrano in stanovanje še onim župnijskim pripravljalnim odborom in fantovskim odsekom, od katerih bomo danes prejeli denar. Za tiste ndeleženee, od katerih do danes še nismo prejeli denarja za hrano in stanovanje, bomo imeli nakaznice pripravljene in bomo za nje hrano naročili, če dobimo obvestilo poštne hranilnice o poslanem denarju vsaj še v ponedeljek dopoldne. Pošljite denar za hrano in stanovanje še danes. Slavnostna akademija. Rezervirajte vstopnice! Ministra Cvetkovič in Jankovič v Ljubtjan V sredo zvečer je prišel iz Ženeve v Ljubljano minister socialne politike Dragiša Cvetkovič, ki je prenočil v spalnem vagonu na ljubljanskem kolodvoru. Včeraj zjutraj si je ogledal ljubljansko bolnišnico, kjer ga je sprejel upravnik dr. Vladimir Ferlan in uradništvo bolnišnice. Minister je ob tej priliki obljubil, da bo poskrbel za kredit 1.3 milj. dinarjev, potrebnih za napravo novih kotlov za centralno kurjavo v bolnišnici. Nato si je minister Cvetkovič ogledal okrožni urad, kjer sta ga sprejela predsednik g. Kremžar in ravnatelj g, dr. Bo-hinec. Minister Cvetkovič je ob tej priliki omenil misel, da bi bilo potrebno zgraditi v Ljubljani bolnišnico za delavce, ki se pri delu ponesrečijo. Nato je g. minister obiskal bana dr. Natlačena ter je imel daljši razgovor z njim. V spremstvu g. bana dr. Natlačena je minister Cvetkovič obiskal Pokojninski zavod, kjer ga je sprejel predsednik dr. Milavec. Minister se je živo zanimal za ustroj zavarovanja v Sloveniji in Dalmaciji, obenem pa so ga predstavniki PZ opozorili na potrebo razširitve pokojninskega zavarovanja za vse nameščence v državi. Po obisku Pokojninskega zavoda se je minister g. Dragiša Cvetkovič odpeljal «• >, ,' , Most čez Mislinjo v Slovenjgradcu Banovinska cesta, ki vodi iz Dravograda čez Slovenjgradec, Velenje, Šoštanj, Letuš do Sv. Petra v Savinjski dolini, gre v Slovenjgradcu čez Mislinjo. Sedanji most je 30 m dolg in lesen ter širok 6 m. lina štiri odprtine, ki imajo razpetine okrog 8 m. V posameznih poljih je podprt že s številnimi zasilnimi podporami. Vsi mostni sestavni deli so pa v tako slabem stanju, da je most za promet že nevaren. Promet na cesti, ki gre čez most, pa je zelo velik, saj je la cesta glavna prometna žila vsega slovenjgraškega okraja, ki izvaža mnogo lesa. Most je obremenjen z lesnim prometom zlasti zato, ker vozniki ne vozijo lesa na železnico, ampak ga do-važajo do Drave, kjer ga v Dravogradu sestavljajo v splave. Zaradi tega je nujno potrebno, da 6e namesto lesenega in izrabljenega mostu zgradi nov železobetonski ni06t. Most bo postavljen na istem mestu kakor dosedanji. Ker je treba paziti pri zgradbi novega mostu na to, da ima voda v strugi neoviran odtok, bo novi most zgrajen brez vsakega stebra v sredi struge. Most bo imel en sam lok, ki bo imel 23 in pol metra razpetine. Dovozna cesta k novemu mostu bo na obeh 6traneh dvignjena za pol metra, cestišče na mostu pa bo tlakovano z gra- (D 3, na pasta Obloge prosti fl zobje so najboljše I varstvo proti zob- S nemu kamnu in gnilobi. Odol zob- ^ na pasta oprosti Si Vaše zobe oblop^ H Odlična pasta za zohe nitnimi kockami. Novi most bo širok 6 m in bo imel lepo ograjo. Tehnični oddelek banske uprave je že izdelal podrobne načrte in proračune za novi most. Gradbeni stroški so preračunani na 400.000 Din in je g. ban dr. Marko Natlačen te dni potrdil načrte in proračune in hkrati odredil, naj se razpiše prva licitacija v skrajšanem roku 15 dni na 12. julij 1937. K gradbenim stroškom prispeva okrajni cestni odbor v Slovenjgracu polovico, drugo polovico pa banovina, (z) Cerkev sv. Terezihe na Kodeljevem Ing. arh. Herman Hus: Notranjščina cerkve sv. Terezike na Kodeljevem. Na zgradbi cerkve sv. Terezije D. J. na Kodeljevem zopet vse oživelo. Lani je stavbno fiodjet-je gospoda Miroslava Zupana iz Ljubljane postavilo temelje novi cerkvi in dogradilo veliko dvorano, ki bo pod cerkvijo. Le temelji za 6tolp so zaradi terenskih zaprek morali ostati nedovršeni. Te zapreke so zdaj premagane in bo tudi temelj za mogočni stolp v kratkem položen. Vsa dela, ki jih je dovršila imenovana tvrdka, so po izjavi strokov- njakov prvovrstna. Letos pa je bil razpisan še preostali del cerkve. Zidarska dela je skonkurirala tvrdka Etnil Tomažič iz Ljubljane, dočim je tesarska dela prevzel g. mojster Majerič iz Most kot najcenejši ponudnik. Kot smo poučeni, 6e je stavbno podjetje zavezalo dograditi cerkev do strehe že do konca avgusta, tako da bo v teku septembra žo pokrita. g;--.. v-hcvnegs orožnUkerfa poveljstva v Belgradu: Od leve na desno brigadni general Linus Deka-neva? adjutan^Nj. Vel. kralja" Petra II., notranji minister dr. A. Korošec, prosvetni minister Sto-šovič, divizijski general Jovo Navmovič, poveljnik celokupnega orožništva. . / . * ' i 4 " . v Kranj v spremstvu predsednika Pokojninskega zavoda dr. Milavca in predsednika OUZD Kremžarja ter ravnatelja dr. Bohinjca obiskal tekstilno tovarno Ju-gočeške, kjer se je zanimal za delo v tovarni ter za delovne razmere delavstva. Nato si je ogledal novo poslopje ekspoziture OUZD-a v Kranju ter se pohvalno izrazil o napravah. Ob pol 6 popoldne se je vrnil v Ljubljano, kjer se je sestal še z nekaterimi svojimi političnimi prijatelji, nakar je zvečer zapustil Ljubljano. Včeraj zjutraj se je od Jesenic skozi Ljubljano pripeljal tudi minister za gozdove in rudnike gosp. Gjura Jankovič. Na glavni postaji ga je pozdravil g. ban dr. Natlačen, Minister Cvetkovič in ljubljanska bolnišnica Po obiskih je imel g. minister Cvetkovič sejo na banski upravi, kjer so obravnavali stanje in potrebe ljubljanske bolnišnice. Konferenci so prisostvovali ban dr. Natlačen, upravnik bolnišnice dr. Ferlan, načelnik tehničnega oddelka banske uprave ing. Skaberne ter načelnik oddelka za socialno skrbstvo in narodno zdravje dr. Ko6i. Minister dr. Cvetkovič je pregledal vse načrte, ki jih je že pred nekaj dnevi potrdil ban dr. Natlačen in ki določajo povečanje vseh paviljonov in oddelkov ljubljanske bolnišnice. G. minister je odredil, naj se vsi načrti pošljejo njemu v pregled skupno s proračunom za povečanje paviljonov, toda ne čez vsoto 20 milijonov dinarjev. G. minister je uvidel jx>trebo in nujnost, da se prenapolnjena ljubljanska bolnišnica poveča ter je obljubil, da bo ukrenil vse, da bo država čim bolj pomagala ljubljanski bolnišnici in ji pomagala odpraviti njene nedostatke. Cerkveni roparji v Štepanji vasi Zločinci, ki zadnje dni zaporedoma vlamljajo v cerkve po ljubljanski okolici, so izbrali za cilj svojim bogoskrunskim željam tudi idilično cerkvico sv. Štefana v Štepanji vasi. V kresni noči so vlomili v podružnico v upanju, da si bodo v njej nabrali bogatih zakladov. V mrtvašnici, kamro so najprej vdrli, so si vzeli vlomilsko orodje: lopatice, kramp in železni drog. S tem so nasilno odj>rli vrata pri stranskem vhodu, nato pa v cerkvi vse nabiralnike in puščice, kjer so polomili in štrli vse ključavnice. Vlomili so še v zakristijo in tam prebrskali vse shrambe in predale. Tudi v tabernakelj so pogledali, a je bil, kakor vedno, prazen. Preproste kelihe in drugo cerkveno opravo so pustili v miru, le razmetali so vse. Kot se vidi, so iskali samo denar, ki ga pa v cerkvici mnogo niso mogli najti. Darovi, ki jih verniki mečejo v puščice, so skromni, pa še tiste cerkveno predstojništvo redno pobira in spravlja. Škoda na ključavnicah, nn puščicah in nabiralnikih pa je znatna, saj je vse razdrto in uničeno. Ker je cerkvica na samem, ni vlomilcev pri njihovem bogoskrunskem početju nihče opazil, ne motil. Šele včeraj dopoldne je cerkovnik zagledal gnusno razdejanje v cerkvi in obvestil o tem cerkveno predstojništvo pri sv. Petru ter policijo. Vrli stražniki so bili takoj na licu mesta, kjer so si vse natančno ogledali in vzeli tudi prstne odtise. Zločinci, morda je bil tudi samo eden, so policiji že znani in iih vztrajno zasledujejo. Daj Bog, da bi jih kmalu prijeli in spravili pod ključ, da bi naše cerkve spet imele svoj mir. Zborovanje otrok Marijinih vrtcev vrhniške dekanije Preteklo nedeljo je bil za Vrhniko nenavaden praznik. Vršil se je dekanijski tabor Marijinih vrtcev. Nedeljsko jutro se ni 6icer kar nič kazalo prijazno. V veliki negotovosti smo bili, kaj bo. Pa 6o se prikazali prvi iz onih krajev, nad katerimi smo imeli najmanj upanja. Privriskali so iz Vrha, iz Hotederšice, iz Logatca so jih vozili v tovornih avtomobilih, iz Borovnice se jih je pripeljalo 10 voz; torej iz vseh krajev. Ob pol 11 se je dvorišče Med zborovanjem pred cerkvijo sv. Trojice Rokodelskega doma napolnilo. Komaj da smo 6« uvrstili v sprevod in korakali k sv. maši z vrhniško e pe na evh. Kongresu v Ljubljani. Po dopoldanskih službi božji je bilo okrepčilo v Rokodelskem domu. Da so bili V6i otroci zadovoljivo postreženi, je v prvi vrsti zasluga gospe Jerinove. Vsakomur je ustregla po željah, čeprav je bila do sredi dopoldneva radi vremena v mučni negotovosti, kako in kaj. Pridna in požrtovalna so bila vrhniška dekleta, enako reditelji. Po opoldanskem okrepčilu se je zopet številna mladina uvrstila v 6prevod z godbo v sredi in odšla po stari cesti mimo 6v. Lenarta k zborovanju pri sv. Trojici. Pred cerkvijo je bil otroški tabor, Kateremu je prieosvtovalo tudi nekaj staršev otrok, tako da je bilo skupno število nekaj nad 2000. V slavnostnem govoru je g. dekan Kete navduševal mladino za lepo in neustrašeno življenje po vzoru Marijinem. Sledili 60 pozdravi malih in posameznih krajev, nato kratka igrica s petjem. Himna »Pov6od Boga« je zaključila lepo zborovanje. Mladina se je zopet odpravila na okrašene vozove in napolnjena veselja hitela domov, da pove domačim, kako je bilo lepo. — Pri taprtju. motnjah v nrohnvl VTAm||a vin. traj na prazen želodec kozarec naravne »Franr-Jose! grcnčicec. Drobne novice Koledar Petek, 25. junija: Viljem, opat; Henrik, škof. Novi grobovi -f- Na Glincab je umrl g. Pavlic Avgust iz znane Pavličeve rodbine, brat občinskega svetnika Pavliča Ferda. Pokojni je pomagal svojemu bratu v gospodarstvu in se javno ni mnogo udejstvoval. Bil pa je veren in praktičen katoličan ter zaveden Slovenec. K pogrebu ga spremimo izpred domače hiše danes popoldne ob 6. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! ■f" V Vopovljah cerkljanske župnije pri Kranju je umrl vrl mož Blaž Zavrl, vzoren gospodar in cerkveni ključar na Sp. Brniku. Po prestani operaciji v ljubljanski bolnišnici je bil prepeljan domov, izdihnil pa je med potjo v rokah svojih otrok po- Brej, nego so dosegli prag domače hiše 15. t. m. 'oživel je 70 let. Obilno pogrebcev ga je spremilo do zadnjega tuzemskega stanovanja na pokopališču. Domači pevci so sc poslovili od njega s par ginljivimi nagrobnicami. Naj počiva v miru. Družini naše sožalje. Osebne oesfi — Promocija. V soboto, 26. t. m. ob 11.30 bodo na univerzi kralja Aleksandra I. promovirani za doktorje prava: Zdenka Adamič iz Ljubljane, Pesjak Jože iz Kranja, Zalokar Vinko iz Doba pri Domžalah, Štih Tone iz Stare Cerkve pri Kočevju, Pustišek Ivan, Skala Hugo in Sušnik Kornelij, vsi iz Ljubljane. Čestitamo! = Diplomirana sta bila na univerzi v Zagrebu gg. Suhadole Jože in Pador Jože za inženerja agronomije. Iskreno čestitamo. Izpit so napravili za čin peh. podporočnika narednik Jožef Hlebec; za zvanje nižjega voj. pisarja IV. razr. peh. narednika vodnika II. razr. Ivan Golouh in Mirko Šušmak; za zvanje nižjega sanitetnega pomočnika IV. razr. narednika Ivan Brejc in Marko Belas; za rez. veterinarskega podporočnika kaplara-dijaka Ivan Ričko in Dragotin Premzl; za čin peh. stotnika II. razr. poročnik Frano Čipin; za čin topniškega stotnika II. razr. poročnik Franjo Poljak; za čin inž. stotnika II. razr. poročnik Anton Komel; za čin zrakoplovnega stotnika II .razr. poročnik Josip Helebrant in Aloiz Srebernak; za nižjega voj. kapelnika II. razr. nižji voj. kapelniki III. razr. Jan Slabi, Karel Ba-ča in František Kment; za rez. sanitetnega majorja stotnik I. razr. dr. Štefan Mecger; za rez. peh. stotnika II. razr. poročnika Dragotin Hrašo-vec in Albert Pol; za čin kapetana korvete poročniki bojnega broda I. razr. Josip Černi, Franc Kozjak in Edvard Piki; za čin poročnika bojnega broda II. razr. poročnik fregate Baldomir Saje; za čin inž. majorja mornarice inž. stotnika I. razr. mornarice inž. Milan Špicer in inž. Srečko ZagaT; za čin strokovnega majorja strokovni 6totnik I. razr. Anton Šparovec; za čin inž. majorja mornarice inž. stotnika I. razr. mornarice inž. Ljudevit Plaščar in inž. Vincecij Jalen; za čin strojnega majorja strojna stotnika I. razr. Josip Stranski m Adolf Čizmek; za čin inž. majorja mornarice inž. stotnik I. razr. mornarice inž. Milan Pulko in za čin rez. inž. majorja mornarice rez. inž. stotnik I. razr. mornarice inž. Emil Matič. Fantje in možje vsi na tabor««» v Ceife do 29. junija — Misijonska razstava v Grobljah bo odprta do 29. junija. V dnevih 27., 28. in 29. junija se bodo vsi vlaki na kamniški progi ustavljali tudi v Grobljah. Ljubljančani naj' kupijo vozne listke do postaje Jarše—Mengeš. Številnejšim skupinam se bo pred vajal misijonski film iz Afrike. Vstopnina 2 din. — Zlati jubilej trzinske šole. V nedeljo 27. junija t. 1. bomo Trzinci praznovali 50 letnico ustanovitve šole. Iskreno vabimo k proslavi vse bivše vzgojitelje, učence in učenke naše šole ter vse trzinske rojake, ki bivajo sedaj po raznih krajih naše odmovine. Spored slavnosti: V soboto zvečer 26. junija ob 9 igra Dimež — uprizore bivši učenci trzinske šole. Nedelja, 27. junija: Ob 7 sv. maša za umrle šolske dobrotnike in učence s skupnim obhajilom šol. mladine. Po sv. maši otvoritev razstave v šoli. Ob 2 popoldne obhod po vasi z godbo in v cerkev k litanijam. Po litanijah slavnostna akademija šolske mladine v Prosvet. do-mu. Po akademiji je prosta zabava udeležencev pred domom z godbo in petjem! — Otvoritev golf igrišča na Bledu. Zadnje priprave za dovršitev golf-igrišča pri Beldu se dokončujejo. Igrišče bo otvorjeno na slovesen način dne 10. julija ob 10. dopoldne. Igrišče ho otvoril vojvoda Windsorski, ki bo imel prvi udarec pri prvem matehu. Avstrijska Kajak zveza priporoča za solnčenje Ig Tschamba Pii. Drogerija Gregorič dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ul. 5. — V vojaško akademijo bo sprejetih letos približno 260 gojencev. Začetek šolskega lela je 1. oktobra in ima akademija tri letnike. Kandidati morajo biti državljani kraljevine Jugoslavije, da so dovršili osem razredov gimnazije ali realke z maturo in da niso mlajši od 18. in ne starejši od 22 let. Prošnje je poslati upravniku vojaške akademije najkasneje do 5. septembra t. 1. Sprejemni pogoji so razvidni iz »Službenega vojnega lista«, stran 711—720, ki je interesentom na vpogled pri pristojnih voj. okrožjih in na vseh orožmiških postajah. — II. češnjev dan v Brusnicah pri Novem mestu. Odlično uspeli češnjev dan 21. junija 1936 nam je dal vzpodbudo, da tudi letos razstavimo naše krasne brusniške črne, rdeče vinske in rumene hrustavke. Letošnji drugi češnjev dan bo na praznik sv. Petra in Pavla. Sprejem goslov in otvoritev razstave bo ob 10. Številni obiskovalci lanskega češnjevega dne so se zelo pohvalno izrazili o naši prireditvi, ki nudi lepo priliko za nabavo češenj neposredno od tuk. sadjarjev. Kdor želi imeti res krasno biago, naj pride k nam. Imate priložnost za lepe izlete v okolico, n. pr. na Gorjance in Tolsti vrh itd., domov pa boste odnesli naš lepi, krasni božji dar. Vsa pojasnila glede prehrane, prevoza (le 9 km od Novega mesta), naročila češenj za ta dan, vam daje radevolje sadjarska in vrtnanska podružnica v Brusnicah. Naj pripomnimo še to, da so zveze z vlaki na vse strani zelo ugodne (turist, vlak). Pridite, sprejeli vas bomo po naše, to je z odprtimi rokami. Spoznali boste, da smo tudi Dolenjci »fejst« ljudje. — Škofijski odbor Katoliške akcije, odsek za dekleta v Ljubljani bo priredil od 15. do 21. julija 1937 duhovne vaje in tečaj KA za učiteljice v ur-šulinskem samostanu v Ljubljani in vabi k obilni udeležbi. Udeleženke naj se prijavijo do 10. julija na tajništvo dekliške Katoliške akcije, Masarykova ulica 12 v Ljubljani. — Maturanti ljubljanskega učiteljišča iz leta 1902 praznujejo svojo 35 letnico mature dne 3. julija 1937 v Ljubljani. Vabila so bila razposlana. R. G. — Diplomski učiteljski izpiti na drž. učiteljski šoli v Ljubljani so bili od 9. do 23, junija 1937 pod predsedstvom direktorjevega namestnika prof. dr. Kropivnika Rudolfa. Izpit so napravili(e): Grošelj Olga, Grudnik Rozina, Jerše Marija, Krivec Marija, Kumip H Ud a, Malnar Marija, Marenčič Marija, Pe-tročnik Gabrijela, Žun Nada, Fuis Martin, Jevševar Filip, Kavčič Stanislav, Kenk Jože, Kimavec Stanislav, Konc Jakob, Krča Franc, Kunaver Rajko, Luštek Miroslav, Marinko Maks, Prek Stanislav, Stojkovič Miroslav, Zupančič Maksimilijan. Popravni izpit ima 12 kandidatov in kandidatk. 7 kandi-datov(tk) je bilo odklonjenih za 1 leto, 2 pa odstranjeni za 1 leto. — Pri težki stolici napetosti, glavobolu vsled naprtja očisti ena do dve časi naravne »Franz-Josefove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro. Ogl. reg. 8. br. 30474/35. — Na Drž. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani so bili završni izpiti od 5. do 23. junija 1937. Od 65 rednih kandidatov in kandidatinj ter 2 pri-vatistov so napravili završni izpit a) z odličnim uspehom: Groboljšek Francka in Keše Ljubica, b) s prav dobrim uspehom: Bogajaveskaja Irina, De-jak Ida, Dermastja Krista, Dolgan Roza, Jamnik Bogomir, Jakoš Terezija, Kostevc Breda, Ziherl Bojan, Marinko Ana, Zupane Albin, Stanovnik Ana, Ropret Cirila, Gros Frančiška, Jager Marta, Kovačič Rudolfina, Racman Božena, c) z dobrim uspehom: Ahačič Marija, Goričar Helena, Hartman Olga, Belantič Jože, Deržič Drago, Krušec Alojzij, Levičar Alojzij, Mekinc Ivan, Hauck Štefanija, Križ-nar Alojzija, Lauter Marjana, Jurca Bogomira, Mu-sec Herman, Navinšek Roman, Rausch Martin, Tori Savo, Ulčakar Adela, Leveč Ana, Logar Ana, Mer-har Angela, Rakovec Ana, Zrimec Stane, Srakar Marija, Šuštar Rada, Terhljan Bronislava, Tory Nada, Klemene Pavla, Lovišček Janez, Križnik Ljudmila, Zamen Jožica, Zidanšek Milena, č) z zadostnim uspehom: Jankovič Alojzij, Hočevar Vera, Mer-genthaler Berta, Rajar Majda, Zupan Zvonimir, Zupančič Stane, Žulovec Karel, Rosa Helena, Skok Danica, Zaplotnik Dragica, Tančič Viktor (priv.). — Za tri mesece je bil odklonjen 1 kandidat, 4 kan-didatinje in 1 privatist. — Privatisti na Drž. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani. Tisti, ki žele v šolskem letu 1937-38 polagati izpit kot privatisti čez prvi ali drugi razred, naj se zglase začetkom šolskega leta v ravna-teljski pisarni, da bodo dobili potrebna navodila za študij. — Društvo za zaščito interesov vlagateljev bivše avstrijske poštne hranilnice s sedežem v Ljubljani objavlja: Ministrski svet je dne 13. V. 1937 sklenil na svoji seji, da se izplačajo vse vloge na tekoče račune in hranilne vloge bivše dunajske poštne hranilnice za vsakih 4 krone 1 dinar. Izplačevanje teh vlog se je že začelo. Svetujemo, naj vsak vlagatelj sprejme svojo vlogo, ker sicer glasom dopisa poštne direkcije v Belgradu z dne 13. V. t. L niti teh vlog ne bo izplačala. Seveda bo društvo v tej zadevi še storilo potrebne korake. Nadalje poziva društvo vse člane, kateri so že prejeli in bodo še prejeli vloge od Poštne hranilnice v Belgradu, da takoj pošljejo 8% društvu za stroške, sicer bo izterjal naš pravni zastopnik imenovane procente potom pristojnega sodišča, ker imamo izkaze, kako in kdaj je kateri prejel. Apeliramo pa tudi na druge vlagatelje, kateri so že in bodo še prejeli svoje terjatve, naj se spomnijo na društvo vsak po svoji moči z izdatnimi denarnimi pripomočki, ker brez društva in brez tožbe bi ne bilo nikdar prišlo do tega izplačila. Za eventuelne informacije je priložiti znamko za 2 din, sicer se ne odgovarja. — Vpisovanje na Drž. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani. Tisti, ki žele v šolskem letu 1937-38 na novo vstopiti v prvi razred ali ga ponavljati, se morajo osebno priglasiti dne 25., 26., 27. ali 28. avgusta 1937 med 8. in 12. uro. Prinesti morajo s seboj: 1. izpolnjeno prijavo, ki jo dobe za 50 par pri šolskem slugi in jo morajo kolkovati z 10 din, 2. rojstni list, 3. izpričevalo o nižjem tečajnem ali završnem izpitu, 4. davčno potrdilo. Kdor je na dan priglasitve star več nego 17, toda manj kakor 19 let, mora predložiti še 5. rešitev kr. banske uprave o spregledu starosti. — Ob 9. uri, dne 31. avgusta bo na uradni deski razglašeno, kdo je sprejet. Nesprejeti bodo prejeli istega dne svoje listine pri šolskem slugi. — Sprejeti se bodo definitivno vpisali dne 1., 2. ali 3. septembra 1937 med 8. in 12. uro in plačali: 1. dodatni kolek za prijavo 40 din, 2. šolnino in drugo, kakor je objavljeno na raz-glasni deski. — Vpisovanje v drugi razred bo dne 1., 2. ali 3. septembra 1937 med 8. in 12. uro. Predložiti je treba: 1. prijavo, ki jo dobe pri šolskem slugi za 50 par in jo moraio kolkovati s 50 din, 2. izpričevalo prvega razreda, 3. davčno potrdilo ter plačati šolnino in drugo, kakor je razglašeno na uradni deski. — Nova ccrkev v Zagrebu. V nedeljo bo v Zagrebu blagoslovljena na Kanalu, to je v predmestju. nova cerkev, ki bo posvečena sv. Družini. To bo župnijska cerkev za novo župnijo, ki bo mejila na znano ulico. Cerkev bo blagoslovil nadškof koadjutor dr. Stepinac. Novi župnik pa bo gospod Peter Kovačič, dosedanji kaplan župnije sv. Pelra v Zagrebu. — Pogajanja med Nemčijo in Jugoslavijo v Dubrovniku. Dne 10. julija bo v Dubrovniku sestanek jugoslovansko - nemškega trgovinskega odbora, ki bo obravnaval vprašanje izmenjave blaga med Jugoslavijo in Nemčijo in pa način plačevanja. Dubrovniška trgovinska obrtniška zbornica bo za delo tega odbora pripravila vse gradivo. — Poljske miši v Bosni. Kmetje v srednji Bosni se zelo pritožujejo čez veliko množino poljskih miši, ki ogrožajo njihova polja. Kmetje se sploh boje, da bodo radi teh miši ostali brez želve. Banska uprava jim je poslala neki strup, s katerim kmetje upajo, ua bodo vsaj omejili, če nc popolnoma zatrli, lo mišjo irolazen. za nedeljsko oziroma vidov-dansko številko »Slovenca« prosimo čim največ mogoče že v teku današnjega dne, ali vsaj jutri v soboto dopoldne, ker bomo sicer le težko ustregli željam cenj. inserentov glede izvršitve in namestitve oglasov Gledališče Ljubljana dne 25. julija. Drama: Petek, 25. junija: »Tisočak v telovniku«. Red Četrtek. — Sobota, 26. junija: »Tisočak v telovniku«. Red A. Zaključek sezone. Opera: Petek, 25. junija zaprto. — Sobota, 26. junija: »Prodana nevesta«. Izven. — Nedelja, 27. junija: »Pod to goro zeleno...« Izven. Znižane cene od 24 din navzdol. — Ponedeljek, 28. junija: »Ero z onega sveta«. Red C. — Torek, 29. junija: »Prodanfi nevesta«. Izven. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste. Prosvetni tabor v Trnovem Ko bi moralo trnovsko prosvetno društvo v Ljubljani proslavljati svoj srebrni jubilej, je bila njegova beseda nema. Brez onega leska jc bila, ki se je tekom 25 let nabral v neštevilnih zaslugah za prosvetni dvig krščanskega idealizma najpotrebnejšega dela Ljubljane. Ob njegovi 30 letnici pa mora biti njegova beseda močna, tako krepka, kot to dolikuje zrelemu in v trpljenju ter delti preka-ljenemu možu. Vabimo že danes vse, ki 6toje izven trnovske prosvete v enaki borbi in pri enakem delu. 3. in 4. julija 1937 počastimo Trnovčane s tem, da 6e njihove proslave v mogočnem številu udeležimo ter pri izvedbi lepo zamišljenega sporeda sodelujemo! Zobozdravnik dr. Puher ne ordinira do 15. avgusta 1 Opozorilo. Zvedeli smo, da v imenu jadralnih 6ekcij in v imenu kr. jugoslovanskega Aerokluba pobirajo gotovi ljudje po Ljubljani prispevke na nabiralne pole in s tem nadlegujejo občinstvo. Naprošamo vsakogar, da nabiralce, lii bi se pojavili, takoj izroči policijski oblasti, ker Aaeroklub nikogar ni pooblastil s pobiranjem prispevkov na nabiralne pole in 60 te tako glede štampiljke, kakor 1u-di podpisov ponarejene. 1 Oglejte si razslavo šolskih izdelkov in risb III. drž. mešane meščanske šole v Mostah, ki je odprta dne 25. in 26. t. m. Vstop prost. 1 Vojaški pregled živine v Ljubljani bo v sredo, dne 14. julija 1937 ob 7. uri na Ambroževem trgu. Pregledala se bo vsa živina (konji, voli itd.), ki doslej iz kakršnegakoli razloga še ni bila pregledana. Vsi posestniki, ki imajo tako živino, pa je še niso priglasili v mestnem vojaškem uradu, naj to takoj store, da prejmejo izkaznico za pregled. Nihče ne sme odtujiti svoje nepregledane živine, dokler se napovedani vojaški pregled ne izvrši. Kdor bi svoje živine neopravičeno ne prignal k pregledu, bo najstrožje kaznovan. BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB Obiščite slikarsko razstavo lič- v Jakopičevem paviljonu Odprta od 9 dopoldne do 7 zvečer aBBBBBBBBBflBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB I Gostinsko pomožno osebje, ki ima neposredno opravilo z gosti, mora biti na podlagi čl. 3 nove uredbe o pomožnem osebju v gostinskih obratih v turističnih krajih in večjih mestih pred nastopom službe in vsako leto še pred začetkom glavne turistične sezone zdravniško pregledano. Za mesto Ljubljano bodo obvezni sezonski zdravniški pregledi od 1. julija do 8. julija vsako dopoldne od 8 do 12 v prostorih mestnega fizikata v Mestnem domu. V smislu čl. omenjene uredbe je služboda-jalec kaznjiv, če zaposli pomožno osebje zoper cit. predpis čl. 3. 1 Brivski in frizerski saloni v Ljubljani, bodo na Vidov dan_ zaprti samo med službo božjo, na dan 6V. Petra in Pavla pa ves dan. 1 Pred trgovskim davčnim odborom se bodo obravnavali predlogi davčne uprave za sledeče pridobitne 6troke; dne 8. julija 1937 ob 8. uri; trafike, krznarji, modistinje, obrtna podjetja, urarji, zlatarji, pasarji, optiki, foto-trgovine, časopisi-revije, trgovine z alkoholnimi pijačami, 6odavičarji, trg. z lesom, 6tarinarji. razna podjetja (narodno zdravje). Dne 9. julija 1937 ob 8. uri; lekarne. Dne 9. julija 1937 ob 9. uri; stavbeniki, trg. s troji in vozili, trg. s 6teklom, trg. s slaščicami, perutnino, ribami, konji, živino, glasbili, razne trgovine, menjalnice, kmo-podjetja. vsakovrstna podjetja, trg. z tehničnimi in elektroteh. predmeti. Sieznami davčnih zavezancev in davčnih osnov teh strok so razgrnjeni na vpogled v pisarni mestnega poglavarstva od 24. junija do 1. julija f. 1. I Nesreča pod tramvajem. Blizu nove Lukma-nove hiše v Gradišču se je včeraj dopoldne pripetila huda nesreča. Tramvaj je podrl 60 letno Ivano Lenassi. ki je obležala nezavestna. Ženska je dobila hude poškodbe na glavi ter je močno krvavela. Poklican je bil reševalni avto, ki jo je prepeljal v bolnišnico. Njeno stanje je smrtno nevarno. I Nesreča otroka. Včeraj popoldne je reševalni avto prepeljal z Ižanske cestc 125 dveletno Amalijo Špetičevo, zidarjevo hčerko. Otrok se je med igro zaletel v mamico, ki jc nesla lonec kro|ja. Krop sc jc po otroku raziii icr ga iiudo opekel |x> nogah in rokah. Mart bot in Visok obisk. Predvčerajšnjim je prispel v Maribor križevški škof dr. Dionizij Njaradi ter obiskal lavantinskega vladiko dr. Tomažiča. Včeraj se je odpeljal s pojK)ldan6kim brzovlakoni na kongres v Poznanj na Poljskem. m Na obletnico imenovanja našega nadpaslirja dr. Ivana Tomažiča za ordinarija lavantinske škofije bo v nedeljo 27. t. m. ob pol 10. pridiga in ob 10. slovesna pontifikalna zahvalna služba božja v stolni in mestni župnijski cerkvi. m Proslava Vidovega dne. V ponedeljek, 28. L m., na Vidov dan, bodo ob 8. in 9. šolske sv. maše (sklep šolskega leta). Ob 10. bo v stolnici Requiem z Libero za vse v bojih za vero in domovino padlo junake. Za časa službe božje od 10. do 11. so vse trgovine v mestu zaprte. m Važno za člane in pristaše JRZ. Kakor ste v »Slovencu« že čitali, bo v nedeljo, dne 4. julija v Slovenjgradcu velik slovenski narodni tabor. Na tem taboru bo med drugimi govoril tudi naš voditelj g. dr. Anton Korošec. Čeprav je ta tabor namenjen v prvi vrsti za slovenjgraški in dravograjski okraj, vendar je dolžnost Mariborčanov — članov in pristašev Jugoslovanske radikalne zajednice, da se tega tabora v čim večjem številu udeležijo. Vožnja po vlaku stane okrog 30 Din (nedeljska karta). Lahko bi se peljali tudi i avtobusom, kar velja kakih 10 Din več. V obeh slučajih, zlasti pa v drugem slučaju, da se želite peljati z avtobusom, prosimo, da prijavite svojo udeležbo na taboru po dopisnici ali pa u6lno v tajništvu JRZ, Loška ul. 10, gotovo do srede, dne 30. junija. Prosimo odločnosti in nekaj požrtvovalnosti. Odbor JRZ za mesto. m Udeležencem celjskega tabora. Znaki in izkaznice, brez katerih nikdo nima pravice do polovične vožnje in dostopa na prireditve, se dobijo v prosvetni knjižnici na Aleksandrovi cesti 6. Cena 2 Din. m Vpisovanje v ljudske šole. Na vseh mariborskih ljudskih šolah bo v sredo, dne 30. junija t. I. od 8. do 11. vpisovanje za vse razrede. Novinci naj pridejo v spremstvu odraslih, ki naj zanje predložo domovnice, krstne lisle in potrdila o cepljenju proti kozam. m Planinske svete maše bodo v poletni sezoni vsako nedeljo in praznik na naslednjih postojankah: Pri Sv. Arehu na Pohorju počenši z nedeljo 27. junija do vključno 12. septembra ob 10. — Na Ural ji gori pri Slovenjgradcu bo prvič služba božja na praznik sv .Petra in Pavla 29. junija ob 10.; potem vsako nedeljo in praznik do vključno 12. septembra ob 9. — Na Smolniku pri Rušah od 27. junija do 12. septembra ob 9. — Planince, ki odhaja jo iz Maribora v nedeljo ali na praznik zjutraj, opozarjamo, da je prva sveta maša v frančiškanski cerkvi ob četrt na pet, tako da morejo po končani 6veti maši še pravočasno priti na vlak. m Slomškova družina ima danes, v petek po-jioldne ob 5. sejo na Koroški cesti 5. Vsi odborniki naj se seje zanesljivo udeleže. m Zveza Maistrovih borcev v Mariboru poziva vse člane, ki so se od 1. do 5. novembra 1918 prostovoljno javili na razpolago generalu Maistru, da se javijo v sredo ali soboto od 6. do 7. v tajništvu v Narodnem domu. m Na otoku strog režim. Na Mariborskem otoku se je razpasla razvada, da so prihajale nekatere dame v zelo pomanjkljivih kopalnih oblekah. Vodstvo kopališča je nekaj takih kopalk pozvalo k redu, kar so vsi kopalci brez izjeme odobravali.''1"1 m Kantina se odda v zakup. Dne 8. julija ob 11. bo v vojašnici kralja Petra I. v Mariboru oddana kantina v zakup. Pravico imajo samo invalidi. Natančnejši pogoji so razvidni v pisarni blagajnika. m Lastniki še nepregledane živine (konj, volov) in vprežnih vozil v Mariboru se opozarjajo, da 6e vrši pregled in podpis dne 26. julija ob 7. zjutraj. m Zopet nepoznan vtopljenec. V potoku Novi graben pri Pragerskem so našli truplo starega berača, ki je utonil v narasli vodi. Bil je star 65—70 let ter ga nihče na Pragerskem ni prepoznal. Pokopali 60 ga kot nepoznano žrtev zadnje povodnji. m Razprava o beli kovini v porotni dvorani. Danes dopoldne bo pred okrožnim sodiščem razprava zaradi tatvin bele kovine v železniških delavnicah. Na zatožni klopi bo 22 osumljencev. — Zaradi tolikega števila obtožencev je predsedstvo okrož. sodišča odredilo, da bo razprava v porotni dvorani. in Oče in sin aretirana zaradi suma požiga. Orožniki so aretirali v Šniartnem Franca Pačnika, ki je priznal, da je dne 20. avgusta 1932 zažgal po nalogu svojega očeta domačo hišo zaradi zavarovalnine. Na podlagi te izjave je bil aretiran tudi njegov oče, 62 letni Pongrac Pačnik. Celje c Lepi celjski dnevi — tabor slovenskih mož in fantov so pred nami. Številne prijave, ki prihajajo dnevno pripravljalnemu odboru, kažejo, da bo tabor res dobro obiskan in da bodo ti dnevi izreden dogodek za naše mesto. Razumljivo je, da bodo številni gostje zaposlili tudi celjske trgovce in gostilničarje in druge javne lokale, predvsem pa bodo prišle v poštev one tvrdke, ki bodo inserirale v »Slovencu« Opozarjamo zato vse celjske tvrdke, da bo v nedeljo izšel »Slovenec« za Celje v veliko večji nakladi in zato si naj v teku današnjega dopoldne naročijo oglasi v »Slovenčevi ix>družnici« v Celju. e Mestno poglavarstvo vsem hišnim posestnikom. Podzveza fantovskih odsekov v Celju priredi pod pokroviteljstvom g. nadškofa dr. Antona Bo-naventure Jegliča v dneh 27. do vključno 29. junija v našem mestu tabor slovenskih mož in fantov. V počastitev gostov, ki bodo v teh dneh prišli v mesto Celje iz vseh krajev Slovenije, bo imela mestna občina na svojih poslojijih razobešene državne zastave. Mestno poglavarstvo vabi hišne posestnike, da sledijo temu vzgledu in iinajo v navedenih dneh okrašene svoje domove z državnimi zastavami. c Predavanja v kinu Metropol. Jutri, v soboto, nedeljo, ponedeljek in v torek bodo v kinu Metropol poučna predavanja o zgodovini krščanskih časov, združena z lepim filmom »Ben Hur« ter predavanja o delovanju slovitega francoskega učenjaka, dobrotnika človeštva in vzornega katolika s predvajanjem filma >Louis Pasteur«. Predstave v soboto in nedeljo so namenjene predvsem za Celjane in bližnje okoličane, predstave v ponedeljek in torek pa za zunanje udeležence tabora slovenskih fantov in mož. c Trgovine na Vidov dan. Združenje trgovcev za mesto Celje razglaša: Trgovine v območju mestne občino celjske bodo v ponedeljek, na Vidov dan odprte ves dan t. j. do 7 zvečer. Zajirte bodo samo med sv. mašo od pol 8 do pol 10. c Končni zaključni izpit na orglarski šoli za I. 1936-37 bo 1. julija v Glasbeni Matici v Celju. Kakor vsako leto so tudi letos povabljeni k izpitu gg. duhovniki in organisli. Kakor znano, bo letos zadnji izpit na orglarski šoli v Celju, ker se § prihodnjim letom prestavi orglarska šola v Maribor. r Kino Metropol. Danes ob 16.15, 18.15 in ob 20.30 »Neznanka« (Die Uiibeknnnte). Konferenca borz v Ljubljani Ljubljana, 24. junija. Kakor smo že včerai poročali, se je začelo zasedanje zastopnikov vseh naših borz v sredo 23. junija ▼ Trgovskem domu. Dopoldne v sredo so že absolvirali velik del dnevnega reda, popoldne pa so nadaljevali konferenco. Ravno tako je danes dopoldne konferenca delala dalje. Na dnevnem redu jc bila razprava o izpremembi nekaterih uzanc zagrebške borze, ker so se pojavile različne določbe glede določb o prevoznih stroških. Nadalje je bel-grajska borza referirala o merjenju vag. blaga, ki pov.roča veliko sporov. Skopljanska borza se je zaviemala za ustanovitev tedenskega borznega dne in za registriranje zaključkov, sklenjenih izven borze. Ljubljanska borza je imela referat s predlogom, naj se izpusti v razsodbah borznih razsodišč navedba dejanskega stana, ker te navedbe tudi že opuščajo redna sodišča. Za Južno Srbijo bi bila velikega pomena devizna borza, ker ima Južna Srbija znatno potrebo za grškimi boni, pri katerih mora plačati drago posredništvo. Po končanem delu je predsedstvo ljubljanske borze izdalo službeno obvestilo o poteku konference ter so bile objavljene tudi naslednje resolucije delegacije jugoslovanskih borz: Resolucije Delegacija jugoslovanskih borz, ki se je sestala 23, junija v Ljubljani pod predsedstvom ljubljanske borze v svoje pomladno zasedanje, se je na prvem mestu bavila z izgledi za letošnjo žetev. Po preči-tanju referatov, katere so predložili delegati za vsa borzna področja, smatra delegacija borz po današnjem stanju posevkov, da bo letos srednje dobra žetev. Delegacija borz smatra, da bi bilo potrebno poleg kontingentov, katere treba osigurati za izvoz pšenice, letos še bolj stremeti za tem, da se zagotovi ludi izvoz gotove količine moke, da bi tudi domači mlini, v katere je vložen znatni kapital, našli zaposlitev in bi radi tega mogli prevzeti tudi de! letošnje žetve pšenice, kar bi ugodno vplivalo na cene pšenice in sploh na narodno gospodarstvo. Vprašanje uvedbe terminskih poslov na domačih borzah po mnenju delegacije še ne more biti rešeno, toda proučevali se bodo pogoji za uvedbo pravega terminskega poslovanja na naših borzah. V načelu so bile sprejete uzance za trgovino z repico tako, da bodo posamezne borze detajlnejše proučile predloženi načrt in delale za njegovo koč-no uveljavljenje. Ravno tako je bilo sprejeto, da se dopolnijo tudi posebne uzance o koruzi z odredbo mixed koruzi, o toleranci vlage in bonifikacije, katera se ima s tem v zvezi priznati. Delegacija se je nadalje bavila tudi z drugimi važnimi vprašanji, ki so V zvezi z izenačenjem borznih uzanc in pospeševanjem prometa, posebno z vprašanjem paritetnih razlik, ureditve vagonov za žito, stroškov rinfuza-ureditev, povečanjem števila mostnih tehtnic na nakladalnih postajah, z uvedbo posebnega borznega dne, z uveljavljenjem in dopolnitvijo posebnih uzanc za sveže sadje, ki postaja vse važnejše v našem izvozu. Glede normalizacije trgovine je delegacija borz tudi to pot naglasila, da je treba pri ureditvi žitnega režima stremeti za tem, da se da čim več razmaha zasebni iniciativi in da se zagotovi čim pristnejše sodelovanje trgovcev s Prizadom, da bi se s popravki mednarodnih trgovskih razmer in z opuščanjem obstoječih razmer mogla postopno zagotoviti odgovarjajoča vloga naših trgovcev in zasebne iniciative v boljšem in normalnejšem trgovskem redu, za katerim je treba vedno bolj stremeti, če se želi, da pridemo iz sedanjega nezaželjenega stanja, v katerega je prišla trgovina med narodi. Po zaključku konference je bilo v Unionu prirejeno skupno kosilo, katerega so se poleg delegatov udeležili tudi številni člani uprave ljubljanske borze. Po pozdravu gostov je predsednik borze dr. Ivan Slokar očrtal dosedanje delo ljubljanske borze z odgovarjajočimi statističnimi podatki. Pokazalo se je, da je bila popolna borza v Ljubljani absolutno potrebna. Od vseh popolnih borz v Jugoslaviji je ljubljanska edina, ki ne more praznovati desetletnice v lastnem domu. Toda borza je prebrodila svoja otroška leta in pričakovati je v zvezi s pojavljajočo se dobo novega poleta tudi močno oživitev borznega prometa. Nato so k jubileju ljubljanske borze čestitali še gg. Voja Petkovič, član uprave belgraiske borze, ki je navedel, da jc dobil prve nauke o borzništvu v ljubljanski Mahrovi šoli, v imenu zagrebške borze tajnik dr. Miroslav Matica, v imenu Zbornice predsednik Ivan Jelačin, v imenu Zveze industrijcev predsednik Praprotnik, v imenu Združenja trgovcev Anton Verbič in v imenu denarnih zavodov ravnatelj Rihard Schwinger. No-vosadska borza je poslala brzojavne čestitke. Davčne oprostitve V svoji knjigi »Davčne oprostitve in olajšave« navaja zasebni docent dr, Vladimir Murko z ljubljanskega vseučilišča zanimive podatke o davčnih ugodnostih v naši državi. V posebnem poglavju obdeluje davčne ugodnosti, utemeljene v industrijski politiki. V tem poglavju navaja tudi veliko listo podjetij z davčnimi olajšavami. Zaradi zanimivosti prinašamo pregled teh podjetij: Tvornica aluminija, Francoska družba tuniških fosfatov v zvezi z družbo Dalmatienne (pavšalna obdavčba za 50 let), Francoska gradbena družba Batignolles (melioracije okrog Pančeva). Siemens Bauunion in Deu-tsches Konsortium (pančevski most). D. d. avijatič-nih delavnic Breguet (izdelovanje zrakoplovov), Francoska družba Batignolles in Gutehoffnungs-hiitte (zemunski most), Putnik (pogojna oprostitev, odvisna od maksima plačane dividende, ugodnost postopno pada). Rudniki: Trepča Mineš, Zletovo Mineš, Novo Brdo Mineš, Belasica Mineš, Kopaonik Mineš, Brskovo Mineš, Rudnica Mineš (vsa podjetja oproščena dopolnilnega davka k družbenemu davku, samoupravne doklade maksimirane na 10, oz. 20%). Losinger & Co., Bern (gradnja železnic Požare-vac-Kučevo, Petrovac-Žaguvica-meja, oprostitev vseh državnih in samoupravnih davkov, doklad, trošarin in carin). Batignolles (gradba železnic Kuršumlija-Prišti-na, Belgrad-Pančevo, oproščena tudi državnih in samoupravnih trošarin od predmetov za pogon strojev in sicer če jih kupi v državi neposredno od producenta). Tvrdka Edmund Boyer iz Angersa (gradnja železnic, oproščena tudi monopolske takse za nekatere predmete državnega monopola). Evropska družba za hipotekami kredit v Parizu (gradnja železnic Veles-Prilep). Borski rudniki bakra. * Dr. Miroslav Murko; Davčne oprostitve in olajšave. Priv. docent na ljubljanskem vseučilišču dr. Vladimir Murko je pravkar objavil svojo knjigo: Davčne oprostitve in olajšave, katero so založili J. Blasnika nasl. Knjiga vsebuje teorijo davčnih oprostitev in olajšav, nadaije obravnava posebej davčne oprostitve in olajšave v naši državi. Vpo-števana je tudi najnovejša naša zakonodaja, saj je knjigi, ki obsega 309 strani, priložen tudi dodatek, ki vpošteva vse izpremembe predpisov o neposrednih davkih v finančnem zakonu za leto 1937-38. Vpošteva celo najnovejša določila do 17. maja 1937. Priložen je tudi pregled pogodb in sporazumov (konvencij), sklenjenih s tujimi državami. Knjiga stane vezana 70, nevezana 60 din in se naroča pri avtorju. Nova emisija tovornih listov. Po odloku finančnega ministra pride dne 1. julia v promet nova emisija tovornih listov za železniški in rečni promet. Novi tovorni listi so naslednji: 1. za notranji promet navadno blago od 2.50 din za ko-madne pošiljatve in 10.50 din za vag. pošiljatve. 2. za notranji promet brzovozno blago 2.50 za komadne in 10.50 za vag. pošiljatve. 3. za mednarodni promet navadni 2.50 za komadne in 10.50 za vag. pošiljatve, 4. za mednarodni brzovozni promet 2.50 za kom. in 10.50 za vag. pošiliatve in 5. tovorni listi za rečni promet 2.50 in 10.50 din. Zamenjava dosedanjih žel. tovornih listov in listov za rečni promet pa 5.50 din bo za kolke. Rok za zamenjavo je 50 dni, počenši s 1. julijem do vključno 28. septembra. Zamenja se lahko pri davčnih upravah, ki prodaja kolke, v Belgradu pri blagajni za prodajo znamk. Pri zamenjavi tov. listov poleg vsega ostalega, kar je v zvezi s tem, se bo postopalo striktno po predpisih Pravilnika za odteg-nenje iz prometa, zamenjavo in uničenje taksnih vrednost, ki je bil objavljen v Službenih novinah z dne 18. junija 1937. Izvoz rud in kovin. V prvih 5 mesecih letos smo izvozili rud in zemlje za 233.5 milj. din, dočim je lani znašal izvoz v tej dobi 53.8 milj. din. Izvoz bakra je od lani na letos narastel od 146.6 na 187.4 milj,, ves izvoz rud in kovin pa od 209.5 na 420.9 milj. din. V prvih 5 mesecih smo nadalje izvozili 214.750 ton železne rude, dočim je znašal izvoz vse lansko leto 313.426 ton. Železna ruda je lani šta predvsem v Madjarsko 18.5 milj. din, Češkoslovaško, Romunijo, Anglijo in Avstrijo. Izvoz bakra je še! največ v Nemčijo, Belgijo, USA, Madjarsko in Anglijo. Cestna razstava v Zagrebu. Društvo za ceste savske banovine v Zagrebu priredi v času od 25. do 30. junija letos v prostorih umetniškega paviljona v Zagrebu razstavo za izboljšanje cest in tujskega prometa. La Dalmatienne. Iz francoskih listov posnemamo, da je družba v poslovnem letu 1935/1936, ki neha s 30. junijem 1936, povečala svoj bruto donos od 5.531.225 frankov na 6.812.333 frankov. K temu je prišteti še 209.075 (1934/1935 300.056) frankov obresti, eakomptov in ažija ter 288114 (207.405) frankov ostalih dohodkov. Čisti dohodek znaša po odbitju stroškov 1.179.976 frankov, dočim je znašal za 1934/1935 samo 27.923 frankov. Čisti dobiček se porabi za zmanjšanje izgube iz prejšnjih let, ki je dosegla 8.442.795 frankov. V bilanci izkazuje družba industrijsko posest s 163.8 (163.6) milij. frankov, material za nove naprave z 28.14 (28.26) milij. Razpošiljiva sredstva družbe so narasia od 3.13 na 23.8 miilij. frankov, zmanjšala pa so se dolgovanja delničarjev od 9.02 na 1.2 inilij., nadalje vrednote, ki se dajo realizirati, Kulturni obzornik Knjige Slovenske Malice Za letošnje lelo je Slovenska malica izdala in založila štiri knjige, med kterimi sta dve izpod peresa slovenskih avtorjev ter dva prevoda iz svetovne književnosti. Po daljšem presledku je založnica sprejela med svoje redne knjige izbor pesmi, s katerimi pa ni presenetila v lem smislu, da bi z njimi odkrila snovanje najmlajšega pesniškega rodu, temveč je dala prednost več ali manj že ocenjevanemu, ustaljenem udelu. To je knjiga Seliškarjeve lirike, ki ima naslov Pesmi pričakovanja. Večino teh pesmi so že objavile razne revije, nepoznana so bila doslej le Pisma iz ječe ter nekatere pesmi v posameznih zbirkah. Tako imamo pred seboj v glavnem dobro predstavljen uspeh Seliškarjevega pesniškega dela v letih 1924 do 1936, čeprav bi se dala še kakšna pesem pritegniti v korist pesnikovo. Seliškar je v razmaknjeni polarnosti našega povojnega stremljenja in iskanja tista stran, ki ima svoje nezdružljivo nasprotje v pesništvu Aniona Vodnika, ter je danes že za 6odobnim stanjem pesniškega izraza in teženja ne le pri nas, temveč tudi drugod. Svet našega leposlovja je povečal v širino, v obseg, dal je novih podob, in v znatni meri vnesel en del naše družabne resničnosti v pesem. Dosledno vživet in prepričan v igro snovnega je mnogokrat pretresljivo izpovedal svojo in tujo stisko, premnogokrat pa mu je beseda ostala zunanje opisna, pripovedujoča. Prav to ugotavljale zunanjega položaja in stanja ie značilno za njegovo socialno liriko, ki je zbrana v dveh poglavjih: Človek z množico ter Iz dnevnika komisar- ja za ljudsko štetje. Prvi del je najbolj obsežen in takoj na začetku odkriva smer pesnikove pozornosti in gledanja, trdno zasidranega v ta svet in vznemirjenega nad neurejenimi, bolečimi stranmi družabnega življenja: Moj jaz gre na vse štiri strani sveta raziskuje vsemirja in sonca, temote srca in svetlobe neba — in ne pozna mej ne Alp ne Pirenejev. Le veličino in strahoto Evrope, Azije in ostalih celin. (Moj duh.) Opevana množica, to so rudarji, kopači, služkinje, ljudje po barakah, med plavži, v predmestjih, na cestah, ter njihov delež: glad, obup, krivice — takšna je 6nov Seliškarjeve lirike, ki včasih prodorno zaznamuje življenje svojih ljudi, včasih pa se zadovolji z obrabljeno dnevno mislijo in besedo. Seliškar je svoj čas bival v Trbovljah in lam se je brez dvoma razgledal po delavskem in brezposelnem svetu, ki mu je posvetil svojo pesem. Prisluhnil ie kopačem kanalov: Na noč pojo in so bili ves dan ogromne ličinke. Pa je čudovita ta pesem: Kakor zvok votlih kosti, na katere piska trombetač gorja! (Barake.) Ali pa se je ozrl na svojega očeta (Moj oče), ter dal eno izmed redkih v celoto ubranih pesmi tega cikla. Komisarju, ki popisuje, govori mati: Mož, ki popisuješ ljudi ... ta je moj sin! Bila je vojna nekoč, moj sin je slep invalid, sto tisoč popisnic za njegove oči! Najšibkejši v vsej knjigi je ciklus Človek v ječi, kjer pa se je pesnik že primaknil lastnim nemirom in tegobam, ki so dobile svoi najgloblji izraz v naslednji skupini Stekleno oko. Od prve pesmi, « katero je zajel Seliškar trpljenje bolnih od 28.1 na 19.26 milij. frankov. Med pasivi znaša glavnica 156.25 milij., upniki za dobave itd. pa so narasli od 6.86 na 8.4 milij. frankov. Tvornica sladkorja Bačka v Novem Vrbasu izkazuje za 1936 čistega dobička 3.9 (1935 3.8) milij. din na glavnico 50 milij. din. Dividenda 20 din na delnico imenske vrednosti 400 din (isto kot 1935). Likvidacija. Podravina, d. d. za parcelacijo in kolonizacijo v Dolnjem Miholjcit predlaga občnemu zboru 29. junija 1937 likvidacijo. Francoskosrbska banka. Iz poslovnega poročila Otomanske banke, katere filijala je prav za prav Francoskosrbska banka, posnemamo, da je ta banka predložila delničarjem zelo ugodno bilanco. Poročilo pripominja, da ima v tej banki Otomanska banka večino delnic. Kljub konkurenci javnih kreditnih ustanov je banka povečala svoja sredstva in aktivnost. Lahko se reče, da ni nobenega večjega tujega podjetja, ki dela v Jugoslaviji, pa se ne poslužuje bančnih služb Francosko-srbekc banke. Dividenda znaša 5%. Borza Dne 24. junija 1937. Denar V zasebnem kliri ngu je ostal angleški funt na^ naših borzah neizprenienjen v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20 do 238.80. Avstrijski šiling je ostal v Ljubljani neizprenienjen na 8.19-8.29, dočim je v Zagrebu popustil na 8.16—8.26, v Belgradu na 8.17—8.27. Grški boni so beležili v Zagrebu 33.25 denar, v Belgradu 32.90-33.60. Italijanske lire so nudili v Belgradu po 2.20. Nemški čeki so v Ljubljani nekoliko narasli na 12.685—12.885, v Zagrebu pa so malenkostno popustili na 12.655—12.855, nadalje so beležili za konec junija 12.625—12.825, za sredo in konec junija 12.65—12.85, za sredo avgusta 12.59—12.79, za konec avgusta 12.60—12.80. za konec septembra 12.65—12.85. V Belgradu so beležili 12.67—12.87. Devizni promet je znašal v Zagrebu 3.416.138 dinarjev, v Belgradu 3.932.000 dinarjev. Efektni promet je bil v Zagrebu slab. dočim je v Belgradu znašal 1,113.000 dinarjev. Ljubljana. — Tečaji s primo Amsterdam 100 hol. gold. . . . 2391.16— Berlin 100 mark...... 1742.03- Brueelj 100 belg...... 734.19 Curih 100 frankov London 1 funt . . , Newyork 100 dolarjev Pariz 100 frankov Praga 100 kron . . Trst 100 lir . . . . 996 45 214.63-4316.00 193.75- 151.64-228.20 Curih: Belgrad 10, Pariz 19.4375, 21.56, Newyork 436.375, Bruselj 73.675, 22.975, Amsterdam 239.85, Berlin 174.90, 81.80 (81.80), Stockholin 111.175, Oslo 108. penhagen 96.25, Praga 15.22, Varšava 82. dimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, rešla 3.25, Helsingfors 9.52, Buenos-Aires 244)5.7(5 17:45.91 7P.9.26 100452 216.t98 4352.3 ■ 195.19 , - 152.74 - 231.28 Ix>ndon Milan Dunaj 35, Ko-0, Bu-Buka-132.75. Vrednostni napini Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 88.50— 89, agr. 52—53, vojna škoda promptna 408—409, begi. obvez. 74—76, 4% severni agr. 51—53, 8% Bler. !>os. 95—96, 7% Bler. pos. 85.50—86, 7% pos. DHB 98—100, Trboveljska 250—260. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. pos. 88.75 denar, agr. 52—53, vojna škoda promptna 407 do 409, begi. obvez. 71.50-72 (71.50. mali komadi), dalm. agr. 73.75 den., 4% sev. agr. 52 den., 7% Bler pos. 86 blago. 7% pos. DHB 99.50 den.. 7% stab. pos. 86.50-87.25. — Delnice: Nar. banka 7150 den,, priv. agr. banka 195 den., Gutniann 55 bl., Danica 55 bl., Osj. livarna 184—190, Osj. sladk. tov. 190 bl., Dubrovačka 380 den., Jadr. plovidba 375 den. Belgrad. Državni papirji: 7% invest. pos. 88.50 den., agr. 49—50.50 (drobni komadi), vojna škoda promptna 407.50—408.50 (408), begi. obvez. 76.50 do 76.75 (76.50), dalm. agr. 74.50-74.75 (74.50), i 4% sev. agr. 52 den., 8% Bler. pos. 94.75—95.75, ! 7% Bler. pos. 85.50—86. 7% pos. DHB 100 den., ; 7% stab. pos. 87.50 den. — Delnice: Nar. banka 7150 den., Priv. agr. Imnka 193.50—195 (drobni komadi). Žitni trg Novi Sad: Oves: bč., srem., slav. 100—102.50. — Ječmen: bč., srem. 64 kg 115—117.50. — koruza: bč., srem. 88—89, ban. 86—87. — Vse ostalo neizpremenjeno. — Tendenca mirna. — Promet srednji. Prvi hotelski vodnik po Jugoslaviji Hotelski Vodi — Jugoslavija Leta 1936 je izdala centrala Putnika v Belgradu Hotelski Vodj za vso državo v raznih jezikih, ki, kolikoT se tiče Slovenije, izdaleka ni zrelo delo. Ta Hotelski Vodj očituje toliko pomanjkljivosti, ki izvirajo ali iz skrajne površnosti ali iz neznanja Putnikovega .Odseka za ugosti-teljstvo«, da ga lahko po vsej pravici pribijemo kot šolski primer, kakšen tak hotelski pregled n e bi smel bibil Analiza pomanjkljivosti te izdaje centrale Putnika v Belgradu je naslednja: 1. pogreška in to ne majhna, je, ker ta vodnik ne navaja gostišč, kakoT bi bilo prav in za gostišča v naši državi še posebej primerno, po kakovosti, nego zgolj po alfabetnem redu. 2. Hotelski Vodj se ne ozira pri slovenskih krajevnih imenih na določila slovenskega pravopisa. 3. Hotelski Vodj se ne drži pri nekaterih krajevnih imenih pravilnega domačega imenoslovja. 4. V Hotelskem Vodju moti tudi to, da nekateri kraji, ki jih nahajamo po raznih krajih naše države pod istimi imeni (Ljubno, Vrata, Selce, Fužine, Jesenice) niso natančneje krajevno opredeljeni. Vsi taki istoimenski, enako se glaseči kraji širom Jugoslavije bi morali biti opremljeni v skupnih izdajah za vso Jugoslavijo vedno s primernimi krajevnimi dodatnimi atributi. 5, Veliko zmedo za goste i. dr., ki naših krajev podrobno ne poznajo, napravlja ludi to, ker gostišča včasih niso navedena pod poedinimi detajlnimi krajevnimi imeni, kakor so v rabi, nego so gostišča raznih dislociranih krajev zmetana vsa v en koš samo pod enim krajevnim imenom. Poglavitna hiba gori omenjene izdaje centrale Putnika pa je ta-le: 6. Ta Hotelski Vodj kratko in malo ignorira kar 35 višinskih postojank (od teh 23 z boljšimi gostišči) ter 57 dolinskih krajev, od teh 44 takih, kjer imamo prav dobra, celo odlična in vsega upoštevanja vredna gostišča, ki jih torej nikakor ne gre kar prezirati. O pomanfkljivem poznanju naših gostišč in njih kvalitete priča tudi to: da nekatera podjetja niso imenovana s pravilnimi oficielnimi imeni, nekaterim se daje naziv hotel«, ko jim la naslov ne pritiče, navedena so večkrat slabša podjetja, boljša pa izpuščena. Ni tu naša naloga podali kako izčrpno »korekturo« za bodočo II. izdajo gori navedenega vod- nika z vsemi podrobnostmi, temveč da na podlagi nekaterih najbolj grobih konkretnih dejstev d o -kažemo površnost gori imenovanega Putnikovega dela. V to naj služita dva izkaza gostišč v Slovenji, ki jih Putnikov Hotelski Vodj iz neznanih vzrokov v svoji izdaji ne omenja. I. Prezrte važnejše višinske postojanke: Aljažev dom v Vratih, Dom v Kamniški Bistrici, Dom na Komni, Staničev dom, Dom na Krvavcu, Koča pri Triglavskih jezerih, Dom na Voglu, Dom na Uskovnici, Mrzli studenec, Mariborska koča; Pohorski dom, Ruška koča, Koča na Klopnem vrhu, Seniorjev dom, Sv. Bolfenk n/P, Dom pri Sv. treh kraljih n/P. Dom na Kofcah, Hotel Pristavec na Korenu, Dom na Mrzlici, Pension Lobnica, Hote! Ana, Sv. Planina, Št. Jakob v Koprivni itd. II. Prezrte važnejše dolinske postojanke: Begunje na Gorenjskem, Češnjica v Selški dolini, Črna ob Meži, Gallenhofen pri Slovenjgradcu, Gorenja vas pri Škofji Loki, Gradac v Beli Kraiini, Grmove pri Žalcu, Grič pri Brežicah, Ivančna gorica pri Stični, Kozje, Lesno brdo, Lukovica pri Domžalah, Majski vrh pri Ptuju, Medno, Medvode, Mokronog, Muta Zgornja, Nova vas na Blokah, Pekre, Planica pri Ratečah, Planina nad Sevnico, Planina Sv. Križ, Podbrezje nad Podnartom, Pod-nart, Poljane pri Skofji Loki, Polževo, Podub pri Starem trgu, Puščava pri Sv, Lovrencu n/P, Radeče pri Zidan, mostu, Sodražica, Sorica, Stara Fužina, Strahovica pri Kamniku, Stari trg pri Ložu, Šmarjetna gora pri Kranju, St. Lenart ob Mislinji, Št. Pavel pri Preboldu, St. Peter v Savinjski dolini, Trebnje na Dolenjskem, Trojane, Tržišče ob Mirni, Vransko, Železniki, Ziri itd. Nisem 6icer od nikogar najet ali pooblaščen dajati izjave v njegovem imenu, vendar tako sc mi zdi, da govorim iz srca vseh prizadetih tujsko-prometnih interesentov Slovenije, ko pravim: da tako urejevanje hotelskih vodnikov, kar se tiče Slovenije, ni pravilno in da se moramo proli takemu omalovaževanju tujsko-prometnih prilik v Sloveniji pri centrali Putnika v Belgradu enkrat za vselej in odločno zavarovati. Taka nezrela dela po nepotrebnem vzbujajo slabo kri med krivinčo prezrtimi in neupoštevanimi lujsko-prometnimi interesenti in občutno škodujejo njih interesom, taki hotelski pregledi so vse prej nego prava podlaga za informacije publike o gostiščih po Sloveniji. Rudolf Badjura. na očeh, pa do poslednje, raste moč teh stihov, kakor jo je tirala bolečina v razmišljanje in spoznanje: polovica obraza sem bil jaz — druga polovica pa je bila spačena in sem strmel, strmel — ker sva bila dva v istem obličju. V enem: življenje, radost in sila, v drugem: bolest in trpljenje in se nisva ločila. Po eredi pa je brnela pesem. (5) Kdor prebira te pesmi, takoj lahko občuti, da jih je življenje neposredno izbilo. Knjigo zaključujejo ljubezenske pesmi Človek sam s seboj, ki so po večini nove. V njih je ve-ličana ljubezenska vznesenost in strast, ki pre-šinja vse hotenje in sleherno misel, da se ji pesnik le za hip izvije iz omame: Jutri pa ne vem, kako — Morda se prebudim — in ti boš poleg mene, moj duh pa kdo ve kje bo druge sreče iskal. (Smrt.) Umirjeno spoznanje je našlo svoj izraz v lepi pesmi Slap. Seliškarjeva erotika je odsev prirod-nc ljubezenske sile vsega živega. Nadalje je izdala Matica dramsko kroniko iz leta 1573. v petih dejanjih, ki jo je spisal Bratko Kreft z naslovom Velika puntarija. V tej kroniki je odrsko obdelan znani kmetski upor, ki sta ga vodila Matija Gubec in Ilija Gregorič. Avtor je napisal tudi uvod, v katerem riše nekaj zgodovine kmetskih uporov v Evropi ter njih pogojev. Drama pa v petih dejanjih razvija pred nami začetek in potek kmetskega punta, ki se je nesrečno končal, ter daje dober oris tedanjih razmer med tla-čani in gospodo. Oceno smo svoi čas že objavili. Mile Klonrir jp napisal Pijnt.ir«Urt n»comi V j in pojejo uporniki. Lesorezi so vzeti iz nemških knjig. Kot 21. zvezek prevodov iz svetovne književnosti je izšla četrta, zaključna knjiga znamenitega m proslavljenega romana Bistroumni plemič don Kihot iz Manče, s katerim si je pridobil nesmrtno slavo Miguel de Cervantes Saavedra. Tako je Matica obogatila našo prevodno književnost z dragocenim delom, ki bo zmerom obdržalo svojo vrednost. Roman je poslovenil Stanko Lebcn, vendar ni mogoče brez ugovorov omeniati lepote prevoda. Svojevrstne pa so ilustracije, ki jih je napravil Nikolaj Pirnat. Te risbe so umetnina zase, kakor jih najbrž ne premore zlepa kakšen prevod tega romana. Naravnost dovršene po zamisli in izvedbi so v popolnem skladu s knjigo, ki ji upodabljajo tekst. Četrta knjiga, ki jo je letos izdala Matica, sla Dve razpravi nemškega filozofa Immanuela Kanta, in sicer Razmišljanja o čustvu lepega in zvišeneg.i ter filozofski osnutek K večnemu miru. Razprave jc poslovenil Izidor Cankar, uvod pa je napisal Boris Furlan, ki označuje Razmišljanja takole: V voljnem jeziku, polnem življenjske svežosti, analizira Kant čustveno življenje človeka. Žgoča ironija se menjava z duhovitimi in ostroumnimi opazovanji, iz polnosti neposrednega izkustva zraste osnovna misel o univerzalnem čustvu za lepoto in dostojanstvu človeške narave kot najvišjem vodilu in nravnem merilu.« Prav tako je poln bistrih miali tudi osnutek k večnemu miru, ki je v prvi vrsti naslovljen vsem ljudem in namenjen oblikovanju njihove skupne volje. Brez dvoma nam je takšna literatura potrebna zlasli še v današnjih dneh. * Emmanuel Kant, študija, ki jo je za uvod razpravam napisal Boris Furlan, je izšla kot posebni | odtis. Strani 36. Slovenska Matica je izdala tiskano letno poročilo za upravni leti 1935 in 1936. {Cohndrei ^olarea vi UaCaoadč fiV/MI^V 'spmosq Bela smrt na „Gori strahote" Žaloigra nemških znanstvenikov in turistov pod Nango Parbatom »Tako, mucka, zdaj pa lepo p&ii, da nam ti grdi kosi ne bodo poirli češenj !< Tank belih čet se čei mestno mejo pripelje t Bilbao, je vzpodbujal — je mrtev. Resnično — sreča nas je zapustila! Usoda in tragika je razbila vso fronto —, tu na gorah in doma. Čez dva dni se snidemo za taboriščem II z drugimi, ki so vsi iztrpinčeni in bolj mrtvi, ko živi. Aschenbrenner ima široke klo-bučevinaste škornje; noge so mu vse ozeble. Ber-nardovi lasje so od tuge in skrbi osiveli. Sedimo v snegu na nahrbtnikih, Miillritter deli pošto. Potem denemo z glave svoje čelade in se z bridkostjo v srcu zazremo kvišku. Nobenega groba jim nismo mogli izkopati, a globoko v dušo si vtisnemo spomin na ljube tovariše. Pet nosačev 6i zdravi ozebline, Angtsering pa ne more sam vstati in ga je treba nesti pred šotor. Še isti večer sestaviva s Hieronimusom brzojavke za svojce ponesrečencev. Srce nam zahrepeni po domovini onih, ki 60 v Nanga Parbatu pustili svoje najljubše. Pot in plamen do zmage Prav tako hrabro, kakor 6mo se borili, hočemo zapustiti gorovje. Pospraviti je treba še glavno taborišče. Nekaj nosačev noče z nami. Gredo z nami le najzvestejši, taki, ki so 30 do 32 krat napravili za na6 pot do taborišča IV — razdaljo 5900 metrov. Čudovit napor. Do 22. julija so vsa naša taborišča pospravljena. Nove uniforme švedske policije. Kanga Parbat, »Gora strahote«, ki je zahtevala ie turistov pod svoje grozot Sedem nemških turistov je našlo smrt v silnih plazovih najvišjo gore v Daljni Aziji. Ves športni in znanstveni svet je z žalostjo sprejel vest o smrti turistov in znanstvenikov, ki so se letos spomladi v tretjič odpravili, da lii izpolnili delo voditelja lanske ekspedicije, \V. Merkln. Toda orjaške pri-rodno sile so tudi to pot premagale jekleno voljo človeka. Pričujoči članek je iz besed Kritza Bechtolda, ki je prevzel po Mcrklovi smrti vodstvo letošnje ekspedicije. Te doživljaje si je napisal v dnevnik in so dokaz, kako zahteva iGora strahote« neizmernega truda, obsežnih priprav in veliko znanstvenega proučavanja. Zarana zjutraj skličemo posvetovanje in pozo-vemo L e w a. Zadaj za njim nam nameče burja snega v šotor. Ze vnaprej vemo, kaj nam bo povedal. Da njegovi bolni nosači nočejo in ne morejo več naprej. A navzlic temu je treba vse poskusiti. Do strmine 6e pretolčemo. Čez nekaj ur ee spet povrnemo, zavrnjeni in zamrzli, da smo kot ledene kepe. Vse prejšnje delo je zaman, zakaj vihar nam je zametel markacijo. Sleherni od nas dobro ve, da po tem brezmejnem snežnem .pršiču ne moremo niti do taborišča V. Krog 11. dopoldne 6e razcefrajo oblaki enega in za nekaj minut moremo videti greben. Pod srebrnim sedlom zagledamo večjo partijo, ■ki stopa nizdol. Moj Bog, zakaj pa niso šli še naprej? Zadaj za sestapajočimi tovariši vrh grebena ee premika v večji razdalji ena 6ama točka. Zdaj 6ede v 6neg. Zakaj ne gre dalje? A spet nič ne vidimo, ker zažene vihar iznova oblak preko grebena. Kakor so nosači pozneje povedali, je bil zaostali moški naš tovariš Uli Wieland, ki je od utrujenosti in izčrpanosti zaspal in ondi umrl. Česar se doslej nismo bili upali na glas izreči, ee je uresničilo: ondi na grebenu se borijo e 6mrtjo naši tovariši in nosači iz Deerjerlingta. • A še enkrat je prišlo vse drugače. Dne 13. julija je videti s taborišča IV, kako z grebena s taborišča VII stopa troje ljudi nizdol. Na polovico poti proti taborišču VI, v špranji sredi pečevja, stopi neki moški naprej in nam miga. Zdaj pa zdaj prinaša burja oddaljeni klic na pomoč. Spet prestane troje tovarišev dolgo noč v bridkih dvomih. Šele drugi večer, ko pride skozi vihar in sneg neki moški iz taborišča V, dobijo novice. S čajem in rumom mu gredo naproti in ga privedejo v taborišče. To je Angtsering, popolnoma izčrpan in hudo ozebel. Z neskončno muko se je bil pretolkel do taborišča IV, z vsakim korakom junak. Ni prinesel ne listka ne pisma od Merkla in Gay-Laya, ki živita v ledeni jami. Tako je preprosto ustno izročilo edino in poslednje, kar zvemo od junaške borbe tovarišev in nosačev. Obupni reševalni poskusi Z neskončnim trudom je Angtsering pripovedoval, da Merkl in Gay-Lay čakata vrh grebena tovariše s čajem in jedačo in zdravili in da bi ju spravili nizdol. Brez pameti in razsodnosti hitita Schneider in Aschenbrenner 15. in 16. julija še enkrat proti taborišču V, da bi ga dosegla. A zaman! V brezdanjib množinah novega snega jima je pot spet in 6pet zaprta. Zjutraj, ko prihaja piš burje z grebena, prav razločno slišimo klioe na pomoč, a oni moški na grebenu ni več oživel. Nosači nočejo več navzgor, ker nočejo iti mimo mrličev v taborišču V. Dne 16. julija gredo z Lewo proti glavnemu taborišču in vzamejo s seboj Angt-seringa. Dne 17. julija poskusita Raechl in Misch še zadnjikrat, da bi se rešila. Počasi in z naporom ee pehata 6kozi globoki sneg proti taborišču V. A zaradi 6ilne burje in snežnega meteža se morata vrniti. Vreme je še zmeraj divje. Poslednji klici od zgoraj so umolknili. Merkla in njegovega nosača Gaya-Laya ni več med živimi. Merkl je prav do dna izpil čašo trpljenja. Dne 9. julija je doživel smrt svojega iskrenega prijatelja \Vielanda. Čez štiri dni je umrl nejgov tovariš toliko človeških žrtev, je pokopala devet nemških no plazove. (Glej članek.) Welzenbach v njegovem šotoru. Kakšna tragika! Merkl, ki je vso ekspedicijo zasnoval in oskrbel, je imel v poslednjih urah le še eno edino kulijevo odejo skupno z Gay-Layem. Merklu, ki je bil vse življenje odličen tovariš, je bilo dano, da je v poslednji uri doživel zvestobo tovarištva, kakršnega no pozna zgodovina Himalaje. Gay-Lay, ki bi se bil 14. julija še mogel rešiti z Angtseringom, je ostal do smrti pri svojem gospodu in je umrl z njim. Vest, da Merkl in Gay-Lay še živita, nas je dohitela 16. julija zvečer v glavnem taborišču. Lewa, ki je to novico prinesel, pa pravi, da je nemogoče, da bi ta dva še živela. A zdaj ne smemo na to misliti! Zdaj je treba iti in jih 6kušati rešiti, dokler ju oživlja še en sam dihljaj. Še nocoj bomo odrinili z enajstimi več in manj bolnimi nosači z jedačo in kurivom k njima. Sredi priprav beremo pisma, ki so polna zaupanja v našo zmago. Med njimi je eno, ki ga moram tri-, štirikrat prebrati, da ga razumem. Schmid, naš ljubi tovariš iz Mona-kovega, ki je 6krbel za ekspedicijo doma in ki nas V teh dneh se poslovita Sangster in Frier. Poslednjikrat sedimo 6kupaj za mizo iz zabojev. Oba sla bila taka izvrstna tovariša, da se težko ločimo od njiju. Delo v taborišču napreduje. Vse 6e pripravlja za odhod. Malo imamo nosačev za svojih 150 tovorov. Nekaj skupin nosačev mora zato dvakrat napraviti težavno pot čez grebene v Doian. — Finster-walder, Raechl in Misch še niso dokončali 6vojih znanstvenih del. S 13 nosači se odpravijo v dolino ob Jalipur Peaku. Dne 23. julija 6e zberemo ob turistovskem grobu Alfreda Dreksela. Molimo in poveličujemo junaka gora. Zamišljeni se odpravimo spet nizdol na svoje delo. Nekaj krepkih nosačev še izgubimo e transportom bolnikov. Bernard je ves dan na delu in venomer obvezuje in prevezuje zamrzle ude nosačev. Angtsering še zmeraj ne more hoditi. Slednjič se domislimo rešitve: posadimo ga na konja, ki ga je bil naš kuhar spravil v glavno taborišče. V Astorju smo se potem spet sešli z njim. Vse je spravljeno in zloženo, le šotori še ne. Slednjič se nekega jutra v avgustu poslednjikrat poslovimo od gori. Ko se še enkrat ozremo na Nanga, na blesteči se greben vrha, pa se nam v duši otaja ves srd nanj: Lepo bi bilo, če bi 6e človek vrnil s palmo zmage nad to goro v domovino! Še več pa je, da žrtvuješ življenje za tak 6moter, kar naj bo ko plamen bodočim bojevnikom za na pot! (S tem plamenom eo šli drugi letos na to ekspedicijo — a 6pet v 6mrt!) Po zavzetju Bilbaa ^_______e) Mn Na zemljevidu razločno vidiš, kako čete generala Franca prodirajo dalje po deželi Baskov iz zavzetega mesta Bilbao in okolice. Če bambus cvete Po vsej južni Franciji, zlasti pa v Provenci, let06 začuda cvete bambus. Toda tega bambusovega cvetja 6e kmetje nič ne vesele, pač pa jih to cvetje napolnjuje z grozo in strahom. Resnica je namreč, da bambus cvete le enkrat ali dvakrat vsakih sto let. In ljudje pravijo, da tisto leto, kadar cvete bambus, ni pričakovati nič dobrega na 6vetu. Vsekakor nihče ne ve, zakaj ravno let06 bambus povsod cvete. Zaradi tega in zaradi pripovedovanj prejšnjih rodov, da to cvetje ne prinese nikdar nič dobrega, 60 ljudje tako v strahu, da so začeli mno-gokje rezati bambusovo cvetje ter ga sežigati. Eno dobro pa morda to vendar le ima. Ljudje v Provenci, ker ni6o kdove kako verni in pobožni, 60 se začeli zatekati k molitvi ter 60 zlasti goreče začeli častiti Marijo. * Dobernik (v lekarni): »Dajte mi kaj za moj glavobol.« Lekarnar: »Hvala, pri nas ga ne kupujemo.« Polom sovjetske kuhe V carski Rusiji je že zarana prišel h gospodinjam v mestu tako zvani »leteči branjevec«, ki je — gibčen ko veverica — nosil na glavi velikanski jerbas, kjer je imel: perutnino, ribe, jajca, presno maslo, zelenjavo, gobe in 6adje. Bogata dežela je svoje 6adove kar sipala gospodinjam v naročje, tako da je bilo po mestih in trgih kar preveč V6ega in je bilo vse jako poceni in dobro in sveže. Ruska kulia je po vsem svetu slovela. Veak' dan je bilo obilo mastnih, kar v presnem masln plavajočih jedač. Tako je neizmerno bogata dežela postregla ljudem ne le v praznikih, marveč tudi vsak dan z obilno jedačo ln ruska gospodinja je znala izvrstno kuhati. Dandanašnje razmere so pa take, da pravkar poročajo iz imenitnega kopališča Kislovodskega, da že meseo dni nimajo nobene zelenjave, dasi je krog mesta polno vrtov. Nekdanji okoličani, ki so se bavili z zelenjavo, so zdaj tako vpreženi v državni voz, da jim ni mogoče ukvarjati se 6 pridelovanjem zelenjave. In centralni urad za razdeljevanje zelenjave — ki je jako okoren birokratski urad — določa, da ee mora kopališče oskrbovati z zelenjavo iz vrtov, ki so več ko 500 km oddaljeni od kopališča. — Prav tako je po vsej Sovjetiji. Ves živilski trg je podržavljen. Nekaj uradov je, ki prav neokretno predpisujejo za sleherno mesto, 6 čim naj se preživljajo in odkod naj dobivajo živila. Zatorej po mestih sploh ni dobiti svežega mesa, rib in zelenjave. Neznanske množine živil ee pokvari. Po tedne in mesece ležijo živila na kolodvorih, ker tako določajo predpisi. Državna živilska skladišča 60 naravnost, obupna. Skoraj nič ni izbire in nikoli niČ sVežega. Ruska gospodinja je morala kar pozabiti na to, da bi kdaj skuhala kaj dobrega. Zato tudi nikjer več ne kuhajo doma. Kdor mora skrivati pred sosedi v postelji živila, kdor ne more čistiti pribora; kjer je dobiti vročo vodo le na kozarce in kjer je treba kuhati v zatohlih sobah, koder 60 še tuji stanovalci, ki ti gledajo v lonec — ondi rajši ne kuhajo in hodijo v skupne javne kuhinje, kjer je pa hrana jako slaba. Kuha in jedača je zdaj v Rusiji le še mehanična zadeva, nekakšna potreba, ki se zanjo nihče kaj več ne zmeni. Po vsej državi imajo nekakšno enotno juho. To skuhajo iz tega, kar vprav imajo, zmečejo v kotel, prekuhajo, pa je. Pač toliko, da ljudje vprav ne umrjejo od lakote. Blaznost boljševizma je tako velika, da primanjkuje živil v najbogatejših pokrajinah sveta, odkoder so prej živila izvažali, zdaj pa toliko, da ljudje od lakote ne pomrjejol Škotska Pred kočo škotskega drvarja se ustavi dragocen avto in eleganten, mlad gospod izstopi. Iz koče pa pride godrnjavi drvar. Mladi go6podič pristopi k njemu in veselo vzklikne: »Oče, kaj me ne poznate? Jaz 6em vaš sin William, ki ste ga pred desetimi leti poslali po tobak v mesto! Takrat sem jaz kar tam 06tal, 6em lep>o napredoval in imam zdaj sijajne dohodke! Tole je moj lastni avto. No, oče, kaj pravite?« — Drvar nezaupno ogleduje sina. »Tako,« zamrmra čez nekaj časa, »in kje imaš tisti tobak?« Starejši, a silno ošaben gospod je sedel V vlaku in se vedel, kot da so vsi sopotniki nje-' govi podložniki. »Vi, ali imate otroke?« je nagovoril Brajca. — »Imam, sina imam.« — »Tako, hm. Ali kadi? — »Še nikdar se ni dotaknil cigarete.« — »Kaj pa, v gostilno pa zahaja?« — »Jo še nikdar videl ni.« — »Dober fant. Ali pa pozno prihaja domov?« — »Nikoli, takoj po večerji gre spat.« — »Dovolite, da vam čestitam na tako vzornem sinu. Koliko je pa star?« — Prav včeraj je bil šest mesecev,« je dejal Brajc, ko je stopil v Kranju iz vlaka. Slomškova proslava v Pragi Dobro še pomnimo, da 6o lani slovenski katoliški akademiki priredili v ljubljanskem radiju svetovaclavski večer, 6pominjajoč se tako veličastnega jubileja, ki je pred nekaj leti razgibal V60 češko javnost in neizmerno pripomogel k renesansi katoliške zavesti med Cehi. Poudariti so hoteli s tem predvsem, da stiki med dvema prijateljskima narodoma ne smejo biti samo politični, socijalni, telovadni, temveč zlasti kulturni in v tej smeri naj bi bili pač najbolj tesni med katoličani samimi, ki naj bi bili že v 6mislu Cerkve sami eno. In to je ideja cirilometodijska, da bi vsi Slovani našli pot v eno Cerkev, v tisto, ki sta jo oznanjevala pri V6eh Slovanih sveta solunska brata, ki sta iz naših krajev prišla med Cehe in katerih eden prvih in najlepših plodov je sveti Vaclav. Ideja svetovaclav-ska stoji v temelju češkega narodnega življenja in idejo cirilmetodijsko je med prvimi med Slovani začel propagirati veliki slovenski škof Slomšek. Tako je sedaj — da poudari to skupnost čeških katoliških akademikov s slovenskimi »Češka liga akademicka« priredila 17. t. m. v Smetanovem muzeju slavnostni večer kot poklonitev »velikemu Slovanu, slovenskemu škofu Antonu Martinu Slomšku« pod protektoratom velikega prijatelja Slovencev g. opata dr. Metoda Zavorala. V lepo opremljeni dvorani Smetanovega muzeja ob yitavi, kjer je na ozadju češkoslovaške narodne in naše jugoslovanske zastave visela slika škofa Slomška v okvirju iz zelenja, prepletenega s slovensko narodno tro-bojnico, se je zbrala odlična družba prijateljev Češke lige akademidce in Slovencev. Omenjamo naj samo zastopnike g. opata, ter prof. dr. Pechuško, dr. Eberta, zastopnika starešinstva, od Slovencev pa zlasti vseučil. prof. dr. Murka z gospo, starešina J, Majceta, Debeljaka, zastopnika Slov. dij. zveze j. Zajca, ki je prišel iz Ljubljane, in tov. Jakliča, ki je prišel iz Brna, predsednika društva »Krek« tov. A. Žigante ter druge slovenske akademike. Neugodno pa je vplivalo na češke prireditelje, da se nihče od jugoslovanskega poslaništva ni odzval vabilu, dasi so bili osebno povabljeni, niti kako drugače pozdravil večer, ki ima gotovo velik pomen za spoznavanje kulturnih gibanj. Ves večer je imel značaj intimne slovesnosti. Učenke učiteljišča pri sv. Ani, so za uvod pod vodstvom 6. Margaretee zapele obe državni himni, nakar je predsednik Lige akademicke g. Juc Kott pozdravil vse prisotne, posebno pa slovenske go6te ter poudaril namen večera in pomen škofa Slomška za Slovence kot narodnega delavca, buditelja in vzgojitelja ter kot enega izmed prvih delavcev cirilometodij6kega gibanja. Nato je imel predavanje o Slomšku Juc Hodan Jos. velik ljubitelj Slovencev in slovenske kulture, kateremu gre tudi zasluga, da se je večer slavil in ki je nosil glavno delo vse prireditve. V svojem zgoščenem in jasnem predavanju je podal krepko podobo življenja in delovanja škofa Slomška, njegovo življenjsko pot od mladosti do smrti v sluhu Pet novih maš med Slovenci v Ameriki V. F& predelih Severne Amerike, kjer prebiva nad 300.000 slovenske krvi deluje zdaj okrog 126 slovenskih duhovnikov. Temu številu se je pridružilo Moj,,v začetku junija še pet novomašnikov, ki bodo istotako delovali med našimi izseljenci. Novomaš-niki so: Rev. Alojzij Medic OFM, doma je iz Chikaga, kjer mu še živita oče in mati, sestra in pa brat, drugi brat je klerik pri frančiškanih v Lemontu in študira filozofijo, tme mu je brat Karel. Ena se6tra je pa tudi v redu šolskih 6ester in uči v šoli sv. Cirila in Metoda v Shebouganu, to je 6estra Alojzija. Rev. Alojz Medic je imel novo mašo pri Sv. Štefanu v Chicagu; pridigar je bil kanonik J. Oman, ki deluje pri Sv. Lovrencu v Clevelandu, Ohio. Rev. Andrej Svete OFM. Rojen je bil v Forest City Pa. Stariši so doma z Borovnice, ki so mu pa pred nekaj leti umrli. Njegov brat, Rev. Avguštin OFM. župnikuje pri sv. Janezu v Detroitu. Rev. Andrej Svete je pel novo mašo v Forest City. kjer mu je pridigal p. Hugo Bren OFM. Rev. Ciril Šircelj OFM. doma je iz Shebougan, Wisconsin, kjer mu živita oče in mati z zelo številno družino. Ena sestra je redovnica v redu slovenskih šolskih sester pod imenom se6tra Blanka, ki zelo pridno piše v »Ave Mariji«, ki izhaja v Lemontu. Uči na hrvatski šoli v Jollietu. Gospod Ciril Šircelj je pel novo mašo v Shebouganu, kjer mu jc pridigal p Salezij Glavnik OFM. Rev. Alojzij Potočnik, rojen v Ročk Springsu, Wyoming. Novo mašo je imel v Denwerju, Colo, kamor je odpotoval na to siavnost tudi priljubljeni župnijski pomočnik pri sv. Lovrencu v Clevelandu Rev. Tuli j Slapšak, ki mu je pri novi maši govoril. Rev. 'Potočnik je član reda benedikancev, ki imajo svoj sedež v Canon City, Colo. Rev. Herman Golobic. OC. Farani župnije Marije Vnebovzete v Pittsburgh, Pa, so se vneto pripravljali. da bi kar najbolj slovesno proslavili novo mašo dne 6. junija, ki jo je daroval slovenski sin le župnije Rev. Herman Golobič iz reda karmeli-čanov. Slovesno novo mašo je pel ob asibtenci več duhovnikov. Slavnostni govornik je bil domači župnik Rev. M. Kebe. Novomašnik je bil rojen dne 3. decembra 1912 v Pittsburghu, Pa. Ljudsko solo je dovršil v slovenski farni šoli leta 1926. Tedaj se je odloči! za višje šole in odšel v Mount Karmel Colegie v Niagara Falls, Ont. Canada. Tam je dovršil višjo šolo in novicijat v samostanu reda Karinelitov. Svoje bogoslovne študije je dokončal v Chicagu. Novomašnik je sin Janeza m Ane Golobič. Oče je doma iz Stopič pri Novem mestu, mati iz Mirne Peči na Dolenjskem. Mati mu je umrla že pred desetimi leti. Domovina iskreno pozdravlja in čestita vsem netim novomašnikom in jim želi obilo božjega bla goslova pri delovanju med našimi izseljenci, zlasti pa med naše slovensko mladino, ki se že potaplja v valovih tujine. Spominska plošča v Pokljuški luknji uničena Ta plošča, pritrjena na skalo, bo pričala poznim rodovom, da nam je bil kr. dvor naklonjen ter nam }e Nj. Vel. kralj Aleksander dovolil, da se galerije v Pokljuški luknji imenujejo po njegovem tretjem, na Bledu rojenem sinu Andreju, »Galerije Nj Vis. kraljeviča Andreja«. S temi besedami je otvoril takratni predsednik podružnice SPD Gorje, c Jakob Jan ml., galerije ob navzočnosti kraljevega odposlanca polkovnika g. Markulja, pred 7 leti. Vsem ljubiteljem narave in naših planin je trotovo znana divna Pokljuška luknja z galerijami Nj Vis kraljeviča Andreja. Marmornata s|)ominska plošča,'katera je bila pritrjena na skalo in odkrita i. j.ral!.-vom odposlancu, ie bila v začetku letošnjega maja — uničena. Neznan zločinec jc šel vanjo trikrat streljat in e tem uničil spominsko delo. svetosti, na kar je podal njegov pomen v posameznih prereezih ko! narodnega buditelja in borca za slovenski jezik v času neinškutarskega navala, njegovo ljubezen do slovenske domovine, ki jo je ljubil iz dolžnosti do Boga. prebral je odlomek iz njegove pridige o jeziku. Dalje ga je opisa! kot vzgojitelja mladine, slovenskega Komenskega, tistega, ki je dal temelje slovenski vzgoji in slovenski šoli s pisanjem prvih učbenikov; poudaril je Slomška kot pesnika, njegovo veselost in širokogrudno6t in ljudsko prisrčnost; posebej jc omenjal delovanje kot duhovnika in zlasti škofa, ki je storil veliko delo s premestitvijo škofijskega sedeža iz Koroške v Maribor, ter končno kot nabožnega in aksetič-nega pisatelja in svetega moža. Navezal je na svoje sjKunine na mariborske dni, kje je zastopal kot delegat. Ligo akademicko ter poudarjal, da se češka katoliška mladina pridružuje s celim srcem slovenskim težnjam s prošnjo, da bi Cerkev povišala Slomška na oltar, da bi tako tudi slovenski narod, ne najmanjši med narodi, bil zastopan med svetniki vesoljne Cerkve. Njegov govor je bil od V6eh burno pozdravljen. Slovenska akademičarka gdč. Ftiza Koželjeva je deklamirala Slomškovo pesem »Kje je ljubi Bog doma?«, na kar je koncertni in opierni pevec dr. E. Kopecki ob spremljevanju pianistke ge. Šimkove-Fišerove 6 6vojim sočnim tenorjem zapel nekaj Slomškovih ponarodelih pesmi, namreč »Veselja dom«, »Glejte že sonce zahaja« in »Lahko noč«. Po burnem aplavzu 60 pozdravili Slomškov večer prisotni slovenski delegati predsednik JKAD »Kreka« v Pragi A. Zigante, poudarjajoč narodno delo slovenskih duhovnikov, katerih predstavnik je škof Slomšek, v preteklosti in sedanjosti, ter težnjo mladine ki vidi v njem pravo zvezo kulturnega delavca z narodom in njegovo vero. Delegat Slov. dijaške zveze J. Zajec je prinesel topel pozdrav iz Ljubljane, omenjajoč trpljenje narodov v preteklosti in sodobnosti in upanje in vero v Slomškove ideale, urednik »Slovenca« dr. Titie Debeljak pa je pozdravil slovesnost v imenu starešinstva društva »Krek« ter prebral pozdravno pismo Slovenskega kat akademskega starešinstva iz Ljubljane, ki je bilo z navdušenjem sprejeto. Po pozdravih je zapel ptevec dr. Kopeckv nekaj religioznih arij iz Smetane (Ne kamenujfe preroke) in iz Dvoraka (Spev Bohuše, in Gospod je moj pastir), katerim je moral dodati še nekaj pesmi. G. Hodan je nato prebral manifest katoliškega študenstva jugoslovanskemu episkopati. ki ga bodo izročili v roke lavantinskemu škofu dr. Tomažiču. Po svetovaclavskem koralu, ki ga je zapel dekliški zbor učiteljišča pri 6V. Ani in ga je občinstvo poslušalo stoje, se je lepa naša proslava slovenskega škofa Antona Martina Slomška v Pragi zaključila in potrdila, da poleg političnih in kulturnih vezi med Cehoslovaki in Slovenci ni najmanjša. da, morda najpomembnejša ideja cirilmeto-dijska. ideja najtesnejšega sodelovanja katoliških Slovanov pod varstvom svojih svetnikov. Zločin je podružnica SPD prijavila oblastem ter bi želeli, da ee zločinec izsledi in strogo kaznuje. Da se to zločinsko delo jx>pravi in plošča obnovi, si je podružnica SPD Gorje nadela nalogo, da nabavi in odkrije novo ploščo. Odkritje nove spominske plošče bo v nedeljo 27. junija, v slučaju slabega vremena 29. junija. Ob tej priliki bo skupen izlet vseh gorjanskih društev pod imenom »Gorjanski tabore. Škoro vsa društva v občini so se odzvala vabilu in delegatje oo na skupni seji določili naslednji spored slavnosti odkritja nove 6pomniske plošče in izleta. Zbirališče izletnikov ob 5. zjutraj pri farni cerkvi v Gorjah, nato 6kupen odhod v Pokljuško luknjo in na Galerije Nj. Vis. kraljeviča Andreja. Ob pol 7. pritrdijo Jamarji novo spominsko ploščo ob igranju gasilske godbe in pevcev. Ob 7. odhod po Grabnu, lepi in senčni pešpoti preko Pokljuke na Mrzli studenec, s kratkim postankom in zbirališčem zamudnikov ter onih, kateri pridejo jx> drugih potih, in gostov. Točno ob 9. skupen odhod na Zagorevljek, kjer bo ob 10. v kapeli sv. Antona sv. maša za vse udeležence izleta. Po maši kratki nagovori vseh društvenih predsednikov, sledi daljši zastanek, obed in prosto planinsko veselje v lepi, prosti naravi. Nato skupen odhod preko Koprivnika v Bohinj in povratek e turistovskim vlakom. Gorjanci, društveniki, pa tudi vsi ostali izletniki in ljubitelji naše krasne Pokljuke doli od bele Ljubljane, vsi ta dan na »Gorjanski tabor« na zeleno Pokljuko, katero obrobljajo beli snežniki, kjer vas že vabi in kliče planinski zvonček na pašnikih. Pokažimo ineddruštveno vzajemnost, združimo se z naravo, 6aj prostorna, tako krasna — vabljiva Pokljuška planota ima prostora za vse Gorenjce. Vljudno va6 vabijo gorjaii6ka društva. Jesenice Kino Krekov dom predvaja v petek in soboto ob 2030 in nedeljo ob 15 velefilm »Krvavi kapetan«. V soboto ob 17 matineja »Rose Marie«. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Zakon o taksah s pristojbinskim pravilnikom, o dednih pristojbinah in komentarjem ter Zakon o sodnik taksah s pravilnikom in komentarjem, priredil Štefan Šušec, načelnik finanč. oddelka banske uprave v pokoju, \Z največje slovensko delo na polju finančne literature, ki zasluži polno priznanje. Knjiga obsega 896 strani ter stane vezana 260 din. V zadnjem času pa je izdal pisatelj še dodatek k Taksam, ki vsebujejo spremembe do 15. maja 1937, dalje Uredbo o dednih in darilnih taksah in Taksni vozni pravilnik (dodatek k Taksam je tiskan samo na eni strani, da se spremembe lahko izrežejo in vlepijo k posameznim členom v prvotni knjigi). Ni menda gospodarske, industrijske, trgovske, obrtne firme, ki ne bi imela opravka z raznimi vlogami pri državnih, banovinskih ali mestnih uradih, kjer je vprašanje taks posebne važnosti. Radi tega navajamo vsebino te knjige, iz katere vidimo veliko po-rabnost: Zakon o taksah — splošne določbe, pobiranje takse, kolki in taksni papirji, kazni, pravna sredstva, zaključne določbe. Zakon o državni trošarini, taksah in pristojbinah, taksna tarifa splošno, taksa pri državnem svetu, pri policijskih in ipršil-nih oblastvih, sanitetni stroki, pravni stroki, finančni, konzularni, gradbeni in pridobitni stroki, šolski, cerkveni, banovinške takse dravske banovine. Zakon o sodnih taksah, tarifa k zakonu o sodnih taksah ter končno pravilnik za izvrševanje zakona o sodnih taksah. Dodatek sprememb in razpisov do 15. maja 1937. — Uredba o dednih in darilnih taksah ter Taksni vozninskt pravilnik pa stane posebej 24 din in je potreben vsem onim. ki so knjigo že takoj ob izidu kupili, da popravijo spremembe. Knjigo ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Koncert pevskega društva „Celjski zvon" Prav zanimiv koncert smo slišali pred kratkim v Celju. Pev sko društvo »Celjski zvon«, že tudi izven svojega okoliša dobro znano, je priredilo koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi, ali bolje: koncert slov narodnih pesmi v preprosti in umetnejši obdelavi. Spored je bil sestavljen nekako po vidikih, po katerih je prirejal svo- ' je koncert narodnih pesmi Akademski pevski zbor v Ljubljani in za njim po njegovem zgledu že več drugi pevskih združenj. Ta način sestavljanja sporedov ima za občinstvo in tudi za pevce same velik vzgojni pomen. Ti konccrti so pa obenem tudi skladateljem v zadoščenje, ker vidijo, o čemer so bili sicer sami že prepričani, da ni novejši način prirejanja narodnih pesmi samo nekak tTenut&n pojav, nekaka moda, kot so skušali z nekih strani dokazovati, ampak da prehajajo te skladbe bolj v last vsega naroda. »Celjski zvon« je izvedel ves spored z neko lahkoto. Niso bila sicer vsa mesta enako dobra, niti ne vsa popolnoma brezhibna, vendar pa v celoti vsa prepričevalna. Zboru se pozna dobra šola, vztrajna vaja ter splošna kultura duha in srca, kar vse ima na izvajanje velik vpliv. V splošnem ie ženski zbor, ko je sam nastopal, bolj ugajal kot moški zbor, dočim so se zdeli v mešanem zboru moški glasovi bolj izenačeni. Zbor je vodil g. prof. Tone Knap z veliko spretnostjo. V skladbe, tudi najbolj zapletene, se je dobro poglobil, njegov miren in siguren nastop je tudi na pevce blagodejno vplival. Pri nekaterih pesmih (Tomčeva Lepa Vida, začetek Svatovskih) je notranja napetost nekoliko popustila, dočim je bila dokaj nevarna skladba »Marija in mlinar« dramatično dobro podana. Tako izvajalci kot poslušalci so s koncertom lahko zadovoljni. T. Laško Včeraj ob 4. je bila občinska seja zaradi oskrunjene državne zastavo. Seje so ee udeležili okrajni načelnik dr. Tekavčič, šolski upravitelj Kislinger, zastopnik Slomškovega prosvetnega društva in zastopniki okrajnega odbora. S seje so poslali notra- njemu ministru dr. Korošcu ln banu dr. NatlaČenu sledečo resolucijo: »Občinski odbor občine Laško zbran na svoji soji dne 24. juniju 1937 z edino točko dnevnega roda za zadoščenje oneščaščene državne zastave, izjavlja: 20. t. m. zjutraj ob pol 1. so tri j* mladi ljudje s silo odstranili s hiše Ivana Deželaku; v Laškem državno zastavo tor jo nato strgali iu vrgli v Savinjo. Občinski odbor, ki tolmači mišljenje vsega prebivalstva naše občino, z ogorčenjem obsoja to gnusno dejanje, s katerim je bila oskrunjena državna zastava, ki jo simbol naše kraljevine Jugoslavije. Da damo oskrunitvi državne zastave zadoščenje, smo danes razobesili državno zastavo na občinskem domu.« Novo mesto Upravičen rarpnst bivše uprave gasilsko župe. V eni zadnjih številk se je »Jutro« obregnilo ol> odlok gasilske zajednice v Ljubljani z dne 11. II. 1937, s katerim je bila razrešena bivša uprava novomeške gasilske župe. V tej svoji notici jiravi namreč »Jutro«, da je bil razrešen tudi pok. Franc Raje, ki da je umrl že 11. III. 1936. Slednja okolnost je vsekakor resnična. Dokazuje pa, da je bila bivša uprava upravičeno razpuščena, ker je malomarno vršila svojo nalogo. Razpuščena uprava namreč ni javila svoji nadrejeni edinic.i, gasilski zajednioi v Ljubljani, da je član uprave Raje Franc 11. III. 1936 umrl in da je na njegovo mesto bil imenovan drugi, zaradi česar je gasilska zajednica v Ljubljani, ker za to okolnost ni vedela, izdala razrešitveni dekret tudi za pok. Rajca Franceta, na roke njegovega brata Alojzija Rajca. Pri gasilski zajednici v Ljubljani so tedaj vodili v seznamu odbornikov novomeške gasilske župe od 11. III. 1936 do 11. II. 1937 tudi pok. Rajca Franceta. Pomemben sklep mestne občine. Po dolgem času se je vendar uresničila želja NovomešČanov, da se prestavi živilski trg. Iz higijenskega kakor tudi iz tujsko-prometnega ozira je bila ta akcija potrebna. Saj je trg sv. Florjana, kamor so sedaj premostili živilski trg, za to primeren in nc moli prometa, kakor ga je na glavnem trgu, kjer teč« glavna cesta. Speti O lahkoatletskem športu pri nas Sedaj, ko 6lojimo pred važnim in odločilnim srečanjem reprezentanc Belgrada, Zagreba in Ljubljane, postaja tudi pri nas vprašanje lahke atletike aktualnejše in zanimanje zanjo se nekoliko povečava. In ravno ob tej priliki se nam zdi najprimernejše, da zainteresiramo čim širši krog naše jav; nosti za to lepo in zdravo športno panogo, ki se nikakor ne more udomačiti pri naši mladini tako kakor bi bilo potrebno in ne vzbudi pri gledalcih onega zanimanja kakor po drugih državah. Že opetovano smo grajali nedostatke, ki ovirajo razmah te športne panoge, in ponovno smo opozorili merodajne činitelje, kaj je treba napraviti, da sc bo mladina v večjem številu oprijela tega športa in kako morajo izgledati lahkoatleteke prireditve, da bodo privabile gledalce. Ker je lahko atletika ravno ona športna panoga, ki je najbolj naravna za mladino zelo primerna in koristna, ne bomo mogli na tem polju nikdar napraviti toliko propagande, da bi lahko z mirno vestjo trdili, da smo dosegli svoj cilj. Naša mladina, tako zdrava kakor je, tako sposobna in dostopna za lahko atletiko, če se jo ji na pravilen in primeren način podaja, čaka samo onih. ki jo bodo znali pritegniti v krog lahkoatlelov. čaka samo poziv in dobrih voditeljev. Res je, da smo majhen narod, vendar ta izgovor, da ne bi mogli dobiti tudi pri nas primernega števila prvovrstnih atletov, ne more držati, za kar nam je najboljši dokaz Finska. Lažje jc sicer res izbrati pri velikih narodih, kjer iz nepreglednih športnih množic ni posebna umetnost dobiti one, ki naj tvorijo njihove reprezentance, vendar to ne more in ne sme biti naš zagovor. Iti moramo po drugih potih, iskati moramo drugod vzroka za naše maloštevilne, a vendar za naše razmere še dokaj dobre atlete. Kako začeti in kje prijeti. Par idealnih delavcev na lahkoatletskem polju, ki jih imamo, tega ne zmore. Saj je njihovo delo včasih skoraj bi rekli, nadčloveško in zato ni čudno, da so se že izčrpali do skrajnih sil svojih zmožnosti. Tu mora pri- skočiti na pomoč šola in država. Pri vsaki telovadni uri bi morale zavzemati lahkoatleteke panoge najvažnejši del pouka v telesni vzgoji. V ljudskih šolah bi bilo pa sploh najboljše, da 6c mladina vadi večinoma v tekih, metih in skokih. Za dora-ščajočo mladino si boljših telesnih vaj ne moremo predstavljati. Poleg tega pa je vsakemu otroku že prirojeno, da teka, skače in meče kake predmete. Sploh boste malokdaj videli otroka hoditi, ampak vedno teka. In lo je treba izrabiti, ne pa mu vsiljevati star iti neokreten način šolske telovadbe, radi katerega izgubi mladina veako veselje do gibanja. Potrebno bi bilo to sodelovanje Spor tnih klubov s šolo, ker bi potem ti prevzeli mladino, ko zapusti šolske klopi, v svoje vrste. Narasli bi na ta način lahko atletski klubi, vrste atletov bi se pa ogromno pomnožile. Tc bi potem vzgajali športni klubi, vrhovne lahkoatleteke instance bi pa pri sestavi reprezentanc, ki bi morale biti na la način dobre, ne imele nobenih težkoč pri izbiri. Stvar se bo zboljšala v našem lahkoatletskem športu tudi notem, ko se bo začel izvajati zakon o obvezni telesni vzgoji na celi črti. Sicer bo io samo ob nedeljah, a vendar bo tedaj imelo bistro oko lahkoatletskega strokovnjaka dovolj prilike, da spozna naše naravne talente. In tako bomo zopet lahko dobili lepo število prvovr6tnih atletov, da nam nc bo treba biti v zadregi. Važne so pa seveda tudi lahkoatletske prireditve. Teh čim manj, a zato tembolje organiziranih in izvedenih. Program mora biti zanimiv, ki naj se stopnjuje od točke do točke in hitro razvija. Danes se pa vršijo skoraj vsi mitingi z večjimi in manjšimi zamudami, program dolgočasen in šc dolgočasueie se razvija, tako da ubija še onemu občinstvu, ki ga itak običajno ni skoraj nič, vsako zanimanje za ta šport. To se nam je zdelo potrebno povedali sedaj, ko stojimo pred izredno važnim tekmovanjem, saj gre za prestiž 6lovcn6kc lahke atletike. Po 22 letih zopet črnec osvojil prvenstvo v boksu Chicago, 22. junija. Ves Chicago je bil to dni v znamenju nervoznega pričakovanja boksarskega mateha. James Braddock, ki je malone dve leti počival na lovorikah, ko je premagal popularnega Maksa Baera in si osvojil naslov svetovnega prvaka v boksu vseh kategorij, je moral končno svoj naslov braniti proti Joe Louisu — črncu. Prav zato, ker je njegov nasprotnik črnec, so vse simpatije bilo nn Braddockovi strani, a stavo — 8 proti 2 za Lotiisa. To je pač zgovoren dokaz, dn so belega pač želeli videti kot zmagovalca, da ]>a je malokdo v to verjel. Dempsey in Tunnoy sta z letalom priletela iz Newyorka, pozabila riti staro račune, ko sta si jired desetimi loti stala v ringu nasproti, in prijateljsko sc razgovarjata pri čaši whiskyja. Tun-itey meni, da jo Deiup)sey v njegovih očeh imel vse ono lastnosti, ki jih pravi lioksor ne bi smel imeti. Dempse.v zopet pravi, da je Tunneya imel za snoba, kor je zvedel, da čila Shakespeareja. Bokser, ki čita Shakespeareja! Pa mu jc vondarlo v ringu pokazal svojo znanje, čeprav je podlegel. Pred desetimi leti! Bliža se maleh. Braddock je miren, zaupa v zmago in Dompsey polaga nanj svoje upe; če tudi dolarje, to ni znano Joe louis je na trnih, ves nervozen in nemiren, kot dirkalni konj, preden ga spuste. Prav nič ne izgleda, da bi ga loks kaj zanimal, nič. več so na njegovem obrazu 110 zrcali tista otročja častihlepnost, spremenil se jo. Maks Schmeling je mnenja, da Ik> zmagal. ">5.000 gledalcev. Merjenje. James Braddock, 178.3 angl. funtov. Joe Louis 178.5. Oba sta skoraj enako težka. Črnec pa je 9 let mlajši. 1. rttnda: Napadi Braddocka. ki jih črnec pa-rira 1. desnico. Kratki udarci črnčeve levice v nasprotnikovo glavo. Nenadoma Braddock s silnim eroehejem zadene črnčevo glavo. Louls je na tleh. Komaj se tulenje poleže, že je spet na nogah. Gong. 2. rttnda: Dva polna zadetka svetovnega mojstra v črnčevo liro. S kratkimi udarci so ta re-vnnžira in celo beleži rtindo v svojo korist. 3. rttnda: S serijo preciznih udarcev si črnec že v začetku nabere točke. Braddock, ki jo žo v drugi rundi dobil močan uporcut, no moro več odpreti levega očesa. 4. in 5. runda: Braddock z levimi svvingsi in eroeheji potisne louisa v obrambo in si pridobi prednost v točkah. 6. runda: Louis hladnokrvno obdelava nasprotnikovo poškodovano oko, z levico polno zadene Braddocka v spodnjo ustnico, ki začne krvaveti. 7. runda: Braddock napada, a neprecizno. Louis mu vrača udarce s silno točnostjo. Obdeluje nasprotnikov želodec in »pripravlja« svetovnega mojstra za končni najiatl. 8. runda: Po 1 min. 10 sek. dobi Braddock silen udarec z levico v sredo obraza, neposredno zatem pia še dva kratka eroeheja. Brez zavesti se zvrne in se sploh ne zgane. Publika tuli. Sodnik šteje in maha pri vsaki številki z roko. Do deset. Bivšega svetovnega prvaka odneso. .loscf Ijottis Barrovv jo novi svetovni prvak. Pritno Carnora, King I.evinsky, Max Baer in UsCudun Paolino so bili zaporedoma njegovo žrtve. V juniju 1936 ga jo porazil Schmeling. Z zmagami nad Sharkeyem, Kttoreom, Brescio, VVil-liantsom, Jonesom in Sinio si jo pridobil pravico, da z največjo lovoriko okrona svojo črno glavo. Brzoturnir SK Grafike Razen šaljive tekme, tiskarskih »debeluharjev« proti jsuhcem« v soboto ob 18. ler prijateljske tokme Sparta : Grafika v nedeljo ob 17.30 bo priredila Grafika kot zaključek proslave svoje 10 letnico na praznik 28. t. m. velik nogometni turnir. Turnir je razdeljen v dva dela, t. j. dopoldanski in popoldanski. Na dopoldanskem turnirju, ki se prične ob 0. dop., bodo nastopili Moste, Slavija. Ko-rotan in Gralika II. Tekmo bodo zanimive že zaradi toga, ker so moštva izenačena ter bo zmagovalec prejel ličen pokal. Glavni del turnirja bo popoldne ob 15. Nastopijo naši najboljši prvorazredni klubi llormos, Roka, Slovan in Grafika. Ta del turnirja nam bo pokazal ros prvovrsten nogomet, kajti prvoinieno-vani trije klubi so znani po svoji lopi tehnični igri in tudi lorbenosti, tako da bodo prišli glodalci sigurno 11,1 svoj račun. In tudi Grafika no zaostaja za njimi, saj jim jo žo marsikdaj prekrižala v preteklem prvenstvu račune tor tako dokazala svojo dobro formo. Tudi za ta turnir jo razpisan lo pokal. Vso tekme so vrše na igrišču ASK Primorju ob vsakem vremenu. 10 TRIPERESNA DETELJICA Spisal M. Kunfič. — Ilustriral M. Sedej. »Tako. Prvi rop se nam je posrečil!« je zmagoslavno rekel Peter, ko so imeli kraj svojega »junaškega dejanja« že daleč za seboj in so se prepričali, da jih nihče ne zasleduje. Sedli so na kup hlodov, ki so ležali ob poti, da bi se malo odpočili od hudega napora. Jožek si je z žepno rutico obrisal čelo in moško rekel, kakor je večkrat slišal govoriti odrasle ljudi: »Pošteno sem se upehal! Kar duša mi sili na jezik.« »Na takšne reči se boš že še moral privaditi,« je pokroviteljsko rekel Peter in ga tako nekam zviška pogledal kakor izkušen mojster svojega vajenca. »Ampak zdaj si pa malo posladkajmo želodce in razdelimo plen.« Segel je v škatljo, privlekel iz nje veliko torto in jo vtaknil v usta. Njegovemu zgledu je sledil tudi Jožek in začel hrustati slaščice kakor za stavo. »No, daj še ti!« je Peter prigovarjal Nandetu, ki je čudno zamišljen sedel zraven njega in si z rokami podpiral glavo. »Pa res!« se je oglasil Jožek, ki si Nandetovega molka ni mogel razložiti. »Le kaj ti je kar nenadoma padlo v glavo?« Ponudil mu je torto in rekel: »Na, pokusi, boš videl, kako je dobra!« Nandetu pa ni bilo do slaščic. Solze v starkinih očeh mu niso šle iz spomina ... MALI OGLASI V malih oglasih velja »saka beseda Din l'—; ienltovanjskl oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega znaCaja se račnna enokolonska 5 mm Visoka pelltna vrstica po Din 2'50. Za ptsmene odgovore glede malih oglasov , treba prlloiiti znamko. UlllilJ Hišnik upokojenec ee takoj sprejme. Vprašati : Tyrševa cesta 35. Služkinjo vajeno kuhe ln vseh hišnih del sprejmem takoj Bli 1. julija. Plača dobra. Javiti se: »Moj dom«, Dvoržakova 8. (b) \mmm\ Vajenke ea vezenje ln predtlsk -sprejme Matek & Mlkeš. Ljubljana. (v) BBI Kuharica za vsa dela, ki se razume na polju in pri živini, varčna, poštena — Išče službo v župnišču ali v trgovski hiši. — Alojzija Golob, pri g. Pctrič, Wol-tova ulica 10. (a) tU Buret, lister ln vsa letna oblačila nudi v elegantni Izdelavi ceneno Preslcer, Sv. Petra cesta 14. (1) Elektrolux-hladilnike brez motorja, na električni, plinski ali petro-lejski pogon, prodaja na ugodna odplačila Tehna, Ljubljana, Mestni trg 25/1 telefon 25-80. • (1) la. orehe celo 50 kg 220 Din, jedrca la. 5 kg 85 Din fran-ko voznlna — razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1) S SHEU EMJOBRANOra POLETNIM uničite škodljivce, ki napadajo in uničujejo zelene dele stebelc, kakor listne uši, gosenice jabolčnega zavijača, gosenice gobarja itd. Hitro deluje, ne škoduje listom in ostalim zelenim delom stebelc. Obširna pojasnila in ponudbe zahtevajte od proizvajalca: Jugoslavensko Shell d. d., Zagreb, Gajeva ulica 5 Programi Radio Ljubljana i Petek, 25. junija: li Šolska ura: Po našem Pohorju (g. Ljudevit Zorzut) — 12 Slov. umetna pesem ln glasba (plošče) — 12.15 Vreme, poročila — 13 Ca«, spored, obvestila — 13.15 Za dobro voljo (Radij, orkester) — 14 Vreme, borza — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 1.30 Nac. nra: Epski moment v Me-fttrovifevih delili (Stanko Vinaver nov. ■ Hgd) — 19.50 Zanimivosti - 20 lz zvočnih filmov (ploščo) — 20.10 Maetriuska skrb za otroke (gdč. Štefanija Gruden) — 20.,K) Za zabavo in oddih! Sodelujejo- ga Olga Kolar-jeva, gg. Sv. ISanovec, Avg. Stanko in Radijski orke-Bter — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.30 Angleške plošče. Drugi programi i Petek, 25. junija: Belgrad: 20 Opera — Zagreb. 20 Koncertni večer — Dunaj: 19.25 Alpska kmečka godba — 20.05 Igra — 22.20 Zabavni koncert — Budimpešta: 20.30 Salonski orkester — 22 Opera «T)on Pascal« — Trst-Milan: 17.15 Komorna glasba — 21 Opereta — llim-Bari: 21 Jazz — 22 Komorni koncert — Praga: 19 35 Orkestralni koncert — 20.40 Simfonični koncert — J'ar-Sava: 20 Operni odlomki — 22 Plesna glasba — Kanigs-berg: 20.10 Opora «Car in tesar« _ Hamburg: 20.10 Spevoigra "Don Quijote« — 21 Španska glasba — Vrati-slava: 19 Narodna glasba — 21 Mladi skladatelji — Lilhiko: 20.10 Vojaška godba — Krili,: 20.30 Letalski večer — Frankfurt: 20.10 Serenado — Stuttgart: 30.10 Plesna glasba — Manakovo: 20.10 Umetnostni večer — Strassbourg: 21.30 Klasični gledališki program — Bukarešta: 19.40 Bizetova opera «Carmen«. UNION Danes p os 1 e d n n <51 B EN JAMIH O G 1 G LI Glas srca Geraldlna Katnlkova rreastave danes oo 19-16 in 2115 uri Jdbira ni tejka, kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel naj-sigurnejše v stik z najširšimi kupno-močnimi sloji prebivalstva. In to je naš dnevnik .SLOVENEC", ki ga bere — posebno ob nedeljah — ? malo izjemami vsaka slovenska hiša En poskus Vas o uspehu prepriča I Kupim vložne knjižico Ljudske posojilnice v Ljubljani do zneska 140.000 Din proti plačilu v gotovini. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Ljudska« P 9947 BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA MARIBOR Aleksandrova ulica žt. 40 vnovčuje HRANILNE VLOGE bank ln hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute tn zlatnike po najvišji dnevni ceni. Hranilne vloge vseh denarnih zavodov, terjatve ln vrednostne papirje vnovčim najkulantneje po najvišji ceni takoj v gotovini AL. PLANINŠEK, LJUBLJANA, Beethovnova ulica 14, telefon 35-10. Vrednostne papirje vseh vrst kupuje Slovenska banka v LJubljani, Krekov trg 10, tel. 87-52. Posojila dajemo v gotovini tn blagovnih bonih Hermes. Informacije : Tavčarjeva 2, LJubljana. (d) Vid it o va nja ODDAJO: Trisobno stanovanje z vsemi pritiklinami in kopalnico (vodovod) oddam takoj v vili v Zgor. Šiški tik remlze. Informacije daje portir Trb. prem. družbe, Gledališka ulica 3. (č) II Tfl ■fanasli En tovorni avto blaga poceni prepeljem iz Ljubljane v Split, ker gre avto sicer prazen. Sprejemam pa tudi ponudbe za eno vožnjo mojega blaga iz Splita v Ljubljano. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Split« št. 10100. (r) nepremoHnjeno Premaknjene slike bodo skoro imele ceno redkosti, kajti novi gumb na oklopu »KODAKOVEGA JU-NIORA« 620 omogoča tudi daljša trenutna snetja iz roke — a vendar nepremaknjena! Čudovito praktično: obe roki držita aparat, pogled skozi iskalo — kot sam od sebe se znajde kazalec na gumbu — lahek pritisk — in slika je Vaša! Sedaj lahko sni-mate tudi v rokavicah. W Kodak ^ HMifin« Hiuor Različne izdelave. — Zahtevajte ponudbe od Vašega lototrgovca ali naravnost od KODAK, D. S. 0.1., Zagreb, lika £ 24 Na Viču je mirno v Gospodu zaspal naš predragi brat in stric Pavlic Avgust Pogreb dragega bo v petek, dne 25. t. m. ob šestih lz hiše žalosti na Viču, Tržaška cesta 29, na viško pokopališče. Vič, dne 23. junija 1937. Žalujoči rodbini Pavlič-Sojar. Brez posebnega obvestila. Agnes Giinther: 22 thšioa - Hošamarija »Ako ji nikdo ne pomaga, mora vendar kozarec izpustiti, Harro! Zato išče z rdečo lučko, teka z golimi nogami in išče.« »Ne bo ga izpustila, dokler živi!« »Misliš, Harro? Kaj pa, če umrje! Potem se stre in vse je v temi. Živali bi zaspale in bi se ne zbudile več in vsakomur bi bil vstop prost.« Harro se skloni nad dušico ter ji dahne lahen poljub na zlato teme. »Hvala ti dušica, zdaj je slika blagoslovljena!« VI. Dan lilij. Dušica je imela medtem že marsikateri čudovit uspeh s svojo vrvico. Harro je bil otroka prav ocenil. Imaje res v sebi prave vzmeti, da tnore presenečenja pravilno uživati. Minul je že praznik trnuljevega cveta in slavje šmarnic 60 tudi že praznovali. Doživela je ob vsakem prazniku kaj ljubkega. Dolgi Thorsteinec je postal sila prožen in ti06i pokoncu svojo rjavokodrasto glavo pod 6tarim klobukom. Drvarji in kmetje, ki ga srečavajo, so pričeli pred njim dvigati svoje čepice. Doslej so bili mirno čakali na njegov pozdrav. Nekega dne pripoveduje Harro prisluškujoči dušici: »Ako hočeš videti bodočega kapitalista, poglej mene! Ce bi zato marala, bi midva 6 Kaliba-»lom lahko vsak dan imela ocvrte piske in smetano na mizi. Vozila bi 6e lahko s senenim vozom po pokrajini na izprehod, kar je nameraval storiti deček iz Mazzenbacha, ako bi bi! postal kralj. Navihan dečko to, ki je vedel, kaj je lepo!« — Harro je s sliko imel 6rečo. Dobro jo je prodal, toda ne izvirne slike, ampak le njeno kopijo. Od prvotne slike se ni hotel ločiti, kjer je to smatral za onečaščenje. Amerikanski milijonar jo je na V6ak način hotel imeti. Vbil 6i je v glavo, da mora kupiti častno dvorano. Ker kolje 6vinje, je ta slika posebno prikladna, da visi v njegovi hiši v Chicagu. Mrs. in Miss Vandouten si bo6ta štela v posebno ča6t, kadar jo bosta razkazovala 6vojim gostom. Harro je napravil za Amerikanca posnetek in ta je zanj plačal, kot mu je prvotno ponujal za izvirno sliko. Na tem posnetku slike so ploščice za grbe, katere drže zlati grifi in pelikani, ostale prazne. Lastnik jih bo lahko dal pozneje naslikati, kadar bo njegova hči vzela za moža svoiega obubožanega grofa ali pa kakega italijanskega kneza. Grof Thorstein je imenitno razpoložen. Toda ne samo radi tega, ker je ponesel v banko lep izkupiček za 6 voj o sliko, ampak tudi zato ker obhaja z dušico vse praznike. Gospa Hardenstein je odkrila v njem nov talent, o katerem ji doslej ni bilo nič znano: talent slaviti praznike. Moral je biti ta popolnoma zasut ali pa je moral spati v Harru, ker ga doslej še ni bilo opaziti. Njo samo ie življenje hudo iznametovalo. Po svoji omožitvi je prepotovala križem 6vojo domovino. Majhen grob ima v Dieuzu, drugega v Thornu. Sama že ne ve več, kolikokrat je 6tal pohištveni voz pred njenimi vrati in kolikokrat so nakladači pospravljali njene stvari. — »Spopriiaznila sem se že 6 svojimi stebri, Harro!« razlaga nekega dne grofu pospa Hardenstein »Ti stoje nepremično na 6vojih mestih. Marsikoga bi to vznemirjalo, mene pomirja. Kolikokrat sem jaz premikala svoje stvari, dokler niso zopet 6tale trdno na svojem mestu!« — Kako malčica imenitno uspeva! Že tri tedne tli omenila niti z besedico onepa najlepšega. — Morebiti se pa le posreči, da rešimo otroka!« Harra 6o te besede neprijetno zadele. Kdo bi vobče dvomil o tem? »To izvira iz vašega ljubeznivega in hvaležnega naziranja o solzni dolini. Kakor da bi bila ta lepa zemlja kaka kazenska kolonija in bi se vse ljubko in lepo in dobro, čim se razvije, moralo preseliti tja, kjer prepevajo večno alelujo! Ako 6te že božanstvu tako blizu, da mu 6mete predlagati svoje težnje, potem bi bilo po mojem mnenju najbolj pošteno, da se mu iskreno zahvalite, ker nam je dal to lepo torišče. Obnašamo se sicer tu često zelo slabo, toda to ni krivda zemlje!« »Ne postajajte lahkomiselni v svetih rečeh, Harro, in ne nosite lilijenega 6tebelca poševno, o katerem ste nam trdili, da 6e mora nositi navpično!« Harro sedi pri gospe Hardenstein v sprejemni sobi. Po/no je že in dušica 6e je že davno zazibala v sen. Harro podučuje gospo Hardenstein, kako je treba gojiti lilije, da uspevajo v vsej 6voji krasoti. Toda ta vsa zaskrbljena zmajuje z glavo, ko ie izvedela, kaj vse pripravlja Harro za praznik lilij. — Najx>čil je dan dvajsetega julija. Sonce žari tako zlato, kakor je pač temu dnevu primerno. Nebo je bilo zjutraj temnomodro. Dušica je zarana našla na mizici svojo najlepšo belo oblekeo. To mora nekaj pomeniti! — Morda je danes dan lilij? — Brž 6e obleče. Nato smukne na lijx>vo deblo — nekdanji stolp — proti kateremu 6e odpirajo krila njenih vrat. Od tod se tudi vidi v dve zeleni dolini. Tam doli 6e ovija reka okoli podnožja gore. Zeleni gozdovi jo spremljajo ob pobočju in ravno nasproti lipovemu deblu je prijazen prostorček, kjer dosegajo stare bukve rečno obrežje ter 6egajo s svojimi vejami čez zelenozlato vodo. Rečica 6ama 6e tu nekoliko U6tavi. kot bi premišljala, ali naj ostane tu ali pa naj nadajuje 6vojo pot. Gosto bičevje je obrastlo nasprotni breg. Ta prostor se imenuje kopališče grofov in še danes se vidijo 6topnice, ki drže dol v vabečo globino. — Dane« je lipa v nailepšem cvetu! Naslanja se s svojim mogočnim deblom ob stolpni zid Njena krona se razprostira nad lipovim deblom. Tako 6e tu gori prebiva v vrhovih, kajti od severa obdaja stolp še dvanajstero velikih jelk. Njih vrhovi zro noter in vejevje dvanajste se dotika že rdečega stolpa, ki se kot časten 6tražar ozira dol po kamnitih ploščah lipovega debla. Lipovo deblo je tako pro- storno, bi mogli na njem brez težav namestiti berlinsko hišo 6 šestimi sobami. Sonce in 6enca se me-njujeta na njem. Bršljan se bujno razvija ter vtiho-taplja 6voje vejice celo skozi najmanjše zidne razpoke. — V praznični obleki steče dušica k vrvici, katere konec 6ega do zemlje ter se vije še pod lipinimi koreninami do skritega kotička v parku. Oh, danes je pa vrvica težka! Nekaj visi ob njej! 2e gleda čez zid — bel zabojček in ob njem venec iz vrtnic. Dušica radostno vzklikne: »Gospa Hardenstein, pridite semkaj! Poglejte vendar!« Dušica vzame najprej rožni venec ter si ga položi na glavo. V ogledalo ji ni treba pogledati, kajti venci se v sproščenih laseh vedno imenitno podajajo. — Nato prevzame še zabojček. Na beli svileni blazinici leži par zlatih čeveljčkov! In kakšno obliko imajo ti! Prilegajo 6e, kot bi bili vliti na nogo! In na prstih lahJd lipo ter vzklikne vsa vzradoščena: »To 60 čeveljčki moje radosti! Vselej jih hočem obuti, kadar bom srečna! In kadar jih obujem, bo praznik!« »Tudi danes je praznik,... vaš rojstni dan, princesa,« jo opozori g06pa Hardenstein. Morate dovoliti, da vam čestitamo! Toda, kaj še vse pride!« — »Ali čuješ, stara lipa, kaj je danes? Moj rojstni dan in praznik obenem! Ti 6i se danes tudi čarobno oblekla! — Lipa namreč cvete na severnem delu. — »Glej moie zlate čeveljčke! Tisoč let jih nisi videla. Vrzi mi šopek, eno kapljico 6vojega sladkega medu, lipa, zlata lipa!« Končno je povedla gospa Hardenstein dušico v sprejemnico. Tu 6toje v polkrogu lilije v starih, preprostih, ko6iternih, medloblestečih vrčih. Dušici zastaja sapa! »Je to za moj rojstni dan?« — Za Juaoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cel Izdajatelj: Ivan Rakovee Mrednik: Viktor Centii