Št. 34 (1985) Leto XXXVIII NOVO MESTO četrtek, 27. avgusta 1987 Cena: 300 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
f
YU ISSN 0416-2242
Obračuni manj kakovostni
Najspodbudnejši podatek iz polletnih obračunov na Dolenjskem je tisti o 10-odstotni rasti proizvodnje
NOVO MESTO — Po prvih podatkih — z njimi so predstavniki SDK seznanili novinarje na tiskovni konferenci 12. avgusta —je gospodarstvo dolenjske regije v prvem polletju ustvarilo 472 milijard dinarjev celotnega prihodka, kar je 103,2 odstotka več kot lani. Prihodki na tujem trgu so, zanimivo, rasli hitreje in so bili večji za 106 odstotkov. Porabljena sredstva so bila večja za 99,7, materialni stroški za 114 odstotkov. Polletni dohodek dolenjskega gospodarstva je znašal nekaj manj kot 108,5 milijarde dinarjev, kar je za 115,4 odstotka več kot lani, je pa ta rast znatno nižja kot v prvem trimesečju.
Se ta dohodek je po mnenju mnogih napihnjen, obresti za posojila in negativne tečajne razlike se namreč nič več ne vštevajo med porabljena sredstva. Tudi sicer so obračuni in podatki po mnenju predstavnikov SDK zelo slabe kakovosti, še slabši in še manj realni kot ob trimesečju in dejansko slabo primerljivi. Mogoče bi bilo z realnostjo podatkov nekaj boljše, če se v delovnih organizacijah ne bi bali posledic zakona za osebne dohodke v primeru izgub, toda vedeti je treba, daje vse narejeno zakonito. Kljub temu kritiki niso uspeli s predlaganimi spremembami obračunskega sistema.
Kljub interventni zakonodaji, kije ob vseh drugih zakonih in ukrepih postavila le še piko na i administriranju in zmanjševanju samostojnosti gospodarstva namesto uvajanja tržnih zakonitosti, so porabe vseh vrst tudi na Dolenjskem zelo porasle.
Precej se je povečala tudi investicijska, žal pa natančnejši pregled pove, da gre za naložbe z zelo majhno predračunsko vrednostjo in da še vedno prevladuje gradbeni del, ne pa oprema. Samo zaradi pokrivanja revalorizacije trajnih obratnih sredstev pa je polovica organizacij združenega dela investicijsko nesposobna, kar bo seveda velika razvojna zavora. Cene na drobno so porasle za 104,5 odstotka in so kot leta nazaj najpomembnejši oblikovalec poslovnih rezultatov. Za-
• Z izgubo je poslovalo 12 organizacij dolenjske regije s 1.745 zaposlenimi. Po 4 izgubarje so imeli v novomeški, črnomaljski in trebanjski občini, v metliški občini nobenega. Po teh podatkih je gospodarstvo regije v polletju prigospodarilo 1,8 milijarde dinarjev izgube. Število izgubarjev je pod pričakovanji, dejstvo je, da imajo težave in motnje še v številnih organizacijah.
loge industrijskih izdelkov so bile večje za 7,9 odstotka, problemi s prodajo so najbolj opazni pri lesarjih in tekstilcih. Izvoz je bil po teh podatkih večji za 1,6 in uvoz manjši za 0,2 odstotka, samo konvertibilni izvoz je bil večji za 2 in uvoz manjši za 8,8 odstotka. Pri slednjem gre gotovo za posledico slabega plačevanja navzven, kar se bo seveda poznalo v proizvodnji in tudi v bodočem izvozu. Edini zares spodbuden in še najbolj zanesljiv je podatek o rasti industrijske proizvodnje: večja je bila za desetino.	Z.	L.-D.
Dragocene najdbe na Marofu
V 20 grobovih iz halštata na Marofu v Novem mestu našli vrsto lepih predmetov — Najdragocenejši bronasti meč
NOVO MESTO — Ko so delavci Dolenjskega muzeja iz Novega mesta ob sodelovanju študentov arheologije ljubljanske univerze in nekaj kolegov iz drugih slovenskih muzejev pod vodstvom Toneta Kneza pred mesecem dni začeli izkopavati eno od halštatskih gomil na kapiteljski njivi na Marofu, enem od dveh velikih grobišč v Novem mestu, niso pričakovali, da bo njihovo delo tako bogato poplačano z dragocenimi najdbami.
Ze sama gomila je večja, kot so predvidevali, v premeru ima kar 30 metrov. Doslej so raziskali polovico te velike gomile in odkrili 20 grobov. Gre za skeletne grobove in v vseh so našli lepe grobne pridatke, zelo lepe keramične posode, bronaste zaponke-fibule in drugo. Do najpomembnejšega odkritja, ki je na Marof pritegnilo celoten kolektiv muzeja, so se dokopali pretekli četrtek. Gre za grob halštatskega kneza iz konca 8. stoletja pred našim štetjem, torej za grob kneza iz začetka halštatskega obdobja na Dolenjskem, ki je prebival v neposredni bližini na Gradišču. V grobu so poleg lončenih posod našli dobro ohranjeno celotno oborožitev, zna-
čilno za takratnega bojevnika-konjenika: bronasto čelado, sekiro, nož in meč, ter tudi opremo za konja. Ta grob, ki v celotni gomili ni imel kakšnega posebnega mesta, je bil obložen s kamenjem. Tako je sedaj pojasnjeno, od kod kamni na tej njivi, ki so jih pred leti nodkopali z oranjem.
Posebno dragocena najdba je bronasti meč, ki je izredna redkost. Takšnega so našli v Gornji Radgoni, a je bil izgubljen, dva podobna iz drugih najdišč na Slovenskem sta zelo slabo ohranjena. Odkritja in najdbe, do katerih prihajajo arheologi, vse bolj potrjujejo, da je bilo Novo mesto pomembno halštatsko središče.
Letošnja arheološka izkopavanja v Novem mestu je kot že nekaj prejšnjih financirala novomeška raziskovalna skupnost, veseli so bili tudi dveh barak, ki jim jih je za delo postavil na Marofu Pionir. Tone Knez upa, da bodo z izkopavanjem druge polovice gomile nadaljevali že prihodnje poletje. Pa tudi potem dela za arheologe v Novem mestu ne bo še zmanjkalo. Kot rečeno, je samo na kapiteljski njivi na Marofu še več neraziskanih gomil.
Z. L.-D.
KNEŽJI GROB NA MAROFU — Najpomembnejše odkritje, do katerega so se dokopali arheologi pod vodstvom Toneta Kneza iz Dolenjskega muzeja pri izkopavanju velike halštatske gomile na kapiteljski njivi, je knežji grob iz konca 8. stol. p. n. št. z dobro ohranjeno opremo konjenika, v kateri ima posebno vrednost zelo redek bronasti meč, ter opremo za konja. Na posnetku: med izkopavanjem knežjega groba. (Foto: Z. L. — D.)
PRIČAKUJEJO
AVSTRALSKE
BRIKETE
NOVO MESTO — V tukajšnji Kurivoprodaji menijo, da bi lahko s svojimi zdajšnjimi količinami nekaterih vrst premoga ustregli večjemu številu kupcev, kot jih prihaja v novomeško poslovalnico ta čas. Na zalogi imajo senovski in velenjski premog, medtem ko sprejemajo za češkega v kockah trenutno le vplačila. Pričakujejo tudi pošiljsko avstralskih briketov, ki jih priporočajo posebej za trajno žareče peči. To gorivo velja za izredno čisto.
1
KONEC DOPUSTNIŠKE SEZONE-Hoteli in kampi se praznijo, kar je najbolj zgovorno znamenje, da se letošnja dopustniška sezona hitro bliža koncu. Marsikaterega gosta so od morja kakšen dan prej pregnali morski psi, dopustnike iz notranjosti pa jutranje meglice in nasploh bolj kislo avgustovsko vreme. Posnetek je iz viniškega kampa ob Kolpi, kjer so svoj dopust preživljali v glavnem tujci, največ je bilo Nizozemcev.
Inflacija še napihuje dohodek
Kljub novemu obračunskemu sistemu še ni mogoče realno vrednotenje dohodka — Vse oblike porabe se niso zmanjšale in gospodarstvo ima enaka bremena
KRŠKO — V skladu s pričakovanji so polletni rezultati gospodarjenja v Posavju nekoliko slabši, kakor so bili v prvem trimesečju. Sicer pa ni mogoče reči niti da so ugodni, niti da so slabi. Tudi posavsko gospodarstvo namreč krmari med zahtevami novega obračunskega sistema in pa visoko inflacijo, posebnih dosežkov pa v takih razmerah tako in tako ni mogoče ustvariti.
Čeprav je finančni obračun pčslo-vanja, ki gaje pripravila SDK, sedaj narejen že v skladu z novim sistemom, so podatki ustrezno prirejeni, tako daje možna primerjava z rezultati v lanski polovici leta. Kot je že
• Naraščale so tudi izgube, največ pa so jih pridelali v krški občini, predvsem na račun tako imenovanih sistemskih izgubarjev, kot so elektrogospodarske organizacije in premogovnik; med večjimi izgubarji je še vedno Kovinarska. Razveseljivo pa je seveda, daje rast amortizacije višja, kot je bila rast celotnega prihodka. Žal pa je slabše z akumulacijo, ki je bila spet manjša od rasti sredstev za vse oblike porabe. Zato so samoupravne interesne skupnosti razpolagale s presežki, a se zato prispevna stopnja ni prav nič znižala, izjema je tu le občina Krško.
znano, je bil cilj novega obračunskega sistema predvsem realno vrednotenje celotnega prihodka, porabljenih sredstev in dohodka. Vendar pa v krški SDK ugotavljajo, da ti cilji ne bodo v celoti uresničeni, saj delovne organizacije vračunajo učinke revalorizacije obratnih sredstev v cene, v navadi pa so tudi drugi načini za povečanje dohodka.
TOPLES NA LOKI
NOVO MESTO — V okviru pričetka meseca turizma na Dolenjskem bodo v Gostišču na Loki v petek, soboto in nedeljo od 18. do 23. ure glasbeni večeri s koprsko skupino Domino. Posebno presenečenje za obiskovalce pripravljajo v soboto zvečer ob 20. uri, ko bo mini modna revija z zabavnim programom. Manekenke se bodo pokazale v spalnih srajčkah, spodnjem perilu, na koncu pa še v toples izvedbi.
Sicer pa so po občinah poslovali takole: najbolj so celotni prihodek povečali v sevniški občini, in sicer za 113 odst., sledi krška občina s 109 odst. (brez JE Krško), na zadnjem mestu pa je brežiška občina z 81 -odst. povečanim skupnim prihodkom. Dohodek se je najbolj povečal v krški občini, kjer so zabeležili za 173 odst. povečan dohodek, sledi sevniška občina za 118 odst. povečanim dohodkom, na zadnjem mestu pa je občina Brežice s 113 odst. povečanega dohodka. V strukturi celotnega prihodka je prodaja na tuje trge udeležena z 11,7 odst. (brez JE Krško), kar je več kot lani, vendar so le v krški občini povečali prodajo na tuje trge v primerjavi z rastjo celotnega prihodka, v ostalih občinah pa je bila ta rast nižja, kar je glede na rast tečaja tujih valut zelo skromno. Povečala so se tudi denarna sredstva, ki sojih obračale delovne organizacije, vendar ta rast ni bila v skladu s povečanjem proizvodnje. Za izboljšanje svoje likvidnosti so delovne organizacije najemale kredite, a obremenitev z obrestmi relativno upada, saj so posavske delovne organizacije večje upnice kot dolžnice.
J. S.
Dolenjce povezujejo tanke niti
V Trebnjem menijo, da je gospodarska povezanost občine z Dolenjsko šibka, zelo dobra pa v usmerjenem izobraževanju in zdravstvu
TREBNJE — Trebanjci ocenjujejo, da je povezanost občine Trebnje z dolenjsko regijo prej slaba kot dobra. »Povezave niso takšne, kot smo si zamislili, in niso takšne, kot si nekateri predstavljajo,« pravi predsednik trebanjskega izvršnega sveta Maks Kurent.
Trebanjsko gospodarstvo bolje sodeluje z ljubljansko kot z dolenjsko regijo in se zato niti ne pritožuje preveč. Naposled je bilo neprimerno več 'naložb v trebanjsko gospodarstvo iz Ljubljane kot iz Novega mesta. Pri sanaciji Trima seje jasno pokazalo, da jim regijska organiziranost banke ni bila ravno v prid. Medobčinski gospodarski zbornici Dolenjska očitajo, da ni posebno aktivna.
Z novo avtocesto bo občina Trebnje še bolj na prepihu in veliko vprašanje je, če se ne bo skrhal še kak člen
KONEC LETOŠNJE MDA BELA KRAJINA
LOKVE — V brigadirskem naselju na Lokvah pri Črnomlju je bil v soboto slovesen zaključek letošnje MDA Bela krajina. Brigadirji so delali v črnomaljski in metliški občini, in sicer pri urejanju robnikov in nasipov na novem odseku partizanske magistrale od Marindola do Zuničev, gradili so vodovod za vas Gorenjci v KS Adlešiči ter pomagali vojakom pri gradnji vodovoda Kuljaji-Glavica-Brezovica, ki bo napajal gorjanski predel metliške občine. V črnomaljski občini so brigadirji naredili vse, kar je bilo v načrtu, nekaj dela pa je ostalo v metliški občini, v prvi vrsti zato, ker brigade niso bile popolne. V prostem času so imeli brigadirji v naselju bogato družabno življenje, organizirali so 15 različnih tečajev, od ribiškega, prometnih predpisov do prve pomoči, navezali so stike z belokranjsko mladino, hodili na izlete in razne prireditve.
v verigi gospodarskih tokov. Matične delovne organizacije iz Dolenjske premalo vlagajo v razvoj v trebanjski občini. Tipičen primer za to je temeljna organizacija IMV na Mimi, častna izjema pa Novoles. V trebanjskih organizacijah veijetno ni pravega navdušenja za večje povezovanje v regiji zategadelj, ker po letu 1980 vse štiri dolenjske občine glede na republiško povprečje drsijo navzdol.
Bistveni vzrok za tako stanje je po mnenju Trebanjcev to, da so ves razvoj prepuščali slučajnostim in stihiji, nikoli pa niso poskušali zavestno usmerjati tokov življenja v regijski povezanosti. Stališča do delovnega osnutka za dogovor o regijskem sodelovanju na Dolenjskem so različna in so pokazala nekaj v bistvu zelo nasprotujočih si gledanj na usmerjanje razvoja regije. To je pokazalo, da še vedno niso presežena nasprotja med občinami, predvsem pa med naj večjo in ostalimi.
Dogovarjanje na ravni občin in ugotavljanje potreb ter možnosti je bolj jalovo, saj dokler ne bo ustrezne-
VELIKO SREČANJE NA SUHORJU
SUHOR — Za nedeljo, 6. septembra, pripravljajo občinska odbora ZZB NOV Metlika in Črnomelj ter Skupnost spominskega območja Žumberak-Gotjan-ci na Suhorju pri Metliki tradicionalno srečanje borcev, mladine in prebivalcev občin spominskega območja. Srečanje se bo začelo ob 9. uri, nanj pa poleg vseh drugih še posebej vabijo vse pripadnike brigad in odretjov NOV, ki so se v Beli krajini, Žumberku in na Gorjancih skupaj borili proti sovražniku. Srečanje je posvečeno 50-letnici prihoda tovariša Tita na čelo Partije, obletnici ustanovitve prvega belokranjskega odreda in osvoboditve Suhoija. Slavnostni govornik bo član predsedstva CK ZKJ Franc Šetinc, generalpolkovnik Dušan Pekič pa bo Skupnosti spominskega območja Žumberak-Goijanci izročil spominsko plaketo ZZB NOV Jugoslavije.
SREBRNI JUBILEJ METALNE V KRMELJU
KRMELJ — Temeljna organizacija združenega dela mariborske Metal-ne-tovarna lahkih konstrukcij Krmelj praznuje letos 25-obletnico. Na osrednji proslavi tega jubileja, ki bo v soboto, 29. avgusta, ob 10. uri v Krmelju, bo slavnostni govornik predsednik zbora združenega dela slovenske skupščine Valentin Dvojmoč.
BERITE DANES
na 2. strani:
• Najtežje delo opravili vojaki
na 3. strani:
• Pridelek zadovoljiv, dohodek ne
na 4. strani:
• Delavci kot nerazsodni otroci
na 5. strani:
• Kdo pije in kdo plača?
na 10. strani:
• Kako do večje varnosti otrok?
ga usklajevalnega telesa, tudi konkretnih aktivnosti ne bo, menijo na občinskem komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo. Nekaj pove že podatek, da se o podpisu dogovora o skupnih temeljih planov dolenjskih občin podpisnice še niso izjasnile.
P. PERC
Deloma jasno spremenljivo oblačno. Popoldne bodo posamezne plohe.
NEKDANJI
BRIGADIRJI
NA TRASI
ŽUŽEMBERK — V soboto, 15. avgusta, so poprijeli za krampe in lopate na deloviščih mladinske delovne akcije Suha krajina ’87 nekdanji brigadirji. Šestnajstim veteranom »Suhe krajine«, kolikor se jih je odzvalo povabilu vodstva akcije, so priskočili na pomoč domačini in brigadirji 3. izmene, ki se bodo poslovili od Žužemberka 28. avgusta. Sobotni delovni zbor so sklenili udeleženci s popoldanskim tovariškim srečanjem.
Kje so rezervni deli?
Jedrska elektrarna je doslej izpolnila vse proizvodne načrte, saj že nekaj let proizvaja elektriko, brez katere energetske bilance ne bi bile tako zaključene, kot so. In kar je pri tem najpomembnejše, delovala je varno in po zagotovilih tehnične ter proizvodne službe brez posebnih vplivov na okolje. Letosje elektrarna dosegla še en rekord, saj je delovala 180 dni neprekinjeno in v tem času proizvedla tri milijarde kilovatnih ur elektrike, v celoti pa že 21,5 milijarde kilovatnih ur. Delavcem elektrarne je to uspelo, ker so strokovno primemo usposobljeni in pri svojem delu vestni in natančni.
Tehnološko-proizvodni del torej zanje ne predstavlja nobene skrivnosti več, veliko trši oreh pa so upravno-administrativne ovire, ki meje že na ignoranco. To se še posebej kaže ob letošnjem remontu, ki se je začel 21. a vgusta ob 22. uri zvečer. Do tega dne v elektrarni še niso dobili vseh potrebnih rezervnih delov, čeprav so nekateri izmed teh delov naročeni že leto dni. Ta problem ni nov, saj so nanj opozarjali vse delegacije, ki so prišle na obisk v elektrarno. Ob takih priložnostih je bilo celo rečeno, da so sedaj najbolj odločilni dejavniki kar pozabili na to, da v Jugoslaviji sploh imamo jedrsko elektrarno. Vodja proizvodnje inž. Stane Rožman je že pred začetkom remonta v izjavi za radio dejal, da v takih razmerah tehnična služba ne more jamčiti varnega obratovanja elektrarne. Podobno je za Delo poročal tudi posavski dopisnik.
V ponedeljkovem Delu pa je izšla vest, v katerije zapisano, da gre to pot smo za rutinski remont in menjavo goriva, medtem ko pomanjkanje rezervnih delov ni vprašanje varnega obratovanja, marveč vprašanje razpoložljivosti elektrarne oziroma njene proizvodne sposobnosti V tej vesti, ki prihaja iz Ljubljane in so v njej prve izjave iz Krškega močno omiljene, je vprašanje varnosti potisnjeno povsem na obrobje. Očitno so nekje sklenili, da lahko elektrarna obratuje brez zamenjave nekaterih delo v, ali je to varno, bomo pa tako in tako vsi še videli
J. SIMČIČ
Dve novi knjigi o prvi pomoči
LJUBLJANA — V založbi Rdečega križa Slovenije sta pravkar izšli dve knjigi, prva je Preprečujmo nezgode in naučimo se pomagati! (sedma predelana in izpopolnjena izdaja priročnika za prvo pomoč, ki je namenjena predvsem udeležencem krajših tečajev Rdečega križa in civilne zaščite, pa tudi za pouk v šolah), druga pa nosi naslov Napotki za prvo pomoč v prometu (peta predelana izpopolnjena izdaja navodil za voznike motornih vozil o prvi pomoči).
Priročnik prve pomdČi je razdeljen na enajst zaokroženih poglavij, ki jim sledijo še štiri s področja prve pomoči v jedrski, kemični in biološki vojni. Po uvodnem prikazu prve pomoči in dela Rdečega križa na tem področju so opisane najpogostejše nčzgode in ukrepi. Poudarek je na praktični prvi pomoči (obvezo-vanje, imobilizacija, umetno dihanje, transport).
V navodilih za voznike o prvi pomoči je snov razdeljena na štiri zaokrožene celote. Najprej se obravnavajo poglavitni vidiki preprečevanja nezgod v prometu, sledijo povzetki najpomembnje-ših pravil za prvo pomoč na cesti za rešitev življenja. V četrtem delu imajo kandidati za voznike motornih vozil na voljo tudi preizkus znanja. Čeprav ta priročnik največkrat uporabljajo kandidati v tečajih za voznike, so v njem podane osnove o prvi pomoči in preprečevanju nezgod, pomembne za vse, ki se kakorkoli udeležujejo prometa.
SREČANJE BORCEV NA SUHORJU
SUHOR — Novomeški občinski odbor ZZB NOV vabi na tradicionalno srečanje borcev belokranjskih enot, ki domujejo v občinah Metlika in Črnomelj, v nedeljo, 6. septembra, ob 11. uri na Suhor pri Metliki. Za mladino in borce bo organiziran preyoz z avtobusom iz Novega mesta, . ki bo odhajal ob 8.30 in 10. uri izpred hotela Kandija in se vračal v Novo mesto ob 14. in 16. uri.
KRVODAJALSKA AKCIJA
ČRNOMELJ — Občinski odbor Rdečega križa Črnomelj organizira krvodajalsko akcijo za potrebe transfuzijske postaje Splošne bolnišnice Novo mesto. Krvodajalska akcija bo v sredo, 2. septembra, v .Novem mestu. Odhod vlaka iz Črnomlja je ob 6.45. Vabljeni v čim večjem številu.
Najtežje delo opravili vojaki
Vojaki inženirsko-pontonirske enote iz novomeške vojašnice gradijo vodovod za gorjanski dei metliške občine — Končali bodo pred rokom
Naša anketa
RADATOV1ČI — Od 26. maja dela pri gradnji vodovoda Kulja-ji—Glavica—Brezovica, ki napaja gorjanski del metliške občine, 14 vojakov iz inženirsko-pontonirske enote kapetana Tuška iz novomške vojašnice. Trasa je dolga okoli 6 kilometrov, vojaki pa naj bi delo končali do srede septembra.
»Kot sedaj kaže, bomo delo končali pred rokom, najkasneje do začetka septembra,« pravi Slavoljub Popadič, stari vodnik 1. klase, ki seje tudi tukaj izkazal kot odličen organizator. »Te--ren pri gradnji tega vodovoda je izredno težak, kamnit, čeprav imamo dva kopača, stroj za zasipavanje in kompresor, moramo večino dela opraviti ročno. Jaz sem sodeloval že ' pri veliko podobnih delih, tudi v Beli krajini je naša enota precej delala pri gradnji cest in vodovodov, vendar še
Slavoljub Popadič: »Dela pri grad-nji gorjanskega vodovoda bomo končali pred rokom.«
nikoli na tako težkem terenu. Kljub temu pa delo dobro napreduje, ker so vojaki zelo prizadevni. Za tak teren je norma 0,3 do pol kubika izkopa na uro, naši fantje pa to normo presegajo tudi za 100 in več odstotkov,« jih je pohvalil starešina.
Vojaki so nastanjeni v stavbi ozeljske Sumarije v Dučičih. »Delati
p | m
TEŽKO DELO — Večino dela na 6 km dolgi trasi gorjanskega vodovoda so zaradi zelo težkega terena vojaki morali opraviti ročno.
Ljubljansko
pismo
Pometanje pred tujim pragom
Delavci niso za vsako politiko — Kdo je kriv?
Dolgotrajno monopolnopolitič-no vodenje je pustilo globoke sledi. Trdovratne so navade iz časov, ko nobeno vodstvo ni polagalo nobenih računov pred javnostjo, zato tudi danes precej nosilcev javnih funkcij že samo opozarjanje javnosti ocenjuje kot napad na svojo osebnost in nervozno reagira. S tem opozarja, kako daleč je še tisto, kar bi moralo biti povsem normalno: da ima javnost pravico proučiti delovanje vsakogar.
Politik mora računati na razpoloženje in razumevanje javnosti, čeprav mu ta javnost, vsaj za časa njegovega mandata, ne more čisto nič. Toda »kaj« se mu bo lahko zgodilo pri naslednjih volitvah.
Ne le daje treba širiti možnosti za preverjanje kandidatov ZK za funkcije oblasti — ZK se bo morala v prihodnje zavestno usmeriti na to, da bo celotno politiko preverjala v demokratičnem dialogu z osnovno socialno silo družbe.
Stavke so reakcija na etatistične odločitve in birokratsko politično prakso, ki ne omogoča uresničevanja osnovnih potreb in interesov delavcev, česar delavci niso več pri-
pravljeni prenašati... Delavci ne sprejemajo več kakršnekoli politike, in čeprav se ne spuščajo v dolgotrajne ideološke razprave, je vendarle jasno, da se upirajo tistemu, kar je proti njihovim osnovnim potrebam.
Resnici na ljubo pa je treba tudi priznati, da pri nas za veliko stvari obtožujemo politike in pri tem zelo radi pozabljamo, da so v vseh pomembnejših družbenih odločitvah sodelovali (in vse bolj sodelujejo) tudi inženirji in ekonomisti, torej različni strokovnjaki, ki so morali sestavljati, če že nič drugega, vsaj formalnopravno takšne ali drugačne analize in priporočila, da bi načrte lahko sprejemali in uresničevali. Takšno obdolževanje (ali je za stanje, v kakršnem smo, kriva politika, ekonomija ali še kdo drug in koliko katero področje) v sedanjih razmerah ne pomeni nič drugega kot prelaganje odgovornosti pri iskanju izhoda iz krize na tuja ramena, le na del družbenih sil, povrh vsega pa še na tisti del, ki po sodbi samih kritikov tako imenovanih političnih odločitev in deležev politikov pri njih ni strokovno usposobljen in družbeno upravičen za prevzem in uresničitev sedanjih težavnih gospodarskih nalog.
Tako politiki kot ekonomisti, eni in drugi, še zlasti pa slednji, ki so zadnje čase najbolj glasni, bi se morali zavedati, da prav jezno, nestrpno pometanje pred tujim pragom veliko bolj dviguje prah kot pred lastnim. In da ta prah, eni in drugi, predvsem pa ljudje, premalo pripravljeni in usposobljeni za takšne jalove razprave — vsak dan teže požiramo.
VINKO BLATNIK
začnemo ob sedmih zjutraj in delamo do pol dveh, popoldne pa od pol štirih do sedmih zvečer, vendar se ne držimo strogo tega urnika. Ko smo kopali skozi vasi, smo delali tudi po 12 ur, da smo čim manj motili ustaljeno življenje in delo ljudi. Delamo pa tudi ob sobotah ih nedeljah, ko nam pride pomagat po 40, 50 vojakov iz naše enote iz Novega mesta.« V prostem času fantje v glavnem počivajo, saj so od vsakodnevnega napornega dela utrujeni, družijo se s prebivalci teh žumberških vasi, kijih imajo zelo radi. »Včasih gremo v kino ali na kakšno drugo prireditev v Metliko. Skoraj vsak dan nas obišče ta ali oni predstavnik metliške občine, zelo se zanimajo za naše delo in to vojakom veliko pomeni.«
Popadič je že 15 let inženirec in ves čas službuje v Novem mestu. »Inženirstvo je težak rod, vendar ima človek lep občutek, ko vidiš, da tvoje delo koristi družbi in ljudem. Med drugim smo mi delali tudi most čez Kolpo pri Starem trgu, od tod bomo šli gradit most v Kostanjevico, pomagali bomo pri gradnji mostu čez Krko iz Novega mesta v Ragov log, tudi za Zlet bratstva in enotnosti v Novem mestu je naša enota postavila pontonski most.« Popadiča pa v Novem mestu poznajo tudi kot rokometnega trenerja, saj z mladinkami dela že deset let.
POLETNA LIKOVNA ŠOLA
NOVO MESTO — 21. avgusta se je v hotelu Metropol v Novem mestu začela poletna likovna šola, ki jo organizira slovensko združenje likovnih skupin pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije. Šola je namenjena likovnim začetnikom predvsem iz tistih slovenskih občin, kjer je likovna dejavnost slabo razvita in zato nimajo možnosti izobraževanja. Pod mentorskim vodstvom akademske kiparke Dube Sambolec se bodo udeleženci seznanili z osnovami likovnega izražanja, se učili opazovati, izbrati motiv, ga reducirati glede na lasten koncept, pridobivali delovne navade in kritičnost do lastnega dela. Glavni poudarek bo na konstrukcijski risbi. Namen šole ni izdelovanje likovnih del, pač pa spoznavanje procesa dela in učenja.
Za akcije tudi svoj dopust
BREZOVEC — Pri 24 letih je Jovan Menčik, skladiščnik v Čelare-vu pri Bački Palanki, že zelo izkušen brigadir. To ne bi bilo nič čudnega, če Jovan ne bi prebolel otroške paralize. Z izjemno voljo je premagal hudo bolezen, ostali so le manj vidni sledovi, navkljub temu pa je za Menčika delo dosti večji napor kot za povsem zdrave mladeniče, ki so prišli v 3. izmeno ZMDA Kozjansko 87’ gradit vodovod tudi vaščanom Jablanice in okoliških zaselkov.
»Tretjič sem v Sloveniji na akciji in
Med vojaki, ki že od začetka delajo pri gradnji gorjanskega vodovoda, je tudi 22-letni Aslani Nusret, ki se je
Aslani Nusret: »Ljudje nas imajo radi kot svoje sinove.«
izkazal kot eden najbolj delavnih. »Doma sem iz Prizrena, po poklicu sem gostinec, v Novem mestu pa služim vojake pet mesecev. V začetku je bilo precej težko, potem pa sem se ijavadil in sedaj mi je delo lažje. Čeprav sem gostinec, čevapčičar, v Banovičih imam svojo gostilno, sem bil rekrutiran kot šofer, tukaj pa delam s kompresorjem. A tudi v Dučičih, kjer bivamo, včasih, kadar pečemo na žaru, lahko pokažem, kaj znam. Raje delam tukaj, kot da bi bil v kasarni. V glavnem živijo v teh vaseh stari ljudje in vsi imajo nas vojake radi kot svoje sinove. Kolikokrat nas vabijo na pijačo in jedačo! Zelo dobro se razumemo tudi z delavci metliške Komunale. Če bomo po opravljenem delu dobili kaj nagradnega dopusta, bom šel domov, čeprav imam do doma 800 km.«
A. B.
Idej veliko, moči pa pešajo
Kipar Matija Glad o najnovejših delih in zamislih
KOBLARJI — Matija Glad, amaterski kipar iz Koblarjev pri Kočevju, je letos sodeloval na razstavah likovne skupine »Svoboda« iz Kočevja na Rabu, v Kočevju in Ribnici in še na razstavi del upokojencev v Kočevju-
Tudi on je že upokojenec, star je 76 let in pravi: »Dokler nisem bil upokojen, sem delal več. Takrat sem sicer imel manj idej, delal pa sem pridno. Zdaj je prav nasprotno: idej in fantazije je veliko, zdravje pa ne dopušča, da bi vse uresničil.«
V zadnjem obdobju je naredil več zanimivih kipov, kot 2,40 m visokega »Kostelca« in še nekatere. Ko je bil v Lipici, je dobil idejo za »Lipicanca« in na ta svoj kip je še posebno ponosen. Novo tehniko rezbarjenja (vse kipe namreč ustvarja iz lesa) je uporabil pri »Maskah«. Tri zelo uspele kipe je naredil po opazovanju ljudi in njihovih fotografij ali sorodnikov. Tako mu je'najbolj uspela kar okoli meter in pol velika »Polajnarjeva mama«, ki jo je naredil delno po fotografiji, delno pa po poziranju njene najstarejše hčerke, ki je pokojni materi najbolj podobna. »Zdaj pa že dolgo nosim v glavi lik matere z otrokom, nekakšne Matere božje z Jezuš-čkom. Manjši kip mi je zelo dobro uspel. To je lepa mlada mamica z ljubljenim otrokom.«
C
Jovan Menčik
drugič izrabljam svoj dopust.Rad prihajam na vaše akcije, ker so bolje organizirane, vse je bolj sproščeno. Pri vas se verjetno manj odločajo za brigade, ker je standard višji in še med počitnicami lahko mladi kaj zaslužijo,« pravi Menčik, ki je sicer proti atomskim elektrarnam.
»Sam ne vidim nič dobrega v jedrski energiji, saj je treba zelo veliko časa za izgradnjo in še več denarja, deviz, ki pa jih mi nimamo. Je pri nas atomski lobby res tako močan? Ne vem, res pa je zelo občutljiv za sleherno kritiko njihovih načrtov in postopkov. Poglejte, zadnjič smo hoteli obiskati krško nuklearko, a nas niso spustili noter,ker so menda ravno tisti dan pričeli remont. Toda iz štaba ZMDA so najavili obisk brigadirjev, pa se jim v Krškem ni zdelo vredno, da bi zavrteli telefon in nas obvestili, da ogleda ne bo. Morda je pa koga bolj zbodlo to, da imajo nekateri naši brigadirji na majicah napise: Privreda da, nuklearke ne,« je povedal Jovan Menčik.
Hudo finančno breme
Le še nekaj dni manjka do začetka novega šolskega leta. Večina staršev je že nakupila knjige, kolikor se jih je pač dalo dobiti, ter druge šolske potrebščine za svojega šolarja. Tudi letos se ponavlja že znana zgodba, da nekateri učbeniki in delovni zvezki, posebno novi ali prenovljeni, prihajajo na police knjigarn šele v septembru. Druga zgodba so seveda cene, ki kar uspešno lovijo inflacijo, sicer pa, kje je ne? Učbeniki, delovni zvezki, zvezki, torbica (cenejša) in druge potrebščine stanejo za prvošolca najmanj 40 tisočakov, za starejše šolarje še več. Nakup šolskih potrebščin za našo brezplačno šoloje tako za prenekate-ro družino hudo finančno breme. Če vemo, daje treba otroka tudi obleči in obuti ter mu dati jesti, se pravzaprav lahko spet čudimo, kako mnogi še uspeva preživeti od meseca do meseca.
ANTONIJA SLANC, prodajalka v poslovalnici Mladinske knjige v Metliki: »V glavnem so starši že kupili šolske potrebščine za svoje šolarje. Nekaj knjig pa bo izšlo šele v začetku septembra. Čeprav so cene precej visoke — vse je še enkrat dražje kot lani — se ljudje ne pritožujejo preveč. Kaže, da so se že vsega navadili. Tudi jaz imam šolarja, ki bo šel v 3. razred. Začetek šole je za starše velik strošek. Ker gre za večji nakup, ljudje kupujejo šolske potrebščine ob plači, kot zaloge živil.«
STANKA STEGNE s Hrasta pri Vinici »Imam tri otroke, od tega sta letos dva šolarja: eden gre v prvi, eden v tretji razred. Čeprav sva v službi oba z možem, je to za nas ogromen strošek. Knjige, zvezki, torba in vse ostalo znese za dva otroka že skoraj 10 starih milijonov. Ne samo da šola pri nas ni zastonj, celo zelo draga je.«
DANICA BENČINA, prodajalka v Tobakovi trafiki v Novem mestu: »Šolske potrebščine so zelo drage, kar preveč. Pred nakupom se splača pogledati na več prodajalnih mestih, ker se cene razlikujejo. Z enim šoloobveznim otrokom je težko, ne vem, kako shajajo v družinah, kjer jih je več. O založenosti knjigarn mislim, da ni boljša kot prejšnja leta. Čudim se, da za nekatere predmete nimajo skoraj nič, čeprav se bo kmalu začel pouk.«
SLAVKA LESAR, prodajalka v Blagovnici v Ribnici: »Ribniška osnovna šola nabavi knjige in delovne zvezke kar sama za vse učence, da starši nimajo teh skrbi. Zato pri nas prodajamo le druge šolske potrebščine. Vsega imamo dovolj. Cene pa gredo navzgor seveda tudi šolskim potrebščinam kot vsemu drugemu. Starši se zaradi cen niti ne pritožujejo. Trgovci pa smo zadovoljni s prodajo.«
MAJDA KARLIČ, šivilja v Lisci, Sevnica: »Sina imam, ki grov osmi razred. Ni mi še uspelo dobiti treh učbenikov. V knjigarni so rekli, da bodo po 1. septembru. Ne vem, zakaj v Sloveniji ne moremo pravočasno izdati učbenikov in v dovolj veliki količini, medtem ko sem slišala, da imajo na Hrvaškem kar 456 novih učbenikov, pa so vsi prišli pravočasno. Vsak novi učbenik je veliko breme za delavske plače. Ne vem, kako bi šlo, če ne bi od sosedov dobila nekaj starih učbenikov.
BETKA LOKOVŠEK, skladišče v Lisci, tozd Šivalnica, Senovo: »Na Senovem, kjer nimamo knjigarne in papirnice, organizirajo prodajo šolskih knjig in zvezkov v šoli. Za hčerko, ki je še v osnovni šoli, sem dobila knjige, delovnih zvezkov pa niso imeli. Za sina, ki obiskuje srednjo šolo, niti ne vem, kaj vse bo potreboval, niti kje bo to dobil. Samo šolske potrebščine za hčerko so stale 40 tisoč dinarjev, veliko denarja bo šlo še za obutev in obleko ter druge stvari. Začetek šolskega leta je za starše finančno kar močan udarec.«
t rt*
Gladovi kipi krase Kočevje, Staro cerkev, Koblarje, Žiri, Rab ih največ, kar 16, so jih odkupili v Dolini pri Trstu. Čeprav je član kočevske likovne skupine »Svoboda«, ustvarja v glavnem sam. V skupini je namreč večina slikarjev, le eden izmed njih se je v zadnjih letih začel ukvarjati tudi s kiparstvom.
J. PRIMC
TATJANA KREAČIČ, prodajalka v Državni založbi v Brežicah: »Lahko rečem, da smo s šolskimi potrebščinami kar dobro založeni, le nekaj .stvari še čakamo. Manjkajo nam še nekateri učbeniki in delovni zvezki. Nekatere potrebščine so tudi že pošle, saj ljudje nabavijo vse potrebno precej pred začetkom šole. Za starše je nabava šolskih potrebščin in knjig hudo finančno breme, za najbolj preprosto opremo za šolarja je treba odšteti že okoli 40 tisoč dinaijev.«
MARJAN UHAN, vratar v Trimu, Trebnje: »Z ženo sva šla kupovat učbenike v Novo mesto. Dobila sva vse razen delovnega zvezka za matematiko za četrti razred, ki pa sva ga kasneje našla v Državni založbi v Trebnjem. Knjige se mi niti ne zdijo tako zelo drage, čeprav je skok glede na lansko leto precejšen. Bolj me moti to, da so zvezki v primerjavi z učbeniki veliko predragi.«
MARICA HENIGMAN, blagajničarka v Nami, Kočevje: »Imam dva šoloobvezna otroka. Za starejšo hčer sem že kupila večino knjig in zvezkov, nekaj pa jih še niso imeli. Seveda je bilo drago, kot je drago vse. Za mlajšega sina, ki hodi v šolo v Staro cerkev, bodo kupili kot običajno vse v šoli. Starši potem plačamo šolske potrebščine šoli v dveh obrokih.«
Pridelek zadovoljiv, dohodek ne
V TOK Agrokombinat Krško so celo presegli načrt odkupa pšenice
r
KRŠKO —».Lahko bi se pohvalili, da med vsemi temeljnimi organizacijami najbolje poslujemo, saj nam je ob polletnem obračunu ostalo celo nekaj dohodka, vendar je vprašanje, kako bo do konca leta z našimi proizvodnimi in poslovnimi rezultati. Kmetijstvo je v težavah, glede na gibanja cen pa se lahko razmere še poslabšajo, zlasti za živinorejce, saj cene koruze naraščajo prek vsake mere,« je dejal Ivan Kozole, direktor TOK Kmetijstvo, trgovina, storitve v Agrokombinatu Krško.
Naši poslovni rezultati v pol leta	breskev poteka sedaj in še ne moremo
V PETEK ODPRO 33. VINSKI SEJEM V LJUBLJANI
LJUBLJANA — 33. vinogradni-ško-vinarski sejem v Ljubljani bodo odprli v petek, 28. avgusta, ob 10. uri dopoldne. Odprl ga bo predsednik gospodarske zbornice Jugoslavije Milan Pavič. V okviru vinogradniško vinarskega sejma se bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani predstavilo 241 domačih in 235 tujih raz-stavljalcev. Tretji sejemski dan je namenjen slovenskim vinogradnikom, hkrati pa bo to tudi priložnost za ustanovitev zveze društev vinogradnikov Slovenije. Slovenijaturist bo za to priložnost organiziral vinski vlak, ki bo pripeljal vinogradnike iz Maribora in Murske Sobote. Sreda, 2. septembra, je rezervirana za slovenski dan, ko se bo sestal tudi odbor za promet z vinom pri slovenski poslovni skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo, ob 17. uri popoldne pa bo strokovno vodena degustacija nekaterih slovenskih vin za obiskovalce sejma. Vsak obiskovalec bo za 1500 din lahko opravil tudi eno pokušnjo vin v mednarodnem paviljonu.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Pretekli ponedeljek so imeli spet nekaj svežih gob, ki sojih prodajali po 4.000 do 5.000 din kilogram. Enaka količina paradižnika in jedilne pese je stala 500 din, zelja in kumar 300, krompirja in bučk 200, zelja 300 in korenčka 700 din. Breskve so cenili 800 din, robide 600 in nektarine 900 din. Naprodaj so imeli nekaj jajčk po 80 din, na eni od stojnic so prodjali med, katerega mer je stal 2.500 din. Na stalnih stojnicah so prodajali breskve in nektarine po 700 din, papriko po 500 in krompir po 200 din. Tržnica je bila dobro založena s tekstilom, stojnice so zapolnili še prodajalci nožev, zeliščarji in izdelovalci sodov.
O •	»	v	V
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotni sejem so rejci pripeljali 240 pujskov, starih do tri mesece, in 84 starejših pujskov. Mlajših so prodali 110 po 1.500 din kilo žive teže in 45 starejših po 1.115 din kilo žive teže.
so bili veliko boljši kot v enakem času lani. Pridelali smo za 100 milijonov dinarjev ostanka dohodka, kar je za 284 odst. več kot lani, vendar ta denar ne pomeni dosti. Bolj kot s poslovnimi rezultati smo zadovoljni s pridelavo in odkupom pridelkov. Pšenice smo odkupili 1100 ton, kar je več od planiranih količin. Tako dober odkup je seveda do neke mere celo presenetljiv, saj kmetje niso bili zadovoljni s ceno. Za kilogram pšenice so z vsemi premijami vred dobili le 185 dinarjev, in to v času, ko sta se podražila moka in kruh. Naši kooperanti so letos pridelali 340 ton ribeza, kar je v skladu z našimi načrti, jagod pa je bilo letos nekoliko manj. Odkup
reči, koliko jih bomo pridelali, vendar moram povedati, da je tudi tu konkurenca zelo velika, saj je prodajna cena padla že celo na 600 dinarjev za kilogram. V teku so priprave na obiranje jabolk, vendar je že sedaj jasno, da pridelek letos ne bo tako dober, kot je bil lanski. Pričakujemo, da bomo pridelali za tretjino manj jabolk kot lani, kar je posledica slabega vremena v spomladanskem času,« je povedal Ivan Kozolež.
Nizke cene mesa in mleka že tako in tako prizadevajo živinorejce, nova cena koruze, ki bo po napovedih dosegla celo 250 dinarjev za kilogram, pa jih lahko potisne v pravo ka- -tastrofo. Ze doslej, ko je bila koruza
DELAJO NOČ IN DAN — Na kmetijskem posestvu Trnje obirajo hmelj tudi ponoči, dela pa bodo končali do 8. septembra.
Sejem je praznik kmetijcev
Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni ima rekordno število razstavljalcev — Odprt še do 30.
avgusta
GORNJA RADGONA — Minuli petek so v tem pomurskem kraju odprli jubilejni 25. kmetijsko-živilski sejem, ki je letos privabil prek 1200 razstavljalcev, med katerimi je tudi več kot petdeset podjetij iz dvanajstih tujih držav. Letošnji sejem, ki je pravi mali praznik slovenskih kmetijcev, je do sedaj največji in prav zato, ker je enako zanimiv za kmetijskega strokovnjaka in kmeta, privabi vsako leto rekordno število obiskovalcev. Letos jih pričakujejo prek 200.000.
To pot so na nekoliko povečanem razstavišču prikazani najnovejši dosežki naših kmetijskih organizacij, agroživinske in agrokemične industrije, proizvajalcev kmetijske mehanizacije in orodja ter drugih. Ves čas sejma poteka tudi bogat strokovni program s predavanji, posveti in pogovori o različnih področjih in vprašanjih kmetijstva. Za obiskovalce so zanimive tudi razstave najbolje ocenjene goveje živine, konj, prašičev,
kuncev, drobnice, perutnine in rib.
Vsak dan se na sejmu kaj dogaja. Pripravili so že dan mlekarjev, mesne industrije, konjerejcev in kmetijske tehnike, najboljšim rejcem, pridelovalcem in proizvajalcem pa so že podelili sejemska odličja.
Ob dnevu mlekarjev je bilo zani-
mivo prisluhniti besedam prof. dr. Franca Forstneriča iz ljubljanske biotehniške fakultete, ko je govoril o proizvodnji mleka in njegovi kakovosti, dr. Milan Novak, predsednik slovenskega društva za kmetijsko tehniko, pa je po ogledu sejma skupaj z dr. Mirkom Križnarjem iz strojne fakultete v Novem Sadu in predsednikom jugoslovanskega društva ugotovil, daje naša industrija kmetijske mehanizacije še vedno bolj licenčna in da je premalo sodelovanja s strokovnjaki za različne kmetijske tehnologije. Jugoslovanski strokovnjaki so sposobni marsikaj izdelati, toda vsi ti izdelki bi morali bolj upoštevati zahteve kmetijske tehnologije, obnašanja tal, ekonomičnosti in drugo.
J. PAVLIN
po 150 kilogram, je bila za mnoge rejce predraga, če pa bo še dražja, bo povsem porušila razmerje, kije bilo v Veljavi: za kilogram mesa so namreč doslej živinorejci dobili 8 kilogramov koruze. Zlasti pa bo prizadeta prašič-jereja, kjer ta razmerja tudi doslej niso bila v prid povečani reji in tudi ne proizvodnim načrtom.
J. S.
Tudi hmelj ni več donosen
TRNJE — Na kmetijskem posestvu brežiške Agrarie v Trnju so začeli obirati hmelj 18. avgusta. Če jim bo vreme naklonjeno in strojne linije brez okvar, bodo dela končali do 8. septembra. Kot ocenjujejo, pridelek ne bo izjemen, kakovost pa je dobra.
»V hmelj je vloženega veliko dela, finančni rezultati pa niso kdove kako spodbudni. Pred časom smo sicer že mislili opustiti pridelavo hmelja, a potem ne bi imeli kaj početi s strojno opremo, ki smo jo nabavili z velikim trudom,« pripoveduje Stanko Klemenčič, vodja kmetijskega posestva Trnje. »Sedaj pridelujemo hmelj na 42 hektarih površin, kar daje v ugodnih letinah tudi do 70 ton pridelka, letos pa pričakujemo, da ga bomo pridelali 60 ton. Letošnja letina je nekoliko slabša predvsem zaradi vremenskih razmer; zlasti je slaba sorta avrora, druge, kot so atlas, golding in bobek pa so nekoliko boljše.«
Z deli na moč hitijo, saj je hmelj zelo občutljiva rastlina. 50 delavcev — domala večina je zaposlena samo v času obiranje hmelja — dela noč in dan, v dveh izmenah po 12 ur. Rastline potrgajo in jih potem zvozijo v obiralnico, odkoder hmelj sper transportirajo v sušilnico. Ves hmelj, ki ga pridelujejo samo v družbenem sektorju, prodajo Hmezadu iz Žalca, ki ga večino izvozi. V Agrarii se pohvalijo, da imajo s Hmezadom zelo dobre dohodkovne odnose. Pridelek za leto 1985 bodo dokončno obračunali letos, kar je v našem poslovnem življenju vse prej kot pravilo, zlasti v kmetijstvu.
Hmelj pridelujejo na meji rentabilnosti, nič bolje pa ni tudi z drugimi dejavnostmi na kmetijskem posestvu. V Mokricah imajo hleve za 350 glav živine, v glavnem za potrebe brežiške občine, in ne pomnijo, kdaj so bili v živinoreji pokriti vsi stroški. Podobno je tudi s sadjarstvom, kjer so veliko denarja vložili v obnovo nasadov, a pravega denarja tudi ni. Skratka, tudi kmetijsko posestvo brežiške Agrarie deli usodo ostalih družbenih kmetijskih posestev.
J. S1MCIC
Kmetijski
Deževnik (še) ni ogrožen
Rodovitna zemlja je en sam velik naravni laboratorij, v katerem potekajo zapleteni biološki procesi. Vendar ne bi bili možni, če v teh ne bi bilo množice »neuglednih« organizmov, kot so deževniki, praživali, rakci, ko-tačniki, alge, amebe, bakterije. Z eno strokovno besedo se ta živi svet imenuje edafon, računa pa se, da gaje v enem hektarju obdelovalne zemlje nič manj kot dve toni.
Ob vse večji rabi gnojil, zaščitnih sredstev in herbicidov se postavlja vprašanje, ali to kaj škoduje živi Skupnosti v tleh in s tem zmanjšuje naravno rodovitnost. K sreči je moč odgovoriti, da v naših razmerah (še) ne, in to je razveseljivo dejstvo za našo vse bolj prebujeno ekološko zavest. To trdimo, izhajajoč iz ugotovitev bavarskega deželnega zavoda za poljedelstvo in pridelovanje rastlin. Bavarsko kmetijstvo pa je intenzivnejše od našega.
Omenjeni zavod je namreč temeljito preučil vpliv agrotehnike na življenje v tleh in ugotovil, daje talni ekološki sistem zelo prilagodljiv. Povečana raba umetnih gnojil ne prizadeva življenja v tleh, z večjim pridelkom organske snovi pa ga oskrbi z več hrane in ima zato celo pozitiven učinek. • Daleč najvažnejše živalce v tleh so deževniki, ki ustvarjajo življenjski prostor za vse druge talne organizme. Brez njih enostavno ne bi bilo rodovitne zemlje, na to dejstvo je prvi opozoril Darvvin. Koristno je vedeti, da deževnika ne prizadene ne mineralno gnojilo ne herbicid. Se najbolj nevarna mu je neprezračena gnojevka, ki vsebuje veliko amoniaka, ta pa preganja deževnike iz tal. Škoduje tudi pretirana obdelava; od tod pravilo, da povečana poraba nafte negativno vpliva na talno življenje (favno in floro).
Zanimivo je, da bavarski inštitut (prof. Bauchhenss), kot piše strokovna revija Pflanzenartz, zaradi slabega vpliva na talno življenje odsvetuje uporabo sistemskih zaščitnih sredstev. Bolje je uporabiti običajne insekticide, ki v trenutku zdesetkajo talne organizme, vendar se ob krajšem učinku insekticida ti kmalu opomorejo in ponovno namnožijo ter opravljajo svoje koristno delo v tleh.
Inž. M. L.
*
*
*
S
*
*
S
VINOGRADNIKI NA SEJMU — V soboto seje na ogled sejma v Gornji Radgoni odpeljalo tudi šestdeset Članov Društva vinogradnikov Dolenjske iz podružnice Trška gora. Celodnevni izlet v Pomurje so združili z ogledom vinske kleti v Ptuju in pokušnjo štajerskih vin v jeruzalemskih goricah. Na sliki: novomeške vinogradnike je najbolj pritegnila nova samohodna vinogradniška kosilnica. (Foto: J. Pavlin)
Končno le odprte kmetije?
V trebanjski občini so za tako turistično ponudbo — Izletnike imajo kam popeljati, jim kaj pokazati
TREBNJE — Odprte kmetije so kmetije, kjer se gost lahko ne le ustavi, da bi dobil kozarec vode, ampak mu postrežejo z domačo hrano in pijačo, samo na prenočišče ne more računati. In za take odprte kmetije so se odločili tudi v trebanjski občini.
Da se neka kmetija lahko prične ukvarjati s tovrstnim turizmom, pravzaprav ni potrebno drugega kot dobra volja kmeta, primerna urejenost kmetije in seveda pravšnja lokacija. Ker uveljavljenih turističnih poti (tudi pešpoti) Trebanjci niti nimajo, razmišljajo, da bi predlog enodnevnega izleta zajel zanimivosti celotne občine. Zaradi bližine Ljubljane, Šmarjeških in Dolenjskih Toplic in še razmeroma dobro ohranjenega okolja ima občina Trebnje lepe možnosti za tak tip turizma.
V sklopu takega izleta bi ljudem lahko ponudili ogled galerije likovnih samorastnikov v Trebnjem, ogled
EN
HRIBČEK BOM KURIL-
Ureja Tit Doberšek
Izbira trt
za vinograd
V dokončnem besedilu dopolnjenega trsnega izbora ni potrebno naštevati sorte za vsak okoliš posebej, saj se maloštevilne sorte slovenskega sortimenta neštetokrat brez potrebe ponavljajo. Popolnoma zadostuje, da sorte razdelimo na dve vinorodni območji, kot so storili sosedje Hrvati, ki imajo petkrat več vinogradov kot Slovenija. Zaradi tega nihče ne bo prizadet, pa tudi stroka ne bo zaradi tega nič manj strokovna.
Ne delajmo razlik?
Nekateri vinogradniki in strokovnjaki še vedno sodijo, da je se-vernovzhodno vinorodno območje več vredno kot jugovzhodno območje. To ne ustreza resnici, ker sta obe območji po naravnih danostih v bistvu enaki in sodita v predalpsko, celinsko-panonsko podnebje, le zahodno vinorodno območje uvrščamo med alpsko-sredozemsko podnebje. To potrjujejo tudi večletni povprečni vremenski pokazatelji, zlasti o srednjih letnih temperaturah in številu jasnih dni vremenskih opazovalnic teh predelov. To vidimo iz naslednjega pregleda:
Vremenska opazovalnica	Srednja letna temperatura °C	Na leto jasnih dni
Severovzhodno in jugovzhodno vinorodno območje Beltinci (Prekmurje)	8,8	46
Gornja Radgona	8,7	36
Jarenina (Slovenske gorice)	9,3	38
Jeruzalem (Slovenske gorice)	9,9	60
Kapele (Slovenske gorice)	10,0	61
Lendava (Prekmurje)	9,8	62
Murska sobota (Prekmurje)	9,0	50
Maribor — Tezno	9,0	51
Podlehnik (Haloze)	8,9	39
Ptuj	93	60
Slovenske Konjice (obronki Pohorja)	9,5	73
Svečina (obronki Kozjaka)	8,7	89
Rogaška Slatina	9,5	58
Zavrč (Haloze)	9,0	43
Bizeljsko	10,1	45
Stara vas, Bizeljsko	11,0	71
Brežice	11,1	70
Pišece	103	30
Virštajn (Kozjansko)	9,7	18
Krško	10,1	^9
Hotemež	103	65
Radeče pri Zidanem mostu	9,8	52
Kostanjevica	9,7	74
Novo mesto	9,5	51
Mokronog	8,5	54
Radoviča (pri Metliki)	10,9	78
Črnomelj	103	75
Zahodno vinorodno območje Ajdovščina	12,6	74
Lože pri Vipavi	13,1	93
Solkan pri Novi Gorici	12,9	124
Šentpeter pri Novi Gorici	12,8	62
Vipolže (Brda)	12,9	82
Sežana (Kras)	11,6	99
Črni Kal	13,7		
Škocjan pri Kopru	13,5	—
Koper — Semedela	13,7	78
Število sončnih ur na leto: v Murski Soboti 1697, v Mariboru 1832, v Brežicah 1704, v Črnomlju 1717, v Ajdovščini 1976, v Vipolžah 2106, v Kopru — Semedeli pa 2301.
Ti podatki potrjujejo upravičenost predloga razporeditve
sort le na dve vinorodni območji v Sloveniji. Dejstvo, da so nekatere vinorodne lege boljše kot druge, glavne odločitve ne spremeni, saj ne more imeti vsak vinorodni hrib svojega trsnega izbora.
T. DOBERŠEK
*
%
I
H
5
I
s
I
S
\
K
\
\
\
\
\
\
k
I
V
I
9
\
s
n
s
l
\
I
s
\
\
I
s
I
N
>
S
\
\
\
*
s
*
s
I
s
5
s
*
N
i
Naši so se dobro odrezali
Na srečanju kmetov in delavcev na Velikih Blokah sta se kosala tudi ribniški župan in izvršnik
fresk v cerkvi na Mirni, obisk Žalostne gore z enkratnim razgledom na številne cerkvene zvonike, nadalje je zanimiv kmečki muzej na Veseli gori in vinska cesta na Okrogu. In nekje vmes bi bil lahko postanek na odprti kmetiji, kjer bi domačini poskrbeli za okrepčilo in morda presenetili še s kakšnim spominkom, ki se navezuje na kmečko delo in življenje. Primeren zaključek takega izleta bi bila tudi manjša kmečka ali gasilska veselica. Zamisli imajo Trebanjci še precej.
Ker so odprte kmetije tudi v letošnji občinski resoluciji, jih bodo v sodelovanju in na pobudo trebanjske kmetijske zadruge seveda skušali najprej poiskati. Pridobiti bo treba še človeka, ki bi pripravljal zamisli izletov, in pa vodiča za skupine izletnikov.
P. P.
VELIKE BLOKE — Na 10. tradicionalnem srečanju kmetov in delavcev »Bloke 87«, kije bilo 16. avgusta, so sodelovali in poželi več priznanj tudi tekmovalci iz ribniške, kočevske in grosuplejske občine. Doslej se je to zabavno tekmovanje že tako uveljavilo, daje sprejeto v koledar evropskih turističnih prireditev.
Letošnje srečanje se je začelo s parado, v kateri so sodelovali vsi nastopajoči. V njej so se predstavili tudi »zapravljivčki«, ki sojih ocenjevali za prvi, resnejši del tekmovanja, v katerem je sodelovalo po sedem koscev in žanjic iz sedmih zadružnih enot.
Nato sta se v kmečkih veščinah pomerili ekipi KZ Ribnica, ki so jo zastopali mladi zadružniki iz Slemen, in ekipa KT Cerknice. Pri postavljanju mlajev in izdelavi strašila so zmagali Ribničanje, domačini pa so bili boljši v sestavljanju lojtrnega voza, izdelavi ostrnice in obdevanju ostr-nice.
Izven konkurence sta se pomerila v košnji tudi predsednika izvršnih svetov občin Cerknica in Ribnica. Zmagal je Cerkničan Franc Ješelnik, Ribničan, kmetijski inženir Peter Levstek pa je bil drugi. V postavitvi transparenta na mlaj pa sta se povsem izven konkurence pomerila še župana obeh občin. Tokrat je bil boljši Franc Lapajne iz Ribnice, ki je bil hitrejši od Toneta Urbasa.
Dolenjci pa so se odlično odrezali pri tekmovanju delovnih in športnih konj. Pri delovnih konjih je zmagal na kobili Prami Bojan Drobnič iz Ve-
DOLENJSKI LIST
likih Poljan, pri športnih pa na konju Laser Tine Boh iz Grosupljega. Pri tekmovanjih športnih konj velja omeniti tudi drugo mesto rejca Okorna iz Drage-	J. PRIMC
Na listi alfa, izvrstna sorta ječmena
Jugoslavija sledi Evropi — vsaj v pridelovanju pivovarskega ječmena. Po večletnih uspešnih preizkus ih na Hrvatskem je bila namreč v jugoslovansko sortno listo vpisana nova ozimna sorta ječmena, slovita alfa, ki sojo vzgojili v francoskem nacionalnem inštitutu v Versaillesu in velja za eno najboljših evropskih ječmenovih sort. Licenčni zastopnik za Jugoslavijo je Poljoprivredni centar Hrvatske.
Poskusi na Hrvatskem so dokazali, da ima sorta alfa boljše gospodarske lastnosti kot standardni; sorta satir in ji zato napovedujejo še lepo prihodnost. Ima boljše pivo-varsko-sladarske lastnosti, nižje steblo in zato večjo odpornost proti poleganju, prenese gostejši skl >p in intezivnejšo agrotehniko, je bolj odporna proti običajnim boleznim ter je zelo prilagodljiva. Zato ni nič čudnega, če se je razširila že po vsej Evropi.
Kot piše Sodobno kmetijstvo, sorta alfa zaradi svojih odličnih lastnosti ni priporočljiva samo zn pridelovanje slada, ampak tuc: živinske krme. Pomeni, da sorto priporočajo tudi za naše kmetovalce, ki sicer ne pridelujejo ječmena n potrebe pivovarn.
DOLENJSKI US
St. 34 (1985) 27. avgusta 1987
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Lii
Uspešni kljub težkim pogojem
Novomeška tovarna zdravil Krka glede na probleme še dokaj dobro oskrbuje ____naše	tržišče	z	zdravili	—	Za	druge	dejavnosti	nekoliko	lažje
NOVO MESTO — »Polletno poslovanje smo zaključili uspešno v vseh temeljnih organizacijah ne glede na to, da so naše dejavnosti zelo heterogene in vsaka posluje pod drugimi, vse pa seveda pod težkimi ekonomski pogoji,« pravi predsednik poslovodnega odbora novomeške tovarne zčravil Krka mag. Miloš Kovačič.
Vse leto doslej so imeli v Krki največje probleme v proizvodnji zdravil, .kije v tej delovni organizaciji z vrsto zelo različnih dejavnosti vendar najpomembnejša. Med glavnimi vzroki za težave mag. Kovačič navaja nerod 10 oskrbo z uvoznimi reprpmate-ri :;i, _ neurejen sistem ceh, ki so pod t. njjolo zvezne vlade, dinarsko nelikvidnost našega zdravstva, ki povzroča, da niti zdravila, ki jim jih uspe narediti in dati na trg po prenizkih cenah, niso plačana. Se posebno velike imajo težave s plačili v nekaterih drugih območjih Jugoslavije. Zaradi v -.ga tega in zaradi novega obračunskega sistema, ki zahteva revalorizacijo vseh zalog -— ta je Krki v p. vem polletju zmanjšala dohodek za
okrog 9 milijard dinarjev — so seveda bistveno zmanjšali zaloge, kar lahko pomeni le še večje pomanjkanje zdravil na jugoslovanskem trgu.
»Treba je reči, daje Krka letos še dokaj dobro oskrbovala jugoslovanski trg z zdravili, kijih ima v svojem proizvodnem programu (znotraj jugoslovanske farmacevtske industrije je narejena delitev dela, Krka proizvaja okrog 20 odstotkov preparatov). To je bilo mogoče, ker veliko izvažamo. Do koncajulija smo izvozili za 45 milijonov dolarjev, predvsem na konvertibilne trge. S tem presegamo plan. Za celo leto pa načrtujemo za okrog 70 milijonov dolarjev izvoza pri okrog 160 milijardah dinarjev ce-
vi
K 'fife «$,
ŽSŽF1
in
ZASEBNA TRGOVINA—Zakonca I rnovcu.
Stanišič pred svojo prodajalno v
Odprto tudi ob nedeljah
Edina zasebna trgovina v metliški občini je \ Trnovcu — Pri Stanišičevi so cene kof drugod
TRNOVEC — Konec prejšnjega ledna je Karolina Stanišič v svoji hiši v T rnovcu pri Metliki odprla zasebno trgovino. Predtem sta bili zasebni trgovini v Drašičih in ba Božakovem, sedaj pa je Stanišičeva edina v metliški občini. Prej je Stanišičeva delala kot trgovka v metliškem Meicatoiju, kjer je zaposlen tudi njen mož.
»7a trgovino z živili in gospodinjskimi potrebščinami smo se odločili, ker si ljudje v naši krajevni skupnosti že dalj časa prizadevajo, da bi dobili tako trgovino. Pred leti so zaprosili Mercaloija, naj bi odprl trgovino v gasilskem domu na Lokvici, vendar iz tega ni bilo nič. Zato sva se z možem odločila, da bomo poskusili pri nas,« je povedala Stanišičeva. Preuredili so garažo in uredili prodajalno m skladišče. Trgovina je odprta vsak dan od 7. do 12. do 14.
do 16. ure ter ob nedeljah od 8. do 11. ure. »V trgovini bom delala sama, seveda pa mi bo mož pomagal.« »Jaz bom skladiščnik, kot sem tudi v službi,« se je pošalil.
Stanišičevi potrebno robo nabavljajo preko Standarda in metliške Kmetijske zadruge, cene so take kot v drugih trgovinah. »Naš zaslužek pa je marža, ki je tudi taka kot drugje. Računamo na stranke iz Trnovca m z Lokvice, pa tudi s Suhorja, kjer sta trgovini popoldne zaprti. Prodajali bomo tudi kruh, a ga bo treba naročiti dan prej. Računamo, da bomo imeli promet tudi ob nedeljah, ko so v Metliki zaprte vse trgovine in Metličani hodijo nakupovat v Jurov-ski Brod.«.
A. B.
lotnega prihodka,« pravi mag. Kovačič. Nobena skrivnost seveda ni, da ■ma Krka kljub velikemu izvozu, ki daje uvozne pravice, enake težave z uvozom repromaterialov kot drugi in da se rešuje s celo vrsto najrazličnejših posebnih zunanjetrgovinskih poslov, pri katerih je med vodilnimi firmami v Jugoslaviji. Se tiste devize, ki jih zvezna vlada uspe zagotoviti za uvoz za potrebe farmacevtske industrije (prejšnji teden sojih 40 milijonov dolarjev), delijo v Beogradu nepravično. Krka opozarja na nepravilnosti, a povsem brez odmeva. Dokler pa ne bo boljše preskrbe s surovinami, ne bo boljše preskrbe trga z zdravili, saj v teh tovarnah le niso čarovniki. Da so zdravila pri nas celo po avgustovski podražitvi še vedno petkrat cenejša kot na zahodnih trgih in da bodo na novo podražitev kljub velikanski inflaciji verjetno čakali kar lep čas, so v Krki že navajeni.
Na ostalih področjih, v proizvodnji kozmetike, izolacijskih materialov, v
• V Krki še naprej ne zanemaijajo razvoja, za investicije namenjajo sredstva amortizacije, več pa sedaj ne. V teku so investicije v proizvodnih enotah, ki največ delajo za izvoz in so najbolj akumulativne. Kot posebno pomembno mag. Kovačič omenja obnovo tabletnega oddelka, sedaj je v teku obnova ampulnega oddelka, zahtevno an-tibiotiko bodo obnovili postopno. Prenovili so inštitut za farmakologijo in inštitut za predklinične raziskave, gradijo lastno čistilno napravo itd.
zdraviliškem turizmu, predelavi zelišč, je položaj vseskozi vendar nekaj lažji, vsa delajo pod boljšimi pogoji. Lahko poslujejo z manjšimi zalogami in prosto oblikujejo cene. To danes veliko pomeni.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
ODDALI BI VEC DELA
NOVO MESTO — V novomeškem servisu za zaposlovanje študentov in učencev, kjer so letos vpisali prek 1.000 novih članov, v teh dneh ne morejo zagotoviti dela vsem iskalcem počitniške zaposlitve, čeprav je ponudb iz delovnih organizacij veliko. Povpraševanje po delu bi bilo na servisu še precej večje^če bi vsi mladi iskali delo po tej poti. Številni si namreč sami preskrbijo zaposlitev v tovarnah, medtem ko jim servis izda le napotnice. V obeh primerih dobijo mladi za uro dela 1.000 do 2.000 din. Večje dela za fante, saj iščejo delovne organizacije na servisu zlasti pomoč za težja opravila.
Pravna pomoč dobrodošla
V pol leta, kar deluje poklicna pravna pomoč pri občinskem svetu ZS, prišlo 200 delavcev
NOVO MESTO — Pri občinskem sindikalnem svetu je že nekaj let organizirana pravna pomoč za delavce. Precej časa je bilo to neprofesionalno svetovanje, ko so delavci dobili nasvet, pravni svetovalec pa je večkrat tudi napisal prošnjo ali pritožbo. Od marca letos deluje ta služba profesionalno, pravno pomoč nudi pravnica Vanja Vizjak.
»Glavna razlika s prejšnjo obliko pravne pomoči je v tem, da imamo sedaj tudi možnost zastopanja delavca v organizaciji združenega dela ali pred sodiščem. Še naprej pa je vsa pomoč brezplačna, kar je zelo pomembno,« pravi Vanja Vizjak. »Seveda ne gre za pomoč na vseh področjih, ampak na področju delovnih razmerij v najširšem smislu, od sklenitve delovnega razmerja, osebnih dohodkov, dopustov, premestitev do pravic iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, odškodninskih postopkov za nesreče pri delu, stanovanja itd. Pomoč dajemo delavcem, pa tudi osnovnim organizacijam sindikata, za slednje pride v poštev predvsem pri raznih pravilnikih, katerih podpisnik je sindikat.»
V šestih mesecih, od katerih sta dva še izrazito dopustniška, je imela Vizjakova preko 200 obiskov, mnogi pa so za nasvet prosili tudi po telefonu. Brez dvoma številka potrjuje, kako dobrodošla je takšna oblika pomoči. Po nasvet in pomoč prihajajo delavci iz vseh organizacij združenega dela z vsemi stopnjami izobrazbe, pa tudi obrtniki. Med problemi, s katerimi prihajajo, prevladujejo razni disciplinski postopki v zvezi
z delovnimi razmeiji, precej jih pride zaradi osebnih dohodkov, na tretjem mestu pa so že zadeve s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa stanovanjske zadeve itd.
»Prihajajo tudi delavci, ki nimajo prav. Skušam jim razložiti, da imajo to pač tako urejeno v pravilnikih. So pa tudi napake delovnih organizacij pri raznih postopkih. Posebno v večjih firmah pravne službe ne vedo, kaj vse se dogaja po tozdih. Nikjer pa po mojih dosedanjih izkušnjah ne gre za izrazito šikaniranje delavcev. V vsakem primeru se najprej povežem z delovno organizacijo in za večino problemov, kjer so
Vanja Vizjak
pogrešili v delovni organizaciji, se da dogovoriti za razrešitev problema. Vsekakor je pravna pravila treba spoštovati. Če bi bilo tako, ne bi bilo toliko konfliktov. Tako pa v delovnih organizacijah dostikrat iz malomarnosti, nevednosti ali tudi namerno naredijo nekaj po svoje, mimo pravilnikov (npr. prednostno listo za stanovanja) in konflikt je tu,« pravi Vizjakova.
Z. L.-D.
PRISPEVKI ZA DRAGE MEDICINSKE NAPRAVE
NOVO MESTO — Nazadnje so v sklad za drage medicinske predmete Dri OO RK Novo mesto prispevali:
Fani Knavs, Trubarjeva 1, Novo mesto, namesto cvetja na grob Andreju Sedaju 15.000 din; stanovalci bloka Nad mlini 19 in 20, Novo mesto, namesto cvetja na grob Ernesta Jazbeca 25.000 din; osnovna organizacija sindikata sozda Petrol, tozd Trgovina Brežice, namesto venca za pokojnega Antona Zupančiča
25.000 din; osnovna organizacija sindikata DŠSS Novoles Straža namesto venca na grob Angele Dakol
15.000 djn in Osnovna šola Mirana Jarca iz Črnomlja namesto venca na grob Metoda Pluta iz Gradca 20.000 din. Do sedaj je bilo za atomski ab-sorber zbranih že 7,313.538 din.
Vsem darovalcem iskrena hvala!
Turizem
pred
Tudi za direktorja in rjegove goste ni pijače
METLIKA — V okviru mehiških poletnih kulturnih prire-d’tev Noči do jutra je bila na grajskem dvorišču Belokranjskega muzeja tudi razprava na temo Turizem — da ali ne? Med raz-l ra vljalci je bilo nekaj vidnejših j. iz Ljubljane, sodelovali pa Sp tudi metliški predstavniki jav-t ega življenja. Domala vsi so še i rekli za turizem, ki ima po njih-i vem mnenju vse možnosti za razcvet in razvoj. Po končanem pogovoru, ki je razgibal tako gledalce kot tudi razpravljalce, se je kotel izprsiti Valentin Papež. Po-i .hijene je nameraval častiti s kozarčkom vina in steklenico klepeta v katerem od lokalov v dr užbeni lasti, na čelu katerih stoji kot direktor, a ni bilo z močenjem grl nič. Pa ne, da bi ztrtattjka-I j vina, kje pa, le vrata so bila ; aklenjena, ker je delovni čas že potekel! Nepoučeni bralec bo .< klepal, da se je noč že nagibala / rotijutru, a ni bilo tako. VMetli-> i se zapirajo lokali zelo zgodaj, i c glede na to, ali bi gosti še pili in jedli ali ne.
Of-jv; rr - >	■ T. G.
Delavci kot nerazsodni otroci
V metliškem Kometu pokrivajo uvoz z izvozom kar 368-odstotno, a imajo z uvozom težave, kaj sele da bi lahko razpolagali z delom ustvarjenih deviz
METLIKA — Glede na to, da je v metliškem Kometu v prvi polovici letošnjega leta tri četrtine proizvodnjih zmogljivosti delalo za izvoz na zahodna tržišča, so z na prvi pogled skromno rastjo celotnega prihodka dokaj zadovoljni. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem se je celotni prihodek povečal za 87 odst., vendar ves ta denar temelji na trdni valuti, ne pa na emisiji ali na menicah brez kritja.
Seveda se z izvozom dosega manjši dohodka pa 182 milijonov dinarjev,
dohodek — ta je v primerjavi z lanskim prvim polletjem večji za 76 odst. — vendar je na sorazmerno manjši dohodek vplival tudi novi obračunski sistem, zlasti revalorizacija obratnih sredstev in zalog. Po drugi strani pa stroški poslovanja rastejo najmanj s stopnjo inflacije. Tako so bile zakonske obveznosti najmanj za 122 odst. večje kot v enakem lanskem obdobju. Celotni prihodek je v prvi polovici leta v Kometu znašal 1,671 milijarde dinarjev, ostanek čistega
kar je, pravijo v Kometu, za naše razmere zadovoljivo. Povprečni osebni dohodek v tem 450-članskem kolektivu seje res povečal za 123 odst., vendar znaša 165 tisočakov, kar je še vedno pod občinskim in še toliko bolj pod republiškim povprečjem. V prvi polovici leta se je produktivnost v Kometu povečala za 6 odst.
Vrednost izvoza je v primerjavi z lanskim polletjem večja za 206 odst., njihovo pokritje uvoza z izvozom pa znaša kar 368 odst. Kot sedaj kaže,
VEČ DELA — V prvi polovici leta seje proizvodnja v metliškem Kometu v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala za 6 odst. Tri četrt proizvodnih zmogljivosti pa dela za izvoz na zahodna tržišča.
bo tudi do konca leta za izvoz delalo tri četrt njihovih proizvodnih zmogljivosti. Kljub temu da izvažajo skoraj štirikrat več, kot uvažajo, imajo pri uvozu težave in komaj zagotavljajo uvoz potrebnega reprodukcijskega materiala, ki ga potrebujejo za izdelavo artiklov za prodajo na domačem trgu. Se sreča, da večino potrebnega materiala dobijo iz tovarne Inplet na Blanci, kjer je Komet tudi eden od sovlagateljev. Še posebej si prizadevajo, da sproti kupujejo nove specialne šivalne stroje, ki zamenjujejo iztrošene. Ker pa so ti stroji v glavnem iz Nemčije in Japonske, imajo težave z uvozom. »Prav bi bilo, da bi lahko izvozniki z delom zasluženih deviz sami razpolagali, ne pa, da nas država obravnava kot starši nerazsodne otroke, ki lahko denar samo služijo, z njim pa ne smejo razpolagati. Kot da v Beogradu bolje vedo kot mi sami, kaj najbolj nujno potrebujemo. Zato ne moremo z gotovostjo načrtovati in zato prihaja tudi do motenj v proizvodnji. Po nepotrebnem, zaradi neumnosti,« se jezijo v Kometu. »Vendar so vsa taka in podobna prizadevanja glas vpijočega v puščavi. Poleg tega so vse spremembe pri nas take, da delovnim organizacijam manjšajo dohodek, s tem se-realna zmanjšujejo tudi osebni dohodki. Skratka — za več dela manj denarja. In to naj bi na ljudi še spodbudno delovalo!«
A. BARTELJ
Oteti pozabi
SEČJE SELO — Čeprav je Miro Bartolj, predmetni učitelj matematike in fizike, pred dvajsetimi leti prišel v Vinico iz trebanjskega konca, se je hitro vključil v novo okolje. Med drugim je začel plesati v viniški folklorni skupini in postal tudi njen vodja.
»Tudi pred mano je to folklorno skupino vodil priseljenec, prav tako učitelj,« je povedal Bartolj, kije bil dalj časa tudi predsednik Kulturno-umetniškega društva Oton Župančič. »Doma sem iz številne družine, doma in na vasi smo radi peli in tudi v Vinici sem imel nekaj časa manjši zbor. To smo bili zadnji fantje, ki smo še zapeli sredi vasi.« Pred 20 leti ko je prišel v Vinico, je bil presenečen, da tu ljudje še poznajo razne šege in navade ter ljudske
Miro Bartolj: »Stari običaji, reki, domislice, igre izginjajo v pozabo.«
pesmi, kar se je v njegovem domačem kraju že izgubilo in pozabilo.
Ker je bila potreba, je najprej zbral zgodovinske in druge podatke za brošurico »Vinica z okolico«, pred dvema letoma pa je zbral, podpisal in celo skiciral 35 pastirskih iger. »Nekdaj so se otroci na paši veliko igrali, da so preganjali dolgčas. Te igre so se igrali še po vojni, ko je v teh krajih veliko mladih ostajalo po šoli doma in so živino še veliko pasli. Potem pa so se tudi te stvari začele izgubljati in pozabljati. Da bi to otel dokončni pozabi, sem jih začel popisovati. Veliko sem zvedel od otrok v šoli, ki so jim o pastirskih igrah pripovedovali njihovi starši.«
Potem seje Bartolj lotil zbiranja ljudskih rekov, verovanj in domislic, ki se jih starejši ljudje iz Vinice in okoliških vasi še spominjajo. Vse, kar je zbral, je zapisal in razmnožil v več izvodih.
Novomeška kronika
MALO NOČNO ŽUBORENJE — Eni novomeških ulic so nadeli ime Či-talniška. Če občani že ne poznajo tega imena, vedo za bližnjico, ki odvede popotnika nedaleč od drogerije z Glavnega trga v Sokolsko ulico. Prehod dobro služi svojemu namenu v dnevnem času in bržčas je dobro obiskan tudi ponoči. Tedaj je potka očitno posebej mikavna za večno žejne občane, kijih tišči popito pivo in uzro v imenovani ulici priročno in edino primemo mesto odrešitve svojih prepolnih mehurjev. O tem v opoldanskem soncu nemo pričajo razvlečene sledi posušenih malih potočkov.
NEVIHTNA ZGODBA — Kdo je dolžan popraviti kanalizacijski jašek, ki ga hudourna voda dobesedno izdre iz njegovega ležišča in ga vrže na sredo ceste: ali cestar-vzdrževalec cestišča, ali komunalec, v čigar lasti je kanalizacija, h kateri spada še jašek? V podobni zadregi so se pred časom znašli ustrezno zadolženi predstavniki novomeškega združenega dela in si v iskanju soglasja izmenjali grde besede. Pomembnejše od tega je dejstvo, da tovrstne zadrege krojijo našo (cestno) usodo.
as
Ena gospa je rekla, da v zadnjih dneh mladež trumoma obiskuje mestni športni park na Loki. Tam udomljeni lunapark ni med nepomembnimi razlogi tovrstnih romanj.
ZA GUBCEVCE
NOVO MESTO — Avtobus za udeležence proslave Gubčeve brigade na Trebelnem bo odpeljal 5. septembra ob 7. uri z avtobusne postaje v Novem mestu. Vse informacije o proslavi lahko preberete v glasilu TV 15.
V času od 13. do 19. avgusta so v novomeški porodnišnici rodile: Darja Ra-dojčin iz Gorenje Stare vasi — Majo, Jana Kožamelj iz Trebnjega - Urbana, Mirjana Papež iz Krškega — Vanjo, Stanka Pekolj z Blata — Andraža, Zorica Stevanovič iz Semiča — Lidijo, Marija Grubar iz Polhovice — Jožka, Marija Urbič z Mirne — Špelo, Darinka Erlah z Velikega Slatnika — Martina, Višnja Kašaj iz Dolenjskih Toplic
— Sanjo, Vladimira Gorenc z Dolge Rake — Klemena, Nevenka Zorn s Potokov — Kristino, Irena Potočar z Dolenjega Polja — Karmen, Luca Aščič iz Podturna — Marino, Marinka Strnad iz Šentjanža — Domna, Darinka Ko-račin iz Stopič — Niko, Majda Saje z Okrljevca — Mateja, Marta Avgušti-nčič iz Trebnjega — Klemena, Milena Grubar iz Jurne vasi — Denisa, Zvonka Zupančič iz Bistrice — Aleša, Marija Repar iz Trebnjega — Majo, Marija Klemenčič s Krke — Simona, Marija Klobučar iz Srebrnič — Jaka, Otilija Primc iz Sadinje vasi — Petro, Mira Dragovan iz Švržakov — Andreja, Sonja Grbič iz Črnomlja — Majo, Katica Kuzma iz Brdarcev — deklico, Lidija Barbič z Gorenjega Pijavškega — dečka, Nada Šircelj iz Črnomlja — deklico, Anica Schvveiger z Butoraja — dečka, Marjeta Pajk z Žigrskega vrha
— dečka. Čestitamo!
IZ NOVEGA MESTA
Rodile so: Kata Stojčevič, K Roku 106 — Mirelo, Liljana Zepan iz Ulice Slavka Gruma 1 — Luka, Danica Novak s Ceste herojev 52 — Mitja. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
PREDZADNJA PREDSTAVA POLETNIH KULTURNIH PRIREDITEV NOČI DO JUTRA bo to soboto na grajskem dvorišču Belokranjskega muzeja. Gre za literarni večer, na katerem bodo brali svoje pesmi Alenka Mežnaršič, Jani Bevk in Dušan Bečaj — Dule. Prireditvi je naslov Besede pod oboki, predstavljene pa bodo pesniške zbirke Med žitom in pešni-co, Izza upa in Srečna dolina. Vse tri knjižice bo moč tudi kupiti, večer pa bo popestren že z glasbo. Škoraj nepotrebno je omeniti, da bo odprta tudi grajska klet.
NA SEMAFORIZIRANEM KRIŽIŠČU blizu samopostrežne trgovine so pred kratkim zasvetile štiri nove javne svetilke. Ob tem so prebivalci Šestove ulice pa še katere, globoko zavzdihnili: »Kje je čas, ko bo tudi pri nas zabrlela kakšna lampica?«
»KAJ TE BRIGA!« ti zabrusi v obraz marsikateri otrok, ki ga opozoriš, naj ne meče smeti mimo za to postavljenih kontejnerjev. Največji nered je prav okrog novih blokov, še posebno okrog stolpiča v Kidričevem naselju. Ukor zaslužijo verjetno tudi starši, ki bi morali otroke opozoriti, kam kaj sodi, A kaj, ko so sami nevzgojeni!
Črnomaljski drobir
KORUZNI DINAMIT — Predsednika črnomaljske ribiške družine so iz republike obvestili, da Preločani z dinamitom uprizarjajo masovni pomor rib v Kolpi in da je seveda treba tekoj ukrepati. Republiški ribiči so za to osupljivo protiribje barbarstvo izvedeli iz osrednjega slovenskega dnevnika. Izkazalo se je, da je šlo za eno od iger Kompasa in Dela na Preloki prejšnjo soboto. »Dinamit« so bili koruzni storži, ki sojih tekmovalci z ganka metali v velik čeber, v katerem sta plavala dva na Hrvaškem kupljena krapa. Pokalo je od smeha.
ZMAGOVALNI OBRTNIKI — Ekipa črnomaljskega obrtnega združenja je zmagala na igrah Kompas-Delo na Preloki. Ta ekipa se bo udeležila tudi zaključnih iger v Slovenski Bistrici. Ljudje pričakujejo, da bodo obrtniki, ko se bodo nehali igrati, ta svoj tekmovalni zagon obdržali tudi pri delu v svoji konkurenci. A ne pri računih.
VINA IN JANJCEV — Prejšnji teden je samo ob kiosku sredi Črnomlja osem plakatov vabilo na veselice in druge podobne prireditve v bližnji okolici občinske prestolnice. Slabše ko nam gre, bolj se veselimo.
FILMSKA.UMJETNOST — Proš-log tjedna u Čmomelju su prikazivani ovi filmovi: Znak za opasnost, Bledoliki jahač, Bombarder, Nema malih ljubavi.
-------------------------------N
Drobne iz Kočevja
PREVEČ HRUPA — Spet se je začela sezona žaganja hlodov. Seveda jih žagajo posamezniki kar sredi mesta, in to z motorkami. Hrup je tak, da okoličani ne morejo poslušati ne radia ne televizije. Tako jim žagarji prihranijo nekaj živcev, ko ne slišijo novih in novih vesti o podražitvah. Seveda pa Kočevci zgube živce, ko poslušajo ta hrup. Kdor dela v nočni izmeni, pa mora spati kar na šihtu.
ČRNO IN BELO — Od podražitve dalje imajo v Kočevju dokaj redno tudi črni kruh. V nekaterih prodajalnah imajo hvalevedno navado, da dajejo kruh v papirnate vrečke že prodajalke, blagajničarka nato le površno pogleda v vrečko in ti namesto pol štruce črnega zaračuna kot pol štruce belega, se pravi da tako kupec plača za pol štruce črnega toliko, kolikor veljata dve štruci. Kupci seveda včasih opazijo pomoto šele doma, ko je prepozno.
NEVARNI MOPEDISTI — Mopedisti so udeleženci v vse več nesrečah, tudi hudih, zato so tudi miličniške kontrole mopedistov in njihovih vozil nekoliko pogostejše, kar je povsem prav. Nekateri namreč ne vedo osnovnih prometnih predpisov. Tako je oni dan neka mopedistka, ki je vozila po pločniku, nadrla mamico, ki ji je nasproti peljala otroka v vozičku, če se namerava umakniti ali morda ne. Kaže, da je. bila popolnoma prepričana, daje pločnik namenjen mopedistom. Mamica pa jo je vprašala le, če se tudi doma po dnevni sobi vozi z mopedom.
ŽUPANSKI POSLI
KOČEVJE — Kočevski župani ne mislijo le na dobrobit občine, ampak tudi občinskih uslužbencev. Tako je prejšnji župan dal v občinsko stavbo vgraditi cevi in grelce centralne kurjave. To pa je nekaj let ostalo neizkoriščeno, dokler ni sedanji župan dosegel, da občinska centralna tudi greje. Občani in občinski uslužbenci zdaj ugibajo, kaj bo naredil za njihovo dobrobit naslednji župan. Nekateri domnevajo, da bo v občinsko stavbo vgradil dvigalo, pa ne zaradi cen.
Trebanjske iveri )
MASKE DRUGIČ — Potem ko so v Tesnilih dobili na mizo »Dolenjca« z bodico o (ne)potrebnih plinskih maskah za mladince, ki prihajajo igrat tenis na igrišči ob tovarni, seje sestala komisija za družbeni standard in sklenila, da je od 10. avgusta igrišče zaprto za zunanje igralce. Ti »morajo vložiti vlogo na komisijo za družbeni standard; v primeru pozitivne rešitve bodo igralci dobili novo dovolilnico za vstop na igrišče«, je zapisala omenjena komisija v dopisu trebanjski telesnokulturni skupnosti. Tesnila so kot razlog za tak korak navedla, da za leto 1987 s TKS pač nimajo sklenjene pogodbe o uporabi tenis igrišč in je bila uporaba brezplačna. Uporabniki (zunanji) naj bi le pomagali pri vzdrževanju igrišč. In ker jim v dveh ietih v Tesnilih še ni uspelo izračunati, koliko stane vzdrževanje igrišč, so ta slabo vzdrževana. Potencialni zunanji igralci se bojijo, da bo dovolilnico, ki jo je izdajala doslej TKS, še mnogo težje dobiti kot pa pasoš, če bi se pregrešili zoper 133. člen kazenskega zakonika.
OSVEŠČENOST — V trebanjskem izvršnem svetu so ekološko vse bolj osveščeni: na sejah ne dovolijo več kaditi in kadilci so živčni, ker so »čik pavze« preporedko. Cigarete in tobak sploh so po mnenju nekaterih bolj škodljivi kot azbest, kombinacija obeh pa je pogubna.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
P
jj
Več denarja za socialo
Z višjo prispevno stopnjo bo črnomaljsko socialno skrbstvo leto končalo brez izgube — Dom bo nov
strošek
ČRNOMELJ — S septembrom bo prispevna stopnja za socialno skrbstvo v črnomaljski občini za pol odstotka višja. S tako povišano stopnjo naj bi letos izpeljali svoje programe, vključno s financiranjem delavnice pod posebnimi pogoji, ki deluje v okviru črnomaljske šole s prilagojenim programom. Za te delavnice naj bi letos socialno skrbstvo prispevalo 21 milijonov dinaijev.
Dom počitka, ki ga nameravajo v Črnomlju slovesno odpreti 29. novembra, pa v tem še ni zajet. To novo dejavnost, bo moralo skrbstvo prav tako financirati. To bo dom z najvišjim standardom v Sloveniji in denar za njegovo financiranje bo pač treba dobiti.
Ob polletju je skrbstvo imelo 1,65 milijona dinarjev izgube, od lani pa je ostalo še 8 milijonov nepokrite izgube. Z višjo prispevno stopnjo naj bi
Za te izdelke je po svetu precej zanimanja — Drugo leto novi tipi kompresorjev
vso to izgubo do konca leta pokrili. Vsekakor domsko varstvo predstavlja za socialno skrbstvo največji strošek, kar okoli 80 odst. vseh sredstev gre za to. V domovih, največ v metliškem, je okoli 70 črnomaljskih občanov. Skrbstvo četrtini krije stroške oskrbe v celoti, četrtini pa delno. Če bo tako tudi v črnomaljskem domu, bo to za socialno skrbstvo še večja obremenitev, kajti glede na visoki standard črnomaljskega doma bodo stroški oskrbe za približno četrtino večji kot v metliškem.
Napačno je mnenje, da gre za strokovno službo socialnega skrbstva veliko denarja. Osebni dohodki šestih zaposlenih predstavljajo le 1,4 odst. v masi vseh stroškov te interesne skupnosti.
A. B.
NOVI GASILSKI DOM
OTAVICE — Novi gasilski dom, ki so ga gradili nad dve leti — pri tem so opravili vaščani nad 2.000 prostovoljnih delovnih ur — so 15. avgusta odprli v Otavicah pri Ribnici. Pri tej gradnji so krajanom pomagale tudi delovne organizacije z območja občine Ribnice in občinski sis za varstvo pred požari. Pokroviteljica svečanosti je bila delovna organizacija Riko, trak pa je v imenu pokroviteljice prerezal generalni direktor Stane Skrabec, kije ob tej priložnosti dejal, naj bo gasilski dom zbirališče ne le gasilcev, ampak vseh starih in mladih tega območja. V okviru svečanosti je bila tudi parada gasilskih enot in tehnike z območja občinske gasilske zveze Ribnica. Ob tej priložnosti so zaslužnim članom gasilskega društva podelili priznanja in odlikovanja. Odlikovanja republiške gasilske zveze 3. stopnje so prejeli Stane Čampa, Janez Čampa in Tone Čebin.
AVTO IN SHRAMBA
GORIČA VAS — Gasilsko društvo Goriča v	'T avgusta slavilo
60-letnico ol	.Ob tej priložnosti
so gasilci prejeli novo gasilsko vozilo in prevzeli gasilsko shrambo. Na svečanosti je o delu društva v 60-letni zgodovini govoril predsednik GD Andrej Pucelj. V imenu pokrovitelja Eurotransa Ribnica pa je odprl novi dom oz. shrambo in predal gasilcem vozilo Niva direktor Dušan Čuk. Predstavnik občinske gasilske zveze je ob tej priložnosti podelil tudi priznanja zaslužnim gasilcem. Plaketi veteranov gasilstva sta za nad 50-letno delo v gasilstvu prejela Franc Oberstar in Janez Pucelj, odlikovanji republiške gasilske zveze pa Ludvik Češarek (odlikovanje II. stopnje) in Joše Ilc (odlikovanje III. stopnje). V okviru svečanosti je bila še parada gasilskih enot in tehnike z območja občinske gasilske zveze Ribnica.
Več kompresorjev iz Črnomlja
Dobri so postali slabi
Zaradi novega obračunskega sistema so polletni rezultati gospodarjenja težko primerljivi s prejšnjimi
ČRNOMELJ — 180 zaposlenih v črnomaljskem tozdu Gorenja je v prvem polletju izdelalo okoli 350 tisoč kompresoijev za hladilnike in zamrzovalnike, kar je celo malo nad planiranim za to obdobje. Tako rekoč vse njihove kompresoije vgradijo v izdelke Gorenja.
Po svetuje precejšnje zanimanje za kompresorje iz Črnomlja od Kitajske do zahodnih trgov, resni pogovori pa tečejo z Vzhodnimi Nemci, ki bi bili pripravljeni kupiti 70 do 80 tisoč kompresorjev na leto. Ta posel naj bi stekel proti koncu leta.
Cilj črnomaljskega tozda je, da bi bile njihove zmogljivosti povsem izkoriščene; letos naj bi naredili okoli 650 tisoč kompresorjev, njihova kapaciteta pa je 800 tisoč. Proti koncu leta bodo v črnomaljskem Gorenju začeli z veliko investicijo in začeli izdelovati nove, varčnejše tipe kompresorjev, letna proizvodnja pa se bo povečala na milijon do 1,2 milijona kompresoijev. Proizvodnih prostorov ne bodo širili, investirali bodo le v novo opremo.
V prvem polletju je povprečni osebni dohodek v tem tozdu znašal 174.219 dinarjev; od 180 zaposlenih jih je okoli 100 nekvalificiranih oziroma priučenih.
ČRNOMELJ — Zaradi novega obračunskega sistema in sprememb na področju delitve so podatki o poslovanju gospodarstva v črnomaljski občini (in seveda vseh ostalih) v prvem polletju skorajda neprimerljivi s poslovanjem tako v enakem lanskem obdobju kot v letošnjem prvem trimesečju.
V Črnomlju sicer pravijo, da so polletni rezultati v okviru pričakovanih, a poudarjajo, da je to le trenutno stanje in daje skoraj nemogoče napovedati,,kako se bo vsa zadeva obrnila do konca leta. Poleg tega se glede izvoza in uvoza podatki Narodne banke in delovnih organizacij precej razlikujejo.
Z izgubo so v prvi polovici leta poslovale štiri organizacije združenega dela v črnomaljski občini. V pri-. merjavi s prvim trimesečjem seje število izgubaijev zmanjšalo, povečal pa se je znesek skupne izgube, ki znaša sedaj dobrih 324 milijonov dinaijev. Največji znesek izgub«, 207,7 milijona dinaijev, odpade na kanižarski Rudnik. Ta izguba ni posledica slabega dela ali prodaje, marveč splošnega stanja v slovenski energetiki, glavni razlog pa je prenizka cena energetskega premoga. Poleg Rudnika so z izgubo poslovali še Beltov tozd Mehanska obdejava (17,7 miljjona dinaijev), KZ Črnomelj, tozd Živinoreja (25,3 milijona) in DO za tehnologijo in procesno tehniko, kije hkrati v ustanavljanju in likvidaciji (3,3 milijona). Po starem obračunskem sistemu ne Živinoreja ne Mehanska obdelava ne bi imela izgube. Nasploh velja, da imajo po novem obračunskem sistemu dobri gospodaiji slab poslovni rezultat in obratno. V negospodarstvu pa je posloval z izgubo Zavod za izobraževanje in kulturo, in sicer v višini 8,6 milijona dinaijev.
Celotni prihodek v gospodarstvu znaša v polletju 65,454 milijarde dinaijev in je za 107 odst. višji kot v enakem lanskem obdobju, porabljena sredstva so višja za 97, dohodek za 139 in čisti dohodek za 150 odst. Vendar, kot rečeno, so na prikazovanje rasti dohodka vplivale spremembe v obračunskem sistemu, zato ti podatki niso povsem primerljivi z lanskimi. Za osebne dohodke so v tem obdobju v gospodarstvu občine namenili 123 odst. več kot v enakem lanskem. Slabšata pa se ekonomičnost in rentabilnost poslovanja, kar gre v veliki meri na račun iztrošenosti in zastarelosti opreme.
A. B.
ŠPORT OB PRAZNIKU OBČINE TREBNJE
TREBNJE — Traanjska telesno-kulturna skupnost priredi v počastitev letošnjega občinskega praznika več športnih prireditev. 30. avgusta ob 9. uri bo na strelišču v Papročah medobčinsko strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško. Strelci iz Črnomlja, Duge Rese, Novega mesta in Trebnj ega se bodo pomerili ekipno in posamično. V dvorani OŠ Trebnje bo 2. septembra ob 18. uri rokometni turnir, kjer bosta ob domačem igrali še moštvi iz Grosupljega in Krmelja. Še najbolj razgibano bo 4. spetembra, ko bodo ob 17. uri na kegljišču v Ivančni Gorici borbene igre ekip dolenjske regije, hkrati pa se bo pričel v Muzeju kmečkega orodja na Veseli gori ekipni šahovski hitropotezni turnir šahistov Ivančne Gorice, JLA, Krmelja, Mirne peči, Sevnice in Trebnjega. Uro pozneje bo v dvorani OŠ Trebnje še košarkarska tekma med Novolesom in domačimi igralci.
Kdo pije in kdo plača?
V Ljubljani mjslijo, da jim je črnomaljski Kovinar v breme, Črnomaljci pa, da so izkoriščani
ČRNOMELJ — Čeprav je črnomaljski Kovinar, tozd Slovenija-cest-Tehnike, prvo polletje zaključil brez izgube in tako popravil rezultat iz prvega trimesečja, ko so imeli izgubo, delavci v tem 116-članskem kolektivu s sedanjim stanjem nikakor niso zadovoljni. V prvi vrsti zaradi tega, ker tako na prikazovanje izgube kot na pozitivne rezultate ne morejo nič vplivati, ker ne eno ne drugo ni odraz njihovega dela.
»Mi smo v SCT v okviru strojegradnje, v tej dejavnosti dela okoli 1000 ljudi. S strojegradnjo pa je danes težko in do konca leta se ji obetajo še slabši časi,« pravi direktor črnomaljskega tozda Jože Panjan. Pri nas je investicijska gradnja skoraj povsem zastala, zelo slabo kaže tudi pri izvozu. »Cene domačega materiala so višje kot v tujini, obremenjeni smo še z visokimi dajatvami, izvozne premije so nizke, a jih ni pripravljen plačati po naših cenah. Če bi kalkulirali tako, kot bi morali, ne bi nič izvozili.« SCT precej dela v arabskih deželah, ki plačujejo z ogromno zamudo, za te primanjkljaje mora najemati drage kredite. »Pred polletnim obračunom so prispela neka plačila, tako daje strojegradnja v celoti in mi z njo pozitivni, kako pa bo do konca leta, ne ve nihče.«
Tudi zato so odnosi pri SCT napeti, v Ljubljani mislijo, da jim je črnomaljski tozd v breme, črnomaljski kovinarji so prepričani, da dobro delajo, da so med najboljšimi v strojegradnji v tej delovni organizaciji. »Nesporazumi izhajajo iz tega, ker pri ustvaijan-ju skupnega prihodka ni vse jas-
no, zato se prepiramo, kdo je boljši in kdo slabši, dejstvo pa je, da smo vsi bolj slabi,« pravi Panjan. Kakorkoli že, Črnomaljci bi radi čiste račune, prepričani so, da je le tako možno učinkovito ukrepati za izboljšanje stanja in vzpostaviti pravo odgovornost. »Naj se potem pokaže, ah smo SCT res v breme ali pa nas izkoriščajo,« pravijo v Črnomlju.
Prav tako niso zadovoljni z investicijsko politiko pri nabavi novih strojev. Boljši in sodobnejši
Jože Panjan: »V SCT ni čistih računov, zato se tudi odnosi krhajo.«
stroji gredo v Ljubljano, Črnomaljci pa dobivajo bolj preprosta in težja dela. Tudi na to ne morejo nič vplivati. »Skratka, mi o ničemer nič ne vemo, o ničemer ne moremo odločati, očitno smo dobri samo za delo. Vse to seveda slabo vpliva na kolektiv, zlasti sedaj, ko že zmanjkuje dela, se krepita nezadovoljstvo in razočaranje, ljudje postajajo razdražljivi, odnosi se slabšajo, pada tudi delovna disciplina.
A. BARTELJ
OB SEJMU NAJ BO RIBNICA ČISTA
RIBNICA — Ribniški sejem je pred vrati. Na to je te dni krajevna skupnost Ribnica s posebno okrožnico obvestila vse delovne organizacije, skupnosti in zasebnike ter Opozorila, da so dolžni poskrbeti za čiste in snažne prostore, dvorišča, vrtove, pločnike itd. v okolici svojih obratov in hiš. Umaknejo naj tudi drva in podobno. Po potrebi je potrebno obnoviti dotrajane napise lokalov, reklamne table in urediti izložbe. Izobesiti je treba tudi ribniške zastave, ki pa ne smejo biti raztrgane, zamazane ali obledele. Izvedbo vsega tega (kar je določeno tudi v novem odloku o varstvu okolja) bodo nadzorovale inšpekcijske službe. Kdor teh navodil ne namerava upoštevati, naj si prebere 78., 79. in 80. člen tega odloka, ki predpisuje tudi ustrezne »nagrade«, se pravi kazni.
SODRAŠKE IVERI
Delajo tisto, kar lahko prodajo
Novoles morda že v dveh letih spet na trdnih nogah? — Prvo polletje končali pozitivno in taka je napoved tudi za celotno poslovno leto — Več v izvoz
i
NASELJE NEUREJENO — V trebanjski občini daleč največ Romov, okrog sto, živi v naselju Hudeje, ki pa še vedno ni urbanistično niti komunalno urejeno. Romi imajo 10 priključkov za vodovod, v šestih hišah je električna napeljava, zelo slaba pa je glavna pot v naselju, da o ostalih niti ne govorimo. Ob obisku direktorice centra za socialno delo Anice Miklič v tem romskem naselju (na sliki) so Romi povedali, da bi bili hvaležni, če bi jim pripeljali kaj gramoza, ki bi ga že sami zmetali po cesti, čeprav so jo najbolj uničili tovornjaki IGK iz Račjega sela, ko so skozi naselje vozili odpadno glino. (Foto: P. Perc)
TREBNJE — »Začela seje popolna mobilizacija, da se ljudje zavedo, da bijemo bitko za preživejte. Ni problemov pri razporejanju delavcev, niti če jim naročimo, da morajo za dan ali dva ostati doma, ker ne smemo delati na zalogo,« je poudaril v. d. predsednika KPO Novoles Vili Pavlič, ko je trebanjskemu občinskemu izvršnemu svetu komentiral poročilo o izvajanju sanacije v delovni organizaciji, ki ima dve temeljni organizaciji tudi v občini Trebnje.
V Novolesu so	trdno odločeni, da	poslovno leto zaključiti pozitivno,
mora	delovna	organizacija letošnje	čeprav v izvozu ne pričakujejo pokrit-
«CSk. 1	ja- ^ drugi polovici leta povečujejo
Sš	izvoz, ker ni nobenih možnosti, da bi
proizvodne zmogljivosti v večji meri vpregli za domači trg. Izpad dohodka pri izvozu, ki se mu ne morejo odpovedati na zelo konkurenčnem Zahodu, zlasti v ZDA, bodo pokrili z ne-lesno proizvodnjo in strojegradnjo.
Polletna bilanca Novolesa izkazuje t.i. pozitivno ničlo, to pa še ne pomeni, da so vsi tozdi pozitivni, še zlasti ne izvozno usmerjeni. Pri sestavi iperio-dičnega obračuna pa so se odločili, da izgubo interno pokrijejo. S tem so se želeli izogniti sankcijam, ki jih pri osebnih dohodkih predvideva spremenjeni zakon o sanaciji in prenehanju OZD. S predčasno prerazporeditvijo dohodka še pred periodičnim obračunom pa v Novolesu nikakor nočejo zamegliti realnega stanja in rezultata tako po tozdih kot tudi po proizvodnih programih. Točno se ve, kdo je komu koliko dal oz. koliko je
kdo dobil. Tekoče, mesečno izdelujejo obračune.
Radikalno znižanje zalog je edini izhod za povečanje dohodkovnosti, zato so temu cilju v Novolesu podredili vse aktivnosti. S sanacijskim programom so predvideli znižanje
• V Novolesu vedo, da jih sorazmerno ugodna polletna bilanca ne sme uspavati. Zavedajo, da so kadrovsko prešibki, da bi vse cilje sami izpeljali, zato so navezali stike z zunanjimi institucijami, medtem ko bodo jeseni začeli široko akcijo za uvajanje računalniško podprtega integralnega informacijskega sistema. »V Novolesu še zdaleč nismo rešili problemov. Najprej v dveh letih se bomo spet postavili na trdne noge. Razpoloženje v kolektivu je sorazmerno dobo in nekateri strokovnjaki se že vračajo v Novoles,« je povedal Vili Pavlič.
zalog za petino, bistven premik pa so zabeležili šele junija, zato so zaloge v primeijavi s prvim januarjem znižali le za 14 odstotkov.
P.P.
ASFALT SKOZI SODRAŽICO — Cesta skozi Sodražico, ki je bila že več let popolnoma uničena, saj so v asfaltu zijale neštete luknje, je zdaj že popravljena. Dela so se začela spomladi. Urediti je potrebno le še pločnik pri starem gasilskem domu.
NOVA STANOVANJA — V Sodražici lepo napreduje tudi gradnja novega 6-stanovanjskega bloka. Dokončan bo predvidoma prihodnje leto.
VINO JEMLJE PAMET IN DAJE MOČ — O tem so se neštetokrat prepričali tudi Sodražani. Nedavna veselica je to spet dokazala. Po njej so namreč neznani močni storilci zelo poškodovali ograjo pri novem sodraškem vrtcu.
NESREČA PRI DELU — Pri zamenjavi treh oken v sodraški cerkvi je prišlo do hujše nesreče. 13. avgusta med 9.45 in 10. uro je 59-letni Ivan Rigler iz Gorenjih Lazov izbijal enega izmed starih okenskih okvirov. Za to delo je imel v notranjosti cerkve oder, z zunanje strani pa ne. Vse kaže, daje med izbijanjem stopil v okensko odprtino in nato omahnil ter padel 2,5 metra globoko na beton na zunanji strani cerkve. Hudo se je poškodoval po glavi in se zdravi v ljubljanski bolnišnici.
NEKAJ POLJANSKIH
NADALJEVATI Z JEZOVI — Poljanci so zadovoljni, ker je vodna skupnost začela urejati jezove na Kolpi. Letos sovprav na njihovem območju (Grgelj, Žlebe) obnovili dva. Želja Poljancev je, da bi čimprej tudi ostale, predvsem pa tistega v Dolu.
KOPALIŠČE IN ŠOTORIŠČE — V Dolu, med cesto in Kolpo, so domačini uredili in označili zasilno kopališče in prostor za kampiranje. Posamezniki pa označb ne upoštevajo, ampak jih celo rušijo. Taborijo tudi nad jezom, kjer je kopališče, prostor za kampiranje pa je naprej proti Lazom. Prav te dni tabori tu tudi 40 tabornikov iz Zagreba.
KMEČKI TURIZEM — Domačini ugotavljajo, daje najuspešnejši kmečki turizem pri Madroniču, kjer je letovalo tudi nekaj Nemcev in Francozov. Žal pa se je dalo v Kolpi zaradi stalnega slabega vremena le nekajkrat kopati.
PROLETARSKI TURIZEM — Ljudje ob Kolpi niso posebno zadovoljni s »proletarskim turizmom«, katerega značilnost je, da se kajakaši, ki vozijo po Kolpi, spotoma oskrbe na njivah Poljancev s krompiijem, koruzo, čebulo, česnom in še čim. Če morejo, se brez vprašanja priključijo tudi na elektriko.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
J
Kako zajeziti turistični tok?
V KS Čatež ob Savi se boje, da bodo turistični tokovi speljani mimo
ČATEŽ OB SAVI — »Naša krajevna skupnost je sicer ena izmed manjših v občini, a ker smo hrati tudi turistično središče — tu imamo v mislih predvsem Terme — moramo še kako paziti, kakšen je videz naše rajevne skupnosti. Zato veliko denarja porabimo za asfaltiranje cest, urejanje najbolj odročnih vasi, saj se zavedamo, da turisti svojega dopusta ne preživljajo samo v Termah, ampak tudi v okolici,« je povedal za uvod Vlado Deržič, predsednik krajevne konference SZDL Čatež ob Savi in predsednik referendumskega odbora.
»Za krajevni samoprispevek smo sicer glasovali že pred dvema letoma, program pa uresničujemo vsako leto, . kolikor pač imamo denaija. Ob krajevnem prazniku, ki smo ga praznovali preteklo soboto in nedeljo z več prireditvami, smo predali
Vlado Deržič, predsednik KK SZDL Čatež ob Savi.
namenu 1.800 metrov na novo asfaltirane ceste Čerina — Dobeno — Mladine ter položili površinski sloj asfalta na cesti v Prilipah, kar je vse skupaj veljalo 35 milijonov dinarjev. Krajani so poleg samoprispevka zbrali še šest milijonov dinarjev za posodobitev ceste do najbolj odročne vasi na pogoiju Gorjancev.
Oče ni hotel biti ne pod Italijani ne pod Avstrijci
F. Čuber obiskoval šolo v štirih krajih — Spomin na plebiscit in Doberlo vas
SEVNICA — »Res so prizadeti upokojenci, ki živijo le od ene pokojnine, toda nihče ne more reči, daje hudo. Seveda bi vsi radi da se enkrat konča to divjanje c«, a. Z ženo imava vsak svojo pokojnino in se nimava kaj pritoževati,« pripoveduje 75-letni Franc Čuber, eden najprizadevnejših članov sevniškega društva upokojencev.
Sicer paje Čuber mož z razgibanim življenjem. Najlepše spomine ima na Koroško, kjer je v Do-berli vasi obiskoval eno izmed osnovnih šol, prej pa seje šolal v Prestranku na Notranjskem, od koder so Francovega očeta, zavednega Slovenca in železničarja po poklicu, premestili po 1. svetovni vojni, ko so Italijani zasedli Primorsko, na Koroško. »Oče ni hotel biti ne pod Italijani in ne pod Avstrijci. Sam se spominjam plebiscita po številnih angleških tovornjakih, ki so prevažali Avstrijce, da so z njih metali letake in agitirali za Avstrijo. Srbi so pregrdo delali z ljudmi in so se zamerili tudi Slovencem Ni bilo prave komande.«
Železničarska družina Čubrov-ih seje spet selila. Tokrat je pristala v Zidanem mostu. Leta 1924 so se Čubrovi za stalno naselili v Sevnici. Oče je preminil po sedmih letih bolj spokojnega življenja in sinovi so pomagali materi, da so si uredili nov dom.
»Kolarstvo me ni mikalo, želel sem študirati strojništvo, a ni bilo nikoli toliko denarja. Veselil pa meje železničarski poklic. Na željo staršev sem naredil mojstrski izpit iz strojnegavkolarstva,« pripoveduje Franc Čuber. Z brati je bil pri Sokolu. Leto pred vojno vihro je dobil delo na železnici in ji je ostal vseskozi zvest. Med vojno so družino izselili v Orehovec na Dolenjskem.
Oktobra 1941 se je v Ljubljani priključil OF. Zanjo je najprej pobiral denar in bil v kurirski službi, ki je v Rožni dolini vzdrževala stike s prof. Mesesnelom. Dostikrat so Italijani Čubra priprli, a ker mu niso mogli nič dokazati, so ga kmalu spustili.
P. P.
Naš cilj je, da v tamkajšnjih odročnih vaseh ohranimo življenje, to nalogo pa so sprejeli tudi vsi ostali krajani, ki solidarnostno prispevajo denar za te namene. Poleg tega lahko pohvalim
• Ob krajevnem prazniku, ki ga na Čatežu praznujejo v spomin na vrnitev izgnancev že šestič zapored, so Catežani pripravili tudi vaške igre, kolesarsko dirko, na slavnostni seji vodstev KS pa so podelili tudi priznanja najbolj zaslužnim delovnim organizacijam in posameznikom, ki so največ naredili za krajevno skupnost.
mnoge vaščane, ker so si marsikje zgradili večnamenske domove, kjer je bilo vloženega tudi veliko denarja, predvsem pa prostovoljnega dela. Vsi skupaj se namreč zavedamo, da imamo nalog veliko, denaija pa malo, zato se bomo nemara po izteku tega samoprispevka odločili za novega, seveda, ko bo ta potekel,« je povedal Deržič.
OBISKALI BODO ŽELEZARNO RAVNE
BREŽICE — Izvršilni odbor medobčinske gospodarske zbornice za Posavje je na zadnji seji sklenil, da organizira za vodilne delavce posavskega gospodarstva ekskurzijo v Železarno Ravne. Tam naj bi se seznanili z ravenskim modelom inovativne dejavnosti, ki seje doslej pokazal kot zelo uspešen. Ekskurizja bo 28. avgusta.
VEČ NOČITEV V TERMAH
ČATEŽ OB SAVI — V čateških Termah so letos spet povečali število nočitev. Posebej močno seje povečalo število nočitev v kampu, kjer so lani v pol leta imeli 46.204 nočitev, letos pa že 75.299. Skupno so se nočitve v Termah povečale v prvih šestih mesecih od lanskih 135.628 na 156.574. Seveda bodo temu primerni tudi poslovni rezultati, zlasti v primerjavi z ostalimi hoteli v sozdu Emona.
Sicer pa v krajevni skupnosti Čatež ob Savi sedaj največ razmišljajo o tem, kako bo, ko bo čez krajevno skupnost stekla nova avtocesta. Prepričani so, da so se začele priprave prekasno, še posebej, ker se bo ob gradnji pojavilo veliko problemov. Krajevna skupnost, ki živi od turizma, zaradi ceste ne bi smela biti odrezana od turističnih tokov, zato razmišljajo o tem, da bi morala biti na njihovem območju zgrajena turistična sprejemna pisarna, kjer naj bi turisti dobili vse informacije o turističnih zmogljivostih, s katerimi Čatež že razpolaga.	•	.	„
J. SIMCIC
• . • ....
TENIŠKO IGRIŠČE NA SENOVEM — Na teniškem igrišču na Senovem so glavna dela pri koncu in Senovčani bodo lahko kmalu zavihteli teniške lopaije.
Tenis osvaja Posavce
Teniška igrišča rastejo v Posavju kot gobe po dežju
SENOVO — V krški občini postaja tenis eden izmed najbolj priljubljenih športov, zato seveda ni nič nenavadnega, da rastejo teniška igrišča kot gobe po dežju. V Brestanici že imajo igrišča, v Zadovinku tudi, na gradnjo se pripravljajo v Krškem, na Senovem pa bo vsak čas gotovo.
Dobro teniško igrišče pa ni tako preprosto izgraditi, kakor bi človek sodil na prvi pogled. Marsikje so morali komaj nova igrišča popravljati, ker pač niso ustrezala zahtevam teniških igralcev. Zato so na Senovem poklicali na pomoč Zagrebčana Džu-ra Očiča, sicer upokojenca TV Zagreb, ki pa pol leta preživi v Čateških Toplicah. Tam je Džuro Očič pomagal urediti teniška igrišča, ki so sedaj med najbolj zglednimi v Posavju.
»Vse življenje že igram tenis, zato se mu na stara leta ne morem odreči. Še posebej sedaj, ko že štiri leta vsaj šest mesecev preživim v svoji prikoli-
RESA SE NI IZKAZALA
KRŠKO — Obrtna zadruga Resa iz Krškega je hudo razočarala novomeško Novotehno. Resa je namreč zmagala na natečaju za izvedbo del v novi trgovini Novotehne v Krškem. Dela v tej trgovini bi morala biti končana že 6. junija, a so se zavlekla v avgust, saj bodo trgovino uradno odprli 29. avgusta. V Novotehni poudarjajo, da bi obrtniki lahko vse pravočasno naredili, če bi bila v obrtni zadrugi dobro izpeljana koordinacija del. V Novotehni obljubljajo, da bodo terjali od Rese plačilo penalov.
ci v Termah. No, tam sem pomagal urediti igrišča, pa so zame slišali tudi v krški občini, tako da sem prišel na pomoč še na Senovo. Seveda so bila glavna dela opravljena že prej, jaz tu pomagam samo pri finalizaciji. Ta pa
Novotehna tudi v Posavju
Poleg železnine bodo prodajali tudi plin in barve ter lake — Poslovni pogovori
KRŠKO — Novomeška Novotehna je lani v Krškem odprla svoje predstavništvo, v skladu s svojim srednjeročnim programom pa bo v soboto, 29. avgusta, ob 10. uri pod Stadionom Matije Gubca odprla še svoj tehnični prodajni center s predstavništvom in skladiščem.
»V novi prodajalni, ki jo odpiramo v Krškem, želimo ponuditi širok izbor izdelkov, po katerem bodo verjetno radi segali tako individualni kupci kot delovne organizacije. Seveda v novi prodajalni, ki bo obsegala 350 kvadratnih metrov površin, poleg tega pa še s prav tako velikim skladiščem, ne bomo ponujali robe, ki jo prodajajo že druga trgovska podjetja. Tako smo se dogovorili že na samem začetku in v soglasju z drugimi trgovci ter seveda z izvršnim svetom. Poleg železnine, orodja, pribora bomo v trgovini prodajali še barve in lake ter plin, s katerim Krčani doslej niso bili najbolje preskrbljeni. Seveda se ne bomo odrekli prodaji gradbenega meteriala in stavbnega lesa, vendar bomo to prodajo organizirali v odprtem skladišču v Žadovinku, kjer je bil doslej krški
• V krški prodajalni Novotehne bodo od 29. avgusta do 12. septembra prodajali belo tehniko Gorenja z 20-odstotnim popustom.
Kostak. Ko prihajamo v krško občino, želimo tudi izvedeti, kakšna naj bi bila vloga Novotehne v Posavju. Prav zato bomo na dan otvoritve organizirali poslovne pogovore, na katerih bomo kaj več spregovorili o delitvi dela. Pokazalo se je namreč, da ni prav, če vsi vse prodajamo, zato težimo k specializaciji, kakor jo želijo
tudi kupci,« je povedal Niko Galeša, direktor novomeške Novotehne.
Poslovni pogovori, na katere so povabili predstavnike združenega dela iz Posavja, gospodarske zbornice, obrtnike in seveda krške občine, bodo pri lovski koči na Trški gori. Da bi se delavci Novotehne kar najbolje seznanili z novim okoljem, bodo tam pripravili tudi tovariško srečanje.
J. S.
Džuro Očič
je še kako pomembna, saj se teniško igrišče od teniškega igrišča razlikuje. Reči moram, da delam z velikim zadovoljstvom, saj imamo tu vso pomoč, ki jo potrebujemo. Pri gradnji so pomagale domače delovne organizacije, Lisca, Metalna, Rudnik, Sa-vaprojekt in Kostak, prav hitro pa s pomočjo delavcev iz teh delovnih organizacij rešujemo vse probleme, ki se pojavijo. Tu sem že deset dni, računam pa, da bo igrišče gotovo in pripravljeno za uporabo do 20. avgusta. Potem se bodo gradnje lotili tudi v Krškem, kjer prav tako računajo na mojo pomoč,« je povedal Džuro Očič, ki svoje penzionistične dneve preživlja prijetno in koristno.
J. S.
POZORNOST
OHRANJANJU
KULTURNE
DEDIŠČINE
SEVNICA — Sevniška občinska kulturna skupnost načrtuje novo brošuro, vodnik po Ajdovskem gradcu pri Vranju izpod peresa dr. Timoteja Knifica. Ob že natisnjenih ličnih razglednicah sevniškega gradu in baročnih fresk v njem, Lutrove kleti in poznokrščanske naselbine Ajdovski gradeč naj bi pripomogla k popularizaciji tega pomembnega arheološkega spomenika preprosta zloženka, ki jo bodo kmalu natisnili. Na sevniš-kem gradu bodo razširili obstoječo muzejsko zbirko z novimi odkritji z Ajdovskega gradca.
Butik Duda
D. Hrastnik prodaja v butiku samo svoje modele
KRŠKO — »Po poklicu sem strojni tehnik, vendar pa meje že od nekdaj privlačevalo šivanje, pletenje in risanje modelov. Ko so se v Kovinarski začele težave in sem dobiva’	e	po	100	ti-
sočakov plače, c odločila, da grem na svoje in uresničim svoje mladostne sanje,« je povedala Dušica Hrastnik, lastnica pred kratkim odprtega modnega butika Duda v Krškem.
»Začetek je seveda težak, z možem sva precej denarja in dela vložila v novi lokal, ki ga imava v hiši njegove mame. Na srečo sem dobila ugodne kredite za nabavo strojev. Zal pa se ne morem pohvaliti s prodajo. Zgodi se, da tudi po 10 ali več dni ne prodam niti enega modela, ker mnogi Krčani raje gredo v Zagreb, kakor da bi kupovali doma. Zato pa se zelo
Dušica Hrastnik, lastnica butika Duda v Krškem.
rada pri meni ustavljajo dekleta, ki sicer študirajo v Ljubljani. Pa ne mislim izgubiti poguma, če ne bo šlo, se bom pač preselila kam drugam. Moram pa povedati, da oblek ne delam po naročilu, ampak delam samo tisto, kar me veseli in kar sama skreiram. Všeč mi je italijanska moda, kjer tudi črpam navdih za svoje modele, v Italiji in Avstriji nabavljem tudi material, medtem ko volno kupujem doma. Prav zdaj pripravljam kolekcijo za zimo in pričakujem seveda, da bo šla dobro v denar,« je povedala Dušica Hrastnik.
Turizem že dolgo ni le postelja
Sevniško turistično društvo skušaj)opestriti življenje tudi v drugih krajih — Več kulturnozabavnih in športnih prireditev, hortikultura
SEVNICA — Glavna turistična sezona se izteka in po prvotnih črnogledih napovedih ob slabem obisku tujih gostov zdaj vendarle kaže, da bo letošnja turistična devizna žetev verjetno celo nekoliko presegla pričakovanja. In kako skušajo v manjših, turistično ne dovolj znanih, še manj pa uveljavljenih krajih (med take sodi tudi Sevnica) spremeniti utrip življenja, da bi naključnega obiskovalca zamikalo, da se še kdaj vrne med prijazne ljudi?
V sevniški občini lahko računajo zvečine na prehodne turiste. Med stalnejše spadajo tuji lovci, čeprav lovski turizem še zdaleč ni tako razvit glede na možnosti in je bolj ali manj plod iznajdljivosti lovskih družin samih.
»Želimo privabiti čimveč turistov v naše kraje,« pravi Franc Drobne, predsednik sevniškega turističnega društva. »Vsak , kdor zadovoljen zapušča Sevnico, je najboljši propagandist za naš turizem. Ko sem predlani stopil na čelo turističnega društva, smo se s pomočjo delovnih kolektivov in zasebnih gostincev pri sevniš-kem obrtnem združenju odločili za tisk novega prospekta turistične po-
nudbe. Ta pove kar precej o naših turističnih možnostih tudi tujcem. Za
Franc Drobne
nas pravzaprav ni glavne sezone, zato skušamo skozi vse leto z raznimi akcijami in prireditvami popestriti življenje pri nas. Naposled tudi večina krajanov rajši vidi, da se nekaj dogaja, kot da je vsesplošno mrtvilo. Odmeven in dokaj uspešen je bil lanski novoletni sejem, zato ga nameravamo letos ponoviti. Hortikulturna sekcija je že enkrat ocenjevala urejenost okolja v posameznih naseljih, ponovno pa bo to storila konec avgusta. Najboljšim hišnim svetom in posameznikom bodo podelili posebna priznanja. Le tako bomo lahko količkaj resno prihodnje leto prvič sodelovali v republiškem tekmovanju za najlepše urejen kraj. Pomoč čutimo skoraj na vsakem koraku od družbenopolitičnih organizacij iz izvršnega sveta, občinske skupščine pa do osnovne šole Savo Kladnik Sevnica, kjer bomo letos ustanovili turistični podmladek,« je povedal Franc Drobne.
P. P.
Novo v Brežicah
ZATOHLO OZRAČJE — V brežiški občini gre marsikaj narobe, ljudje, ki so na oblasti že domala 40 let, pa tudi ne pokažejo izhoda iz številnih zagat. To najbolj bode v oči mladince, ki so prepričani, da tako ne more več naprej. Prav zato se pripravljajo, da bi vsaj v Socialistični zvezi zavel nov, mladinski veter.
KLINC, PA TAK TURIZEM! — Verjetno reče tako tisti turist, ki zaman pritiska na vrata gostiln na Čatežu ob magistralni cesti, ki so vse po vrsti zaprte prav sredi turistične sezone. Kaj bi se zgodilo, če bi tako naredil še v Termah in v Petrolovem motelu, si pa tako ni mogoče misliti. Očitno gostincem ni za prehodne tuje goste, saj si čez leto naberejo od domačih dovolj velik kupček denarja, da si zlahka privoščijo dopust poleti. Doklej?
KAMP JE POLNO ZASEDEN — Koliko kritik je bilo izrečenih na račun Term, ker so odprle svoja vrata tudi modernim nomadom s prikolicami in šotori, ni mogoče prešteti. Sedaj pa se kaže, daje bila taka odločitev še kako pravilna. Prav kamp skupaj z delavskimi počitniškimi hišicami je namreč vseskozi zaseden in precej prispeva k povečanju števila nočitev v Termah.
V času od 7. do 14. avgusta so v brežiški porodnišnici rodile: Vladka Hostnik iz Vel. Doline — Nino, Zorka Žulj iz Brdovca — Hrvoja, Bojana Pernar iz Krškega — Urško, Sabina Meyer iz Bestovja — Nicole, Jožica Stergar iz Prosinca — Jasmino, Pavica Svrdar iz Dubrave — Antuna, Ljiljana Švec iz Zdencev — Nikolino, Martina Češek iz Kompolja — Andreja, Renata Milaši-novič iz Senkovca — Tomislava, Štefka Franko s Čateža — Jureta, Ladislava Pantaler iz Čerine — Mitja, Irena Železnikar s Studenca — Matejo, Jasmina Mucak iz Krškega — deklico in Valerije Veble iz Črnca — Anjo. Čestitamo!
Krške novice
SANACIJA DELEGATSKEGA SISTEMA — V Kovinarski jim je uspelo premagati največje težave, saj so dobili dovolj naročil, delovna disciplina je mnogo boljša, vendar so ljudje še vedno nekako apatični. Zlasti jim je malo mar za delegatski sistem. Ker so zaradi statusne spremembe morali izvoliti novo delegacijo za zbor združenega dela, so seveda morali opraviti to na volitvah. Vendar je bila udeležba na volitvah tako slaba, da bi morali hkrati opraviti tudi sanacijo delegatskega sistema. Vprašanje pa je, ali samo pri njih ali pa kar bolj na splošno.
DINAR IZGUBIL VELJAVO — V Delovem kiosku pri železniški postaji so dinar skoraj izključili kot plačilno sredstvo, saj tam veljajo samo še enote od 10 din naprej. Ko namreč v tem kiosku kupiš cigarete Astor, ti ne vrnejo več 2 din, ki ostanejo od 228 din, ampak številko kar zaokrožijo na 300 dinarjev. Veliko ni, počasi se pa le nekaj nabere tudi teh ničvrednih dinarčkov.
TRŽNICA SAMEVA — V Krškem imajo zelo lepo urejeno tržnico, tam je ribarnica pa mesnica, cvetličarna, je še nekaj bifejev in podobnih lokalov. Toda Krčani se očitno ne morejo in ne morejo navaditi nanjo, saj je obisk zelo slab, ponudba pa tudi ni dosti boljša. Zato pa je v bifejih več delavcev iz okoliških delovnih organizacij, za katere bi človek sodil, da so tik pred sanacijo.
Sevniški paberki
VODOVOD — Jablaničani in lastniki vikendov na tem območju boš-tanjske krajevne skupnosti so prejšnjo nedeljo pripravili stotniji brigadiijev zvezne mladinske delovne akcije »Kozjansko 87«, ki jim je pomagala graditi nov vodovod, nadvse prisrčen sprejem. Vsakemu brigadiiju so za spomin izročili tudi frakeljček s stiliziranim sevniškim gradom. Seveda je bilo na družabnem srečanju pri lovski koči na Brezovcu tudi na pretek vsakovrstne jedače in pijače. Glavni traser te zvezne akcije Rudi Kaplja nam je povedal, da so vaščani naravnost vzorno pripravili delovišče, o gostoljubnosti Dolenjcev pa tako nima smisla izgubljati besed, saj soje bili brigadirji deležni tako rekoč na slehernem koraku. Le tega Kaplja nikakor ni mogel preboleti, da so morali brigadirji zastonj skopati 300 metrov jarka, ker se je pač projektant iz Celja tako zelo uštel pri svojih izračunih.
SIRI — Tisti, ki so bili na reklamni prodaji sirov in nekaterih drugih mlečnih izdelkov v Osovnikarjevem bifeju v Sevnici, so se po pokušnji različnih namazov, ki jih je pripravil Silvo Osovnikar, lotili še degustacije sirov. Zelo redki so bili, ki niso izkoristili ugodne priložnosti za nakup sirov po precej nižji ceni, in tako je Hmezad prodal okrog pol tone ovčjega in kravjih sirov. Domače zaloge sirov po tej stari ceni naglo plahnijo in ljubitelji mlečnih izdelkov se sprašujejo, če se bo morda vsaj kakšna Mercatorjeva prodajalna odločila, da bo ponudila kupcem malo večji izbor. Francozi prodajajo samo kozjih sirov okrog 150 vrst, pri nas pa se nekateri radi naredijo Francoze, češ da se nič ne splača.
pisma
TTl'
odmevi
Samo naštevanje ni dovolj
Tudi na kulturnem področju velja ločiti zrno od plev
Želiva kmetovati
Ugovor na preklic v DL
Sem Alojz Vovko iz Brezja, sin pokojnega Alojza Vovka. Po očetovi smrti sva z bratom hotela in še vedno hočev^trdno prijeti za delo na veliki, sedaj dokaj zapuščeni, toda rodovitni zemlji, obnoviti zastarela poslopja, na sploh pa hočeva kmetovati, saj naju to veseli.
Dediči, ki do sedaj niso skrbeli za posestvo, hočejo razdeliti in raskosati zemljo, ki je po vsej verjetnosti ne bodo s pridom uporabljali, saj ima že vsak svoje imetje. Potemtakem bi midva morala zapustiti rodni krov in se odpovedati veselju in volji do kmetovanja.
Zato upravičeno trdim, da osebe, ki so dale preklic, ne poznajo ali pa nočejo poznati razmer, saj med drugim tudi skrajno žaljivo blatijo mojega soseda Volčjaka, kije edini, ki mi s svojimi možnostmi in izkušnjami dobrega kmetovalca nudi vso pomoč in oporo.
Malo je mladih, ki bi želeli kmetovati, in to še v vasi, ki šteje samo dve niši. Več je takšnih, ki bi zemljo samo Prodajali.	ALOJZ	VOVKO
Brezje 2
ZDRAVILNOST TOPLIŠKE GLASBE
V svetovno znanem zdravilišču Dolenjske Toplice se dogajajo čudeži. Govori se, da seje ob poslušanju ansambla Termal že marsikateremu pacientu in gostu nepričakovano vrnil posluh. Izvedenci menijo, da zdravilnost to-pliške glasbe temelji na dolgoletnem železnem repertoarju in enkratni izvedbi, ki jo je porebno lajnati trikrat na teden in po možnosti več let zapored.
Že ozdravljeni
V slovo
Mariji Campelj
10. avgusta so v Murski Soboti pokopali partizansko mamo Marijo Campelj. Rojena je bila pred 86 leti v družini Zupančič v Smolenji vasi pri Novem mestu kot prvi izmed dvanaj-svtih otrok. Poročila se je s Francem Campljem in rodila hčerko Marijo in sina Vlada. Oba sta obiskovala novomeško gimnazijo in se srečevala z napredno novomeško mladino.
Ko se je pričela vojna, so bili vsi družinski člani trdno odločeni boriti se proti okupatorju. Hčerka je postala sekretarka SKOJ za novomeško področje, sin pa borec Cankarjeve brigade. Ž možem sta delovala na terenu. Hčerka se je morala kmalu umakniti v ilegalo, postala je partizanka XV. udarne divizije. Avgusta leta 1944je bila zaradi izdajstva zverinsko umorjena.
Po osvoboditvi je bila Marija Campelj zelo aktivna v organizaciji AFŽ, RK in ZB, vsi smo jo spoštovali in cenili.	Krajevno	združenje
ZB NOV Mali Slatnik
V Dolenjskem listu lahko večkrat zasledimo takšne ali drugačne zapise o številu kulturnih prireditev v Metliki in Črnomlju, po katerih nesporno vodi Metlika.
Nimam na voljo natančnih podatkov o vseh kulturnih prireditvah skozi vse leto v obeh občinah, a kolikor poznam razmere, bi vendarle rekla, da se v Črnomlju nabere kar precej raznih kulturnih dogodkov, tako da bi najbrž glede samega števila težko rekli, kje je kaj več. Seveda pa je res, daje mesto Črnomelj julija in avgusta kulturno bolj zaspano, so pa tudi razlike v kulturni ponudbi med obema občinama.
Kolikor se pač lotimo naštevanja prireditev v kakšnem članku za neko določeno obdobje, recimo od 15. maja dalje, bi bilo pošteno, da pri tem ne zamolčimo sosednjih kulturnih dogajanj. Povejmo zgolj mimogrede, kaj je bilo v maju oz. juniju v Črnomlju: glas mladih, revija obkolpskih pevskih zborov (Griblje), jurjevanje, srečanje mladih literatov iz osnovnih šol in drugo, čeprav te prireditve ne sodijo v rang veselic.
    —i-------------------------------
TEŽAVE NA GOLEKU
PODKLANEC — Vasi Golek in Podklanec sta eno samo gradbišče. Stroji in ljudje z lopatami in krampi pripravljajo podlago za asfalt. Da bi bila cesta tem varneje speljana, mora pasti tudi marsikatero drevo in prav tu se je zataknilo pri lastnikih na Goleku. Čez noč so na njihovih parcelah nastale ograje, škarpice in koli z namenom, da ceste ne bi razširili. Nikakor ne dovolijo posekati tistih nekaj dreves in celo grmovja ne, zato se Podklančani sprašujejo, kam se bo umaknil pešec, ko se bosta na ozki cesti srečala dva avtomobila, kako bodo pozimi plužili sneg. Le od kod to, saj bo cesta služila tudi njim. Mislimo, da imamo pravico za denar, ki smo ga prispevali, zahtevati, da se spelje varna cesta. Prizadeti vaščani
Menim, da nas samo naštevanje prireditev ne bo pripeljalo kam daleč in je zato škoda tratiti drag časopisni papir, z nepopolnimi informacijami pa podajati napačne podobe kulturnih dogajanj. Namesto takih zapisov bi bile bolj zaželjene resnično prave ocene kvalitete posameznih prireditev in kulturnih razmer, ki bi na svoj način pomagale dvigati kulturno raven. Prepogosto lahko prebiramo samo prepise programov, podatke o številu obiskovalcev in popitih litrih vina, spotaknemo se ob kakšno stojnico s kičem (kljub temu daje morda ta prireditev že sama velik kič), govorimo o vremenu pa o tem, ali je bil prisoten kak funkcionar ali ne, razglašamo vsako modno revijo in izbor miss za kulturni dogodek in še kaj, najhuje pa je, da vse po vrsti hvalimo.
Tako se vrtimo v krogu popolne provincialne samozadovoljnosti. A bilo bi prav, da tudi na kulturnem področju ločimo zrno od plev, če hočemo boljše prireditve.
KSENIJA KHALIL Črnomelj
SLEPOTA V STRAŽI?
Sobota popoldne, okoli 19. ure, v Straži pri Novem mestu: kakih šest ali sedem fantov sedi v lepo urejeni albanski slaščičarni. Vsak ima v rokah tulec s sladoledom ali posodico s slaščico, razen dveh pa vsi drugi kadijo in se možato pogovarjajo. Ka zapuščam lokal, pokažem prodajalcu velik napis na steni prodajalne: KADITI PREPOVEDANO. Žalosten zmaje z glavo in mi potiho pravi: »Nece da slušaju...« Gledam fantiče in se mi zasmilijo: brati ne znajo, čeprav je osnovna šola že za njimi. Ali pa razsaja med nekaterimi Straškimi mladinci nevarna slepota, združena s pomanjkanjem srčne kulture?
T. M.
več splošne kulture in poznavanja pravil lepega vedenja jim ne bi škodilo. Zlasti ne tako komunikativni osebi, kot je hotelski receptor. Kajti: turizem smo ljudje!
Ogorčena Črnomaljka
Pripis uredništva: O vsem skupaj smo se pozanimali pri delavcih hotela Lahinja. Janko Veselič nam je povedal, da dvomi, da bi se kaj takšnega zgodilo, saj imajo na terasi hotela glasbo samo od 8. do 11. ure zvečer, in to vsako soboto, dajo izvaja en sam fant in daje med drugim tudi zelo umirjena. Malce dlje so imeli glasbo samo ob otvoritvi prenovljenega hotela. Oglasil se nam je tudi v članku imenovani receptor in zatrdil, da ob tako pozni uri, kot jo navaja bralka, res ni bilo mogoče slišati glasbe z njihove terase.
V spomin Metodu Plutu
Čeprav je svojo rosno mladost in tudi leta pokoja preživel v Gradcu, je stalno s ponosom poudaijal, da je s srcem ostal v Semiču. Po upokojitvi se je velikokrat vračal v ta kraj, v katerem je pustil 23 let svojega najustvarjalnejšega življenja, kraj, v katerem je živel s svojo komaj ustvarjeno družino, kraj, iz katerega je nazadnje odšel z velikim razočaranjem* razočaran nad sočlovekom, v katerega je imel prav on vedno neizmerno zaupanje.
Redko se je ustavljal. Življenje je ravnalo z njim mačehovsko. Tisto pravo, čudovito lepo mladost je moral zamenjati za krvave grozote vojne. Tako je leta 1954 prišel v Semič in prevzel v OŠ dela in naloge upravitelja in učitelja. Ob pomoči sodelavcev je v 23 letih ustvaril iz zaostale neugledne šole moderno OŠ, v kateri so se pod njegovim vodstvom uspešno izšolale mnoge generacije Semičanov. Bilje čudovit pedagog, čeprav je
0 receptorjevi »prijaznosti«
Bralka se huduje nad prehrupno glasbo in še čim, v črnomaljskem hotelu Lahinja pa menijo drugače
Sobotna noč. Nadebudni Črnomaljci se vrtijo na plesišču prenovljenega hotela Lahinja. Malo manj nadebudni pa se doma prevračajo po posteljah in si mašijo ušesa pred prehrupno glasbo.
Če ob takšni priložnosti okoli
11.30	zvečer zavrtite telefon in receptorja vljudno vprašate, do kdaj bo trajal ples, vam ta odvrne, da so ples končali že pred eno uro in da vam verjetno kdo igra podoknico. Ker glasba trenutno res poneha, zavoljo ljubega miru vse skupaj požrete in se odpravite v posteljo z upanjem na vsaj malo spanca. Kmalu se spet oglasijo milo zveneči zvoki domačih viž. In tako vse do polnoči, ene...
Ko spoznate, da z vašim spanjem ne bo nič, še enkrat zavrtite telefon.
Spet se oglasi receptor s svojim vendno enakim: »Ja?« (Mož očitno še nikoli ni slišal, da se uslužbenci delovnih organizacij oglasijo na telefonski klic z imenom delovne organizacije.) In ko ga vprašate, ali bi končno lahko izvedeli, koliko časa bo še trajal ples, vam hladnokrvno zatrdivda ni pri njih nobenega plesa. »Če ne verjamete, pridite na recepcijo in se sami prepričajte.« (Malce težko izvedljivo ob enih ponoči!) Ves Črnomelj pa buči od glasnih hotelskih popevk, v sredo, 19. avgusta, so pri Treh ki so, mimogrede, visokokvalitetna	farah pokopali 94-letnega Janeza
narodnozabavna glasba.	Govednika, doma iz Čuril pri Metli-
Ne vem, če je širjenje takšnih	ki. Z njimje odšel v grob kremenit in
očitnih dezinformacij črnomaljske-	spoštovan Belokranjec, ki ni bil le de-
mu hotelu ravno v čast. Tudi malo	iaven, razgledan kmečki gospodar,
ampak je z veljavno besedo in zgledom prednjačil v domačem kraju pa tudi daleč naokrog.
S pokojnim Govednikom se je namreč od nas poslovil eden najstarejših Maistrovih borcev za našo severno mejo, odšel je odposlanec na kočevskem zboru leta 1943, preminil je zadnji ustanovni član domačega gasilskega društva. Govednik je med narodnoosvobodilnim bojem vseskozi tesno sodeloval z ljudsko oblastjo in tudi v povojnih letih je bil zraven pri vseh akcijah, ki so koristile razvoju in napredku domače vasi in občine.
Dober zgled očeta je vplival tudi na vseh osem njegovih otrok, od katerih sta se najstarejša dva borila v osvobodilnem boju, najstarejša hči pa je delala na terenu. Hudo je Govednika prizadelo, ko mu je leta 1960 v naravni nesreči nepričakovano umrla dobra žena.
Pokojni je za svoje delo prejel več priznanj in odličij, med drugim tudi red zaslug za narod. Zapustil pa je vsem še več: zgled dela, požrtvovalnosti in ljubezni. Do sočloveka in do naroda.
Janez Govednik
imel včasih čisto svoje pedagoške prijeme. Kogar je on učil matematiko, ta jo je tudi znal. Izredno rad je imel to naso oelokranjsko deco in je zanjo kot ravnatelj šole skrbel z materinsko ljubeznijo.
Ne samo v šoli, tudi v kraju je bil duša vsega družbenopolitičnega in društvenega življenja. Bil je partijski sekretar, predsednik SZDL, predsednik TVD Partizan in dolgoletni član KUD in PGD. Tudi v občini in republiki je opravljal odgovorne funkcije.
Metod ni bil brez napak, kakor ni brez njih nihče med nami, vendar mu je bila storjena neizbrisna krivica, ko gaje družba, za katere napredek je izgoreval vse življenje, neusmiljeno potisnila na stranski tir v letih, ko bi ji lahko še veliko dal. Razočaran nad ideali, za katere je prelival znoj in kri, se je umaknil sam vase in mnogo prezgodaj končal svojo življenjsko Pot-	BLAŽ	KOČEVAR
njenih upih in skrbeh
Novo šolsko leto 1987/88 je tik pred uradnim začetkom. Počitnice se iztekajo in spet bodo mesece in mesece na dnevnem redu delovne dolžnosti, povezane z neštetimi napori, skrbmi in upi, da bo jutri boljše, kot
je danes
Pošteno je zapisati, da mnogo mladih in odraslih med tako imenovanim prostim časom ni počivalo. Delu, umskemu in težaškemu, se moramo globoko prikloniti. Zanimivo je, da pridnim nikoli ne zmanjka koristnih aktivnosti. Potrjujejo se z delovnimi rezultati oziroma uspehi. Take svetle potrditve so letos doživljali tudi mladi na mladinskih delovnih akcijah, na raziskovalnih taborih in še kje. Skoda, da interes za mladinsko prostovoljno delo pojenja. Sveži programi in pravočasna organizacija naj bodo v bodoče jamstvo, da se tej koristni šoli dela in tovarištva ne bomo izneverili. Ljudje namreč znajo ceniti delovne prispevke mladih. Takega priznanja pa ne gre podcenjevati. Tudi ne uspehov, kijih mladi dosegajo v šolah. Dobrih rezultatov v šolskih klopeh je mnogo več kot neuspehov. Preveč je kritik na račun pomanjkljivosti in premalo spodbudnih besed za prizadevne in uspešne. In teh ni malo.
To je posebne vrste uteha v družbeni krizi nasploh in na področju potrjevanja vrednot še posebej. Kar preveč nas stiskajo izgube, podivjana inflacija z draginjo, neodplačani dolgovi, zamude pri posodabljanju proizvodnje, nespoštovanje zakonitosti in sprejetih obveznosti in še kaj bi lahko dodali v sklop teh problemov, ki jim ne moremo, nočemo ali ne znamo do živega.
UČIMO SE LAHKO LE OD USPEŠNIH
Zdravi kmečki pameti pa je vedno jasno, daje treba najprej usposobiti zemljo, jo sortno posejati in vse do žetve posejane površine tudi negovati. Tičanje v senci še nobenega kmeta ni napravilo za sposobnega gospodarja. Učimo se torej lahko le od uspešnih na zemlji, v gospodarskih organizacijah in v družbenih dejavnostih. Vse drugo so teki na kratke proge z nepremagljivimi ovirami. Ce ne bomo zavestno prisegli na odgovornost vseh in vsakogar, potem ne bo konca za ustvarjalnost nespodbudnih ukrepov ne kriz in ne obtoževanj in tudi ne malodušja, ki zastruplja sveže misli in zamisli ter delovne spodbude, zagone in polete. Klici po očiščenju in pomlajenju so torej logični in nujni.
Tudi šola jih ne more preslišati in ne obiti, saj je seči-šče vsega, kar se v družbi dobrega in slabega dogaja. Že pred leti seje lotila svoje notranje preobrazbe, in sicer v sodelovanju strokovnih in drugih družbenih dejavnikov. Reforma od vrtcev do univerze je prinesla uspehe in hkrati porodila vrsto težav. Toda boljši vzgojno-izobraževalni rezultati se ne morejo dosegati samo z izboljšanimi programi. Za zaželene premike je treba ustvariti tudi ustrezne pogoje, kadrovske in materialne. Lepi sodobni zidovi so premalo, da bi nanje kazali z dokončnim olajšanjem in pričakovanji. Važno je, kaj se dogaja s tako imenovano notranjo pedagoško preobrazbo v vzgojno-izobraževalnem procesu. Poti do znanja so težke in dolge, naporne za učitelje in učence. Sprejetim mislim o pomembnosti znanja ni treba nič več dodajati, le praksa jih mora potrditi.
ŠOLI JE TREBA ZAUPATI, JI POMAGATI...
Samoupravna socialistična pedagoška misel izpostavlja učenca kot delovnega in ustvaijalnega učenca v vseh procesih vzgojno-izobraževalnega dela. V takih odnosih se ustvarja medsebojno človeško zaupanje, soodgovornost za dosežene rezultate učenja in dela. Sola prepogosto doživlja očitke, da zanemarja delovno in domovinsko vzgojo. Če bi bilo to res, potem taka vzgojno-izobraževalna organizacija ne bi smela obstajati v našem šolskem sistemu, saj bi razvrednotila dva bistvena smotra naših upov in zahtev. Ob takih kritikah pa pozabljamo, da šola v vzgojnih pogledih marsikaj gradi in potrdi, njeno okolje pa ni vedno naklonjeno temu, da bi doseženo tudi potrjevalo in nadgrajevalo. Šoli, ta pa je takšna, kakršno smo do sedaj ustvarili, je treba zaupati, ji pomagati in prisluhniti v težavah. Vedeti moramo, da ne dela na pamet, ampak organizirano uresničuje programe, strokovno in družbeno potijene. Polno je poti in možnosti, da jo lahko opozorimo na morebitne pomanjkljivosti pri delu. Takoj in konkretno, z izpostavitvijo problemov in razhajanj. Naš skupni cilj je imeti dobro, učinkovito šolo. Za uspešno podružbljenost njene dejavnosti pa so v organih odločanja odgovorni tudi delegati staršev in družbene skupnosti. To sožitje je vzpostavljeno z namenom, da se sproti odpravljajo problemi in potrjuje ustrezna delovna naravnanost vseh odgovornih za uresničevanje ciljev in nalog v vseh vzgojno-izobraževalnih organizacijah in v njenih zaledjih.
Ob pričakovanju novega šolskega leta je polno skrbi. Učbeniki in šolske potrebščine so dragi, predragi za vse bolj plitke žepe večine staršev, ki izročajo otroke v osnovne in srednje ter na višje in visoke šole. V izobraževalnih skupnostih se podrejajo omejitvenim ukrepom, nespodbudnim za samoupravno dogovarjanje in odločanje, kar vse povzroča finančne težave in v zvezi s tem se prepočasi zagotavljajo tudi materialni pogoji za uresničevanje nalog in zahtev prenovljenih programov. Za kakovostno delo v šolah pa je izredno pomembno, da so na voljo učbeniki, sodobno opremljene učilnice, usposobljene delavnice za praktični pouk, daje poskrbljeno za proizvodno delo in pripravništvo in še posebej za zaposlitev, ki je temeljno jamstvo za uveljavljanje in potrjevanje mladih v praksi in družbenem življenju.
POT DO USPEHOV JE VEDNO POVEZANA Z NAPORI
V šole se bo v naslednjih dneh spet vrnilo življenje. Nemajhne so odgovornosti za začetek dela v vseh vzgojno-izobraževalnih organizacijah. Priprave so pravočasno stekle v vseh okoljih, kjer se zavedajo, da je rvsestransko preudarna organizacija zanesljivo jamstvo za načrtno in solidno delo od prvega dne dalje. V šoli se mora vsaka ura, namenjena pouku in dejavnostim, pametno izkoristiti. Kakršnikoli prosti teki povzročajo nepopravljive posledice. Občutek neuspešnosti je boleč za učence in starše. Zato ne kaže zamuditi nobene priložnosti za sprotno učenje. Kampanjskemu učenju morajo napovedati neizprosen boj tako učitelji kot učenci.
Naravno je, da učenci, starši in drugi zainteresirani vedno in povsod pričakujejo dobro delo v šolah in kakovostne učne in vzgojne rezultate. Toda pod do uspehov je vedno povezana z napori. Nekateri učenci zmorejo več kot drugi. Zato naj vsak doseže tisto, za kar ima sposobnosti, in tako potrdi sebe kot človeka, delavca in tvornega dejavnika v družbi. Prehitra zadovoljitev z doseženim je beg pred napori in odgovornostjo.
Sodobni pedagoški prijemi morajo računati z neposredno aktivnostjo in odgovornostjo učencev. Nenadomestljiva vloga pripada učiteljem in seveda ravnateljem, ki jim mora biti prva skt;b in odgovornost pedagoško vodenje šole. T a zahteva ne more biti sporna, saj se šola navznoter in navzven upravičeno potrjuje le s kakovostnimi rezultati svojega dela. Vloga pedagoških in vseh drugih strokovnih delavcev v šoli mora dobiti trdnejše družbeno priznanje. Skrajni čas je, da z ukrepi, ki povzročijo motenost vzgojno-izobraževalnega dela, prenehamo eksperimentirati. Od vzgojno-izobraževalnega področja lahko pričakujemo večjo odgovornost le, če mu bomo zagotovili spodbudnejše pogoje za vse bolj zahtevne in odgovorne naloge, ki si jih ni samo niti izmislilo niti prisvojilo. Odločili smo se, da se bodo odslej vsi na novo usposobljeni učitelji izšolali na visokih, vzgojitelji za predšolsko vzgojo pa na višjih šolah. To je poteza, ki zasluži vse priznanje, toda ne po naključju in ne brez vzrokov upada interes mladih za pedagoške poklice. To pa je lahko usodno za nadaljnjo krepitev šole, saj učiteljeve človeške oziroma pedagoške vloge ne morejo nadomestiti še tako dovršeni in sodobni učni stroji. Kadrovska suša se na nekaterih predmetnih področjih v šolah že pozna. Srednjim šolam v novomeški občini na primer že danes primanjkujje več matematikov in fizikov. Iskanje začasnih rešitev ne bo odpravilo problemov. Na drago plačane razpise pa ni in ni odzivov. Torej so za šolo potrebni ukrepi, ki bodo korenito odpravili vzroke za take zastoje in probleme in v učiteljske vrste pritegnili zavzete in ustvarjalne učitelje.
ZA PRIHODNOST JE POTREBNO NENEHNO NOVO ZNANJE
Mimo so časi, ko seje človek z zaključnim izpitom ali diplomo lahko potrjeval na delu brez posebnih naporov po dodatnem izobraževanju. Sedanji čas s pogledom v prihodnost pa terja nenehno novo znanje. Zato je izobraževanje in izpopolnjevanje po končani šoli nujno in utemeljeno. Za te zahteve in potrebe je še vedno premalo posluha in odgovornosti. Sleherna stopnja šolanja mora učence usposabljati tudi za to, kako se1 je treba učiti. Podcenjevanje teh zahtev v vzgojnoizobraževalnem delu je neodgovorno početje z neodpustljivimi posledicami. Mladi, sedaj vpeti v šolske dolžnosti, bodo morali sebe potrjevati še v prvih desetletjih 21. stoletja in ob tem prevzemati tudi vse odgovornosti za bolj stabilen in uspešnejši družbeni razvoj, kot smo mu priča v zadnjih letih. Da bi bile te generacije bolj pripravljene in usposobljene za naloge, kijih nenehno porajajo razvojna gibanja na vseh področjih življenja in dela, je moralo priti do šolske reforme, ki se: s prenovo programov v osnovni in srednji Šoli V vsebinskih, pedagoških in organizacijskih pogledih posodablja in izboljšuje. Če do teh sprememb in posegov ne bi prišlo, bi vzgojno-izobraževalno področje zatajilo svoj logični razvoj in kriza zastojev bi bila neopravičljiva.
Uvajanje prenove bodo v.novem šolskem letu deležni
1.	letniki srednjih šol in 8. razredi osnovne šole. Zavzetosti za spremembe programov naj zdaj sledi odgovornost za uvajanje in uresničevanje sprejetega. V nasprotnem primeru bo treba takoj na začetku glasno povedati, zakaj se boljši programi ne morejo uresničevati v praksi in kdo ni izpolnil obveznosti in obljub.
Iz težav,-v katerih smo, se bomo morali pametno izmotavati sami. Pri tem nam bo največ pomagalo smotrno uravnavano znanje. T a dragoceni kapital, na katerega danes prisega ves osveščeni svet, pa ne zraste čez noč. Naložbe v ljudi so torej najbolj zanesljivo jamstvo, da bomo jutri kulturno in gmotno bogatejši, kot smo danes. Pri tem ima šola nesporno prednostni pomen. O njeni celostni vlogi ne kaže razpredati dodatnih misli, saj so bile že neštetokrat izrečene in zapisane. Zanjo so sprejemljivi le ukrepi, s katerimi izboljšujemo in presegamo doseženo v sleherni vzgojno-izobraževalni organizaciji, ne glede na to, kje je in kako se imenuje.
Vloge odgovornosti v šoli in za šolo so porazdeljene. Pošteno bi bilo, da nihče ne zataji tistega, kar je dolžan storiti.
Z upanjem in zaupanjem pričakujemo, da bo kljub vsem težavam novo Šolsko leto uspešno. Za učence, pedagoške delavce in vse tiste dejavnike zunaj šol, ki bodo s svojimi močmi udejanjali svoj del odgovornosti za tvorno poslanstvo vzgojno-izobraževalnega področja. V šoli pa naj se potrjuje vse, kar sodi v naše družbene in osebne vrednote.
JOŽE ŠKUFCA
ZALETEL SE JE V BETONSKO OGRAJO
GRADAC — 17. avgusta ob
19.30	seje smrtno ponesrečil voznik kolesa z motorjem, 61-letni Metod Plut iz Gradca pri Metliki. Med vožnjo v klanec seje zaletel v betonsko ograjo in padel preko nje meter globoko. Z glavo je udaril ob tlakovana tla in bil takoj mrtev.
PLAVALI S PUŠKO
DOLENJSKE TOPLICE - V bazenu v Dolenjskih Toplicah so se 24. avgusta pomerili plavalci Tovarne zdravil Krka na tekmovanju, ki ga je pod vodstvom Igorja Vidmarja izpeljal Krkin Trim klub. V prsnem, prostem in štafetnem plavanju je zbral z ženskimi in moškimi ekipami največ točk tozd Izolacije, drugi je bil tozd Zdravila in tretji tozd Inštitut. Tekmovalci so se preizkusili še v plavanju z vojaško puško.
MOTORIST TURISTKI IZTRGAL TORBICO
TREBNJE — 17. avgusta sta Nizozemca Tanja Koppelman, 17 let in njen brat stala na parkirišču pri Petrolu v Trebnjem ob cesti. V tem sta se mimo Nizozemcev pripeljala dva motorista in eden od njiju je Tanji iztrgal torbico z rame ter “ z vso hitrostjo odbrzel s plenom.' Koppelmanova je imela v torhici 100 nemških mark in 500 nizozemskih guldnov. Preračunano v dinarje, sta zlikovca prišla do
200.000	dinarjev v konvertibilnih valutah. Za storilcema poizvedujejo.
S KOLESOM V AVTO
NOVO MESTO — 20. avgusta ob
11.25	seje 12-letni Tadej Kure vozil s kolesom BMX po Kotarjevi cesti. Po klancu navzdol je držal noge stegnjene stran od kolesa, saj ga ni bilo treba poganjati. 57-letni Gabrijel Lumbar, kije v tem trenutku pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom, je kolesarja videl in ustavil. Fantič se je zaletel v stoječe vozilo in padel ter se lažje poškodoval. Škode je naredil za 120.000 dinarjev.
MEDVED V KORUZI
VRT — Na njivah ob Kolpi od Lazov do Bilpe te dni (in noči>-kraljuje medved. Sladka še s koruzo, kije še mlečna. Napravil je že kar precej škode. Kaže, daje isti medved preplašil tudi otroke, ki so nameravali v Kolpi pri Goršet-ih loviti ribe. Slišali so neko lomastenje v bližnjem grmovju, in ko so pogledali, kaj je, so videli medveda. Seveda.so jo urno ucvrli prek Kolpe. Po njihovi lastni izjavi, so bežali tako hitro, da so si noge zmočili le do gležnjev.
MED NAGRADAMI ŽOGA
DOL. STRAŽA — Nogometni klub Bajer organizira 30. avgusta ob 8. uri na
inrričoiVt v F\r*1 Qtro*.' /\~+-1* -\
igujv... » onazi \iciansce; turnir v malem nogometu. Ekipe se lahko prijavijo za tekmovanje, v katerem bo prva nagrada odojek, druga nogometna žoga in tretja pokal, na dan turnirja do 8. ure.
RANJEN KOLESAR
SLOVENSKA VAS — 17. avgusta se je 14-letni Mirsad Delič peljal ob
13.30	s kolesom od KPD Dob proti Slovenski vasi. Pred mostom preko železniških tirov mu je v ostrem ovinku po levi pripeljal nasproti leto dni starejši Izidor izlakar z Roj pri Trebnjem na kolesu z motorjem in ga zadel. Oba sta padla, pri tem seje Delič lažje poškodoval. Zadostovala je zdravniška pomoč v trebanjskem zdravstvenem domu.
SREČA V NESREČI
KOČEVJE — V nedeljo, 23. avgusta, je s stanovanjske hiše na Trgu zbora odposlancev iz višine 15 m padlo okoli 300 kg ometa. Hlode, na katere je padel omet, je kar odneslo. Prav na tistih hlodih se sicer običajno igrajo otroci, ker pa je bila nedelja lepa, sojih starši na srečo odpeljali na izlete in piknike. Tako ni prišlo do najhujšega.
VARNO V SOLO
KOČEVJE, RIBNICA — Komisiji za varnost v cestnem prometu pri občinskih skupščinah v Kočevju in Ribnici imata spet veliko dela, da bodo otroci v prvih dneh novega šolskega leta varni na cestah. Do 1. septembra bodo obnovljene označbe na cestah, šolarjem pa bodo prve dni pouka pomagali varno prek ceste miličniki, pionirji-prometniki in člani ZŠAM.
S CESTE V JAREK IN V DROG
RATEŽ — 20. avgusta ob 23.20 se je 22-letni Tomaž Bučar iz Lutrškega sela peljal z osebnim avtomobilom z Rat-eža proti Mokremu polju. Okrog 700 metrov zunaj Rateža je v levem nepreglednem ovinku zapeljal na skrajni desni rob. Po njem je vozil kakšnih 8 metrov, zaradi neprimerne hitrosti gaje potem zaneslo na travnato bankino, po kateri je spet peljal okrog 8 metrov, nato pa je zavozil v meter globok obcestni jarek, po katerem je oral skoraj 30 metrov. Zatem je silovito treščil v zemeljski nasip, od koder ga je odbilo nazaj na cesto, kjer se ie spet prevrnil in drsel po strehi okrog i7 metrov, na koncu pa se je avtomobil zaletel v telefonski drog. Med prevračanjem je iz avta padel 16-letni IgdrT-fček iz Novega mesta, hudo ranjenega so odpeljali v novomeško bolnišnico. Voznik je bil le lažje poškodovan.
KOZMETIČNA NEGA AKUPRESURA JANEZ ROZMAN
Kajuhova 5
61000 LJUBLJANA
Tet.: 061/448-643 (popoldne)
Naš program obsega:
HUJŠANJE, ODPRAVLJANJE CELULITISA,
ROČNO MASAŽO
Z znanjem jutrišnjega dne vam pomagamo ZDRAVO HUJŠATI
po tradicionalni klasični kitajski metodi.
Vsakemu obiskovalcu posvečajo novi vrhunsko usposobljeni strokovnjaki individualno pozornost ih vam zagotavljajo skozi fvse letozanesljiv in trajen uspeh. CELULITIS odpravljamo s strokovno ROČNO MASAŽO in CELLUTRONOM, ki vsestransko izboljša vaše telesno in psihično počutje.
PETROL-TOZD TRGOVINA BREŽICE	jj«|
Tovarniška 2
OBJAVLJA prosta dela in naloge
— prodajalca na bencinskem servisu KOČEVJE
— dveh prodajalcev na bencinskem servisu BOŠTANJ pri Sevnici
Pogoji:
—• KV delavec — IV. ali III. stopnja strok, izobrazbe
— odslužen vojaški rok
Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Poskusno delo traja 2 meseca.
Lastnoročno napisane vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: PETROL-TOZD Trgovina, Brežice, Tovarniška 2, Komisiji za delovna razmerja.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku razpisnega roka.
674/34
Socialistična republika Slovenija OBČINA NOVO MESTO
ODBOR 7 A Cddcm l I a ki ir?---------------------------------------------
-----------------.	it—ivii_umimucz unu^.C3tNtUA UU-
GOVORA O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA SAMOUPRAVNO UREJANJE ODNOSOV PRI PRIDOBIVANJU IN DELITVI DOHODKA V SR SLOVENIJI V OBČINI NOVO MESTO
Na podlagi določil Družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji je odbor za spremljanje družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji v občini Novo mesto na seji dne 19. 8.1987
1. UGOTOVIL:
— da so znašala poprečno razporejena sredstva za osebne dohodke na delavca v obdobju I.—VI. 1987 v organizacijah združenega dela gospodarstva občine Novo mesto (BODg) 1,631.000 din,	a' da so bila poprečno razporejena sredstva za skupno porabo na delavca OZD gospodarstva občine Novo mesto v ob-
■ dobju I —VI. 1987 (SPg) 129.860 din,
— da so se razporejena sredstva za bruto osebne dohodke v OZD gospodarstva občine Novo mesto v obdobju I. — VI 1987 glede na poprečje leta 1986 povečala za 68,2% in
— da so se razporejena sredstva za bruto osebne dohodke v OZD gospodarstva občine Novo mesto v obdobju I,—VI 1987 glede na mesec december 1986 povečala za 11 %, ter
2. OCENIL:
— da bodo poprečno razporejena sredstva za osebne dohodke na delavca v organizacijah združenega dela gospodarstva občine Novo mesto v obdobju I,—IX 1987 (BODa) znašala 2,740.000 din,
— da bodo poprečno razporejena sredstva za skupno porabo na delavca v OZD gospodarstva v obdobju I —IX 1987 (SPg) znašala 218.000 din,
— da se bodo razporejena sredstva za bruto osebne dohodke v OZD gospodarstva v obdobju I,—IX. 1987 povečala za 88% glede na poprečje leta 1986 in
— da se bodo razporejena sredstva za bruto osebne dohodke v organizacijah združenega dela gospodarstva v občini Novo mesto v obdobju I,—IX. 1987 glede na mesec december 1986 povečala za 24%
Številka: 428-01 /84 Datum: 24. 8.1987
PREDSEDNIK ODBORA: Nace Štamcar, l.r.
685/34
GIP PIONIR Novo mesto, TOZD TOGREL, Leskovec pri Krškem,
objavlja naslednje proste delovne naloge in opravila:
1.	ODGOVORNEGA TEHNOLOGA za tehnično pripravo dela,
2.7 KV ZIDARJEV (4 za enoto proizvodnje, 3 za enoto montaže),
3.	4 NK DELAVCEV,
4.1 STROJNIKA betonarne,
5.1 STROJNIKA parnega kotla,
6.1 GRADBENEGA TEHNIKA za vodenje montažnih del.
Pogoji:
pod 1: dipl. gr. ing. s strokovnim izpitom. Kandidatu, ki bo sprejet,
lahko nudimo dvosobno stanovanje v Brežicah;
pod 2: IV. stopnja izobrazbe gradbene smeri;
pod 3: starost nad 18 let, delavci bodo imeli možnost priučitve
za strojnika betonarne ter mostnih in stolpnih žerjavov;
pod 4: KV delavec z opravljenim tečajem za strojnika
betonarne;
pod 5: KV delavec z opravljenim tečajem za strojnika parnega kotla;
pod 6: V. stopnja izobrazbe gradbene smeri z dvema letoma delovnih izkušenj.
Vsa dela in naloge združujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 2-mesečnim poskusnim delom. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 10 dneh po objavi na naslov: GIP Pionir-TOZD TOGREL, 68273 Leskovec pri Krškem. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
673/34
gozdno gospodarstvo
brežice
Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb GOZDNEGA GOSPODARSTVA BREŽICE
objavlja
prosta dela in naloge VODJE SLUŽBE ZA AOP
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati naslednje:
— visoka ali višja izobrazba ekonomske, organizacijske ali elektrotehnične smeri in 5 let delovnih izkušenj.
Delavec, ki bo izbran, bo združil delo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Nastop dela po dogovoru.
Stanovanj nimamo.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi v splošno kadrovsko službo DSSS Gozdnega gospodarstva Brežice, Cesta bratov Milavcev 61, Brežice.
O izbiri bomo prijavljene kandidate pisno obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
675/34
VIO TREBNJE
TO.ZD Center za izobraževanje in
Irilltiirn Trahnia ITirlri^aifa O
* .MitMiv) I iywai|V; I\IUI IVW va C
vpisuje
od 27. avgusta do 15. septembra 1987 od 8. do 17. ure vsak dan razen sobote
1. V OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE (6., 7. in 8. razred)
2. V PROGRAME STROKOVNEGA IN SPLOŠNEGA IZOBRAŽEVANJA
tečaje:
— skladiščnega poslovanja
— za voznike viličarjev
— za upravljalce avtodvigal	.
— za upravljalce mostnih dvigal
— za upravljalce težke gradbene mehanizacije
— začetne in nadaljevalne tečaje
* strojepisja
* knjigovodstva
* krojenja in šivanja
— za kurjače parnih kotlov
— gospodinjstva in kuhanja
Za OZD organiziramo seminarje in tečaje
— varstva pri delu in varstva pred požari
— higienskega minimuma
— za inštruktorje proizvodnega dela in delovne prakse
— ter dopolnilnega in funkcionalnega izobraževanja po dogovoru z OZD
3. V JEZIKOVNE TEČAJE (začetne in nadaljevalne)
— nemščine
— angleščine
4. Vpišete se lahko tudi še v program za poklic ekonomski tehnik (izobraževanje ob delu).
676/34
GOSTINSKO PODJETJE SEVNICA SEVNICA p. o.
ABC POMURKA GOSTINSKO PODJETJE SEVNICA
objavlja prosta dela in naloge:
1. natakarja — za delo v PE Barbara Krmelj
2. kuharica — 3 delavke
Pogoji pod 1 in 2: končana gostinska šola IV. stop. zahtevnosti, 1 leto delovnih izkušenj, izpit iz hig. minimuma, 2-mesečno poskusno delo.
Prijave pošljite na gornji naslov (komisiji za delovna razmerja) v 15 dneh po dnevu objave. Obvestila o izbiri bodo kandidatom poslana v 15 dneh po izbiri.
677/34
lljirostroj „.
Delovna organizacija za proizvodnjo malih poslovnih sistemov
Komisija za delovna razmerja DO BIROSTROJ skladno z določili 45. člena Pravilnika o izobraževanju in štipendiranju
objavlja naslednjo štipendijo za
šolsko leto 1987/88
za precizno mehaniko v servisu Krško:
V. st. U.l. — 1
elektrotehnik — elektronik — štipendija
Vloge na podpisanem obrazcu SPL-1 pošljite do 30. avgusta na naslov:
DO BIROSTROJ, Komisija za delovna razmerja, Glavni trq 17/b, 62000 MARIBOR.	y
Z vlogo dostavite še potrdilo o vpisu v šolo ter fotokopijo zadnjega spričevala oz. potrdilo o opravljenih izpitih.
678/34
JlU
ca
KONFEKCIJA LISCA SEVNICA - TOZD BLAGOVNI PROMET
objavlja
naslednja prosta dela v PE Tončkov dom na Lisci:
— kuhar (1 del.)
(poklicna gostinska šola — IV. stopnja in 1-letna ustrezna praksa)
— nakatar (1 del.)
(poklicna gostinska šola IV. stopnja in 1 -letna ustrezna praksa)
— sobar (1 del.)
(končana osnovna šola in priučitev)
Delo je za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Stanovanje in prehrana sta zagotovljena v domu.
Ce na objavo za kuharja in natakarja ne bo ustreznih prijav, bomo upoštevali tudi prijave pripravnikov za opravljanje pripravništva.
Interesenti naj dostavijo prijave do 5. 9. 1987 kadrovsko-socialni službi Lisce v Sevnici.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 25 dneh po zaključku objave.
682/34
8
DOLENJSKI LIST
NAGRADA V NOVO MESTO
Žreb je izbral ta teden med reše-
n	—i— >-!»	<	^
j*. u<igi>iuiie KnzanKe uu-lenjskega lista Roberta Šobarja iz Novega mesta in mu dodelil knjigo Ladislava Lesarja Lesene harfe. Dolenjski rojak in novinarje v njej zbral prek petdeset zapisov o slovenski kozolcih. Lesar predstavlja v knjigi slovensko arhitekturno posebnost in dodaja temu portrete ljudi, ki so kakorkoli povezani s temi spomeniki. Tako pisec ponuja dodaten vpogled v način življenja kmečkih Slovencev in hkrati opozarja na brezglavo zanemarjanje in uničevanje izročila.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 7. septembra na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3,68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 34.
PM3SČE
ni3SL3
Svoboden tisk ni nič drugega in tudi ne sme biti nič drugega kot glasno vsakdanje mišljenje in občutenje ljudstva, ki misli resnično kot ljudstvo, čeprav je to mišljenje in občutenje pogosto strastno in v izražanju pretirano in netočno.
K. MARX
NAGRADNA KRIŽANKA
C				DL	ZEMLJEVID	EKSTAZA	PLAHTA	KRAJ PRI LJUBLJANI	JELO	SESTAVIL J. UOIR	SILA2A	UGRIZ	VATA
1				RIM. PRED- DVERJE						TRETJA POTENCA/ ZASTOPNIK			
		M;4i		2ALNA IGRA									
I				INDUSTR. RASTLINA				10/NEL0C DIVA POVEZA- NOST					
				STARI SLOVANI/NOETOVA BARKA					ST. SLOV. BOGINJA LEPOTE/KEM. SIMB13L ZA BARIJ				
				►								ZLOGOVNA UGANKA	MESTO V ALBANIJI
DL	PLAT	VRSTA PSA/ STRAH PRED NASTOPOM				NIZOZEMSKO MESTO /EG. BOG SONCA					ŠKERLJ STANKO/ PREDALNIK		
STEKALIŠCE			•		NORO. BOGINJA MORJA/DEL TELESA				RIŽEVO 2GANJE/ PEVEC ME MlC-VAJTA				
MESTO NA SLOVAŠKEM							MIT. PERZIJSKA KRALJICA/NASELJE						
STVAR				KRAJNA KOROŠKEM /KEM. SIMBOL ZA BISMUT						STRUPENA KACA			
MENJACICA						PIANIST BERTON- CELJ				MESTO V BACKI			
TELESNO OKRASJE						PLOD				RIM. MIT. VARUH OGNJIŠČA			
Nova podoba renesančnih slik
Očiščena Sikstinska kapela odkriva povsem novega Michelangela — Je šlo mojstru zgolj za prestiž? — Ne verjamejo strokovnjakom — Vec obiskovalcev
Pravijo, daje to najzahtevnejši restavracijski projekt 20. stoletja. V osmih letih naj bi očistili Michelangelove freske v Sikstinski kapeli v Rimu, od tega pa traja že čiščenje tri leta. Stenske slike se bodo znebile umazanije, ki se je na njih nabirala 478 let. Tri od devetih scen Poslednje sodbe so že očistili. Očiščeni deli se svetijo in napovedujejo ponovno rojstvo Michelangelovega dela. Ves trud pa je treba priznati slikarjem, ikonografom in ostalim strokovnjakom, ki se trudijo z intenziviranjem barv in čiščenjem. Zaposlili so npr. posebnega strokovnjaka, ki usklajuje samo barve.
Hkrati z restavriranjem pa so se pojavila tudi nasprotovanja čiščenju Sikstinske kapele, še posebej močna, ko seje rstvratorska skupina približala najbolj slavni Michelangelovi sliki, sliki Adama. Pojavili so se nasprotniki, ki delajo na področju zgodovine umetnosti, kritike umetnosti itd. V čiščenju vidijo nevaren korak, ki so se ga po mjihovem mnenju lotili brez realnega znanja.
Prava freska je ena najobstojnejših slikarskih tehnik. Slika se na svež omet z barvami, ki so topljive v vodi. Poznamo pa tudi nepravo fresko, Italijani jo imenujejo »al secco«. Na nepravih freskah se barve hitreje odrgnejo. Tega seje zavedal tudi Michelan-
gelo, zato nobene druge freske »al secco« ne vsebujejo lepila, kot ravno Michelangelove. Vedel je, da tovrstna freska brez lepila ne bo vzdržala.
Nasprotniki so prepričani, da je nekatere zatemnjene dele Michelangelo že sam načrtoval in naslikal. Zagovarjajo tudi mnenje, da restavratorji niso dovolj preštudirali Sikstinske kapele, pa tudi čistilno sredstvo, ki ga uporabljajo, daje še vedno negativno testirano. Nov videz fresk pa žaljivo primerjajo z nanovo popleskanim stanovanjem.
Dvignili so toliko hrupa, da so k stvari morali resno pristopiti strokovnjaki renesančne umetnosti in največji poznavalci Michelangelove umetnosti, ki so z argumenti podprli čiščenje in zavrnili trditve nasprotnikov o naglici in nezadostni raziskavi. Obiskali so delovno skupino in se na lastne oči prepričali, da le ni tako in da sproti proučujejo in testirajo vsak del freske. Poudarili so, da je svežina barv in oblik na sikstinskem stropu povsem v skladu z italijanskim slikarstvom iz 16. stoletja. Popolnoma zagovarjajo blišč »novega Michelangela«.
Eden izmed dobrih poznavalcev Michelangela trdi, daje Michelangelo hotel svoje slike še retuširati in nekatere ornamente poudariti v zlatu, toda to mu je preprečil Julij II., kije
Na vožnjo z računalnikom
Po mestnih ulicah s pomočjo elektronskih kart
Že dvajset let je minilo, odkar so ljubitelji in oboževalci Jamesa Bonda in njegovih akcij videli, kako je ta naj-moški vozil rolls roycea z vgrajenim zaslonom, ki je prikazoval zemljevid, premikajoča točka pa njegov trenutni položaj. Sedaj pa je napredek računalniške tehnologije obrnil hollywoodsko fantazijo v resničnost.
V Ameriki sta se pojavila kar dva zelo podobna izuma. Prvi se imenuje Navigator ali po naše Pomorščak, ki pomaga vozniku najti njegovo končno postajo. Poleg volana je na armaturni plošči v/grajen ekran, na katerem se z zeleno barvo pokaže elektronska karta mestnih ulic, kijih vsebuje zapis na disketi. S pomočjo kompasa, ki je montiran na strehi in kolesih, se določa smer in pošljejo informacije v računalnik, ta pa navodila preko zaslona vozniku. Na
zemljevidu se pokaže mreža ulic in avenij, in ko se avto začne premikati, se na zaslonu izpiše tudi ime ulice, po kateri vozi.
Druga podobna naprava — imenuje se »Šoferski vodič« in jo propagirajo Kalifornijci — ravno tako pokaže na zaslonu mrežo ulic in križišč, vsebuje pa tudi raznovrstne cestne omejitve in semaforje. Pravijo, da bodo vozniki z bolj tekočo vožnjo prihranili gorivo in čas.
Trenutno naprav še ne prodajajo, vendar predvidevajo, dajo bodo vozniki lahko kmalu našli na tržišču, še pred letom 1990. Vsak pa si jo bo lahko vgradil po lastni presoji. Načrtovalci pripravljajo tudi kup disket z različnimi mestnimi omrežji, žal ne našimi, ker so preskromna.
J. Ž.
(Vir: Time)
euhopsihuztr,
—, Doktor, moj sin se zanima za delavske poklice.
zahteval, da mora biti kapela končana na dan vseh svetih, novembra 1512 leta. Nekdo pa je razgrnil tudi Michelangelovo etiko ali, bolje rečeno, Michelangelov odnos do Leonarda da Vincija. Pravijo, da je Michelangelo prevzel delo v Sikstinski kapeli samo zato, da bi pokazal moč, kakršne njegov tekmec Leonardo ni zmogel. Baje je tudi vseskozi godrnjal čez to veliko nalogo, vendar ne zaradi tega, daje ne bi bil zmožen kot najboljši mojster freske.
Takoj, ko je Vatikan predložil to restavracijo, je prišlo do raznih sumničenj, kljub objavljenim znanstvenim analizam. Leta 1984je reportažo o tem objavila tudi italijanska televizija. Toda vsa nasprotovanja so bila zaman, sedaj je očiščenega že dve tretjini stropa. Očiščeni predeli so ob isti svetlobi jasnejši in svetlejši, pri vsem skupaj pa so ohranili tudi slavno prostorsko kvaliteto. Obnovljena kapela bo privabila tudi več ljudi, ki si bodo prišli ogledat veličastno Michelangelovo stvaritev. Že sedaj jo je obiskalo po 18.000 lj udi na leto. Nov videz Sikstinske kapele pa bo privabil tudi veliko firbcev.
J. Ž.
(Vir: Time)
Z akupunkturo proti smrčanju
Najbrž bi gospa Josephine Gray iz predmestja Dallasa v Teksasu nikoli ne zaprosila za razvezo zakona, če njen mož Joe ne bi noč za nočjo tako neusmiljeno smrčal. To nadlogo je namreč navedla kot glavni in edini razlog za ločitev in sodišče je, upoštevajoč duševne muke neprespane ženske, razveljavilo zakonsko zvezo. V Združenih državah Amerike priznavajo smrčanje kot vzrok za ločitev, medtem ko evropske zakonodaje večinoma niso tako odločno nastrojene zoper smrčače.
Naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da »mala nočna glasba« največkrat ni v veselje poslušalstvu, hkrati pa moti še izvajalce. Najbolj neutolažljivi smrčači se zbujajo utrujeni in se jih podnevi loteva dremež, zaradi česar so živčni in nemalokrat jezni na ves svet. Običajno mislijo, da jim okolica dela krivico in da njihovi partnerji pretiravajo, če pobegnejo spat v drugo sobo, in da so sami le nebogljene žrtve narave. Vendar stvari kažejo, da ni čisto tako. Znano je namreč, daje smrčanje tudi posledica alkohola, utrujenosti in slabega zraka. V teh zadevah bi si lahko pomagali smrčači sami. Nasploh priporočajo zoper smrčanje lahke večerje, omejitev kajenja in izogibanje zaprašenim prostorom s presuhim zrakom. Kdor smrči, naj bi imel visoko blazino, in to naravnano tako, da usta ostajajo zaprta. Smrčačem priporočajo še ukrep novejšega datuma: akupunkturo. Strokovnjak bo našel na telesu točko, ki je povezana s smrčanjem in se imenuje dihalna zapreka (šen-kuan). Omenjeno zdravilno kuro predstavljajo kot povsem učinkovito. Če pa bi že bila neuspešna, še zmeraj ostaja prastara metoda — brca z nogo ali sunek s komolcem v smrčača.
Udobnejše
kolesarjenje
Model kolesa za ženske
V ZDA so približno 60 odstotkov vseh kolesarjev ženske. Kar dve tretjini teh žensk ima kolo za zabavo ali razvedrilo. Ti podatki so spodbodli neko ameriško inženirko, da je zasnovala pravo žensko kolo. Za tradicionalno žensko kolo pravi, da je s svojim priljubljenim prečnim drogom le moško kolo v preobleki. Izdelovalci bi morali upoštevati, da je ženska drugače grajena kot moški. Ženska ima ožja ramena, krajši trup, daljše noge, manjša stopala in roke in širšo medenico. Tradicionalno kolo ima za žensko preveč oddaljeno krmilo, kar otežkoča kratkim rokam, da ga normalno primejo. Na ramo in vrat pride prevelika obremenitev, zaradi prevelikega pritiska na dlani bolijo roke, zaradi tega pa je tudi sedenje na sedežu neprijetno.
Zaio je inženirka skrajšala prečni drog, zožila krmilo, zmanjšala sprednje kolo in skrajšala tudi pedalno ročico. Zasnovala gaje v štirih modelih in v sedtliih različnih velikostih za ženske, visoke od 1,4 do 1,8 m. Novi model ženskega kolesa že osvaja proizvajalce in uporabnice po svetu, v Evropi jih bo nekje septembra ponudilo eno izmed britanskih podjetij, kjer izdelujejo kolesa. Za najnovejši model pa so se odločili tudi Japonci.
Nova pogruntavščina gre kar dobro v promet, kdaj pa jo bodo začeli izdelovati pri nas, ne vemo, glede na cene avtomobilov bi se proizvajalci lahko podvizali, dobiček jim je skoraj na dlani.
J. Ž.
(Vir: Newsweek)
MISLI, PRIMERNE
ČASU
Imam dolge lase, dolgo brado, dolg nos in — dolg!
Ne zamerite, toda prav nezamerljivost nas je pripeljala, kjer smo.
On je sposoben organizator. Odgovornost prenaša na druge.
Naš proizvodni načrt je
P«
ski, rezultati pa so tnsl iko toli Jadrana.
gigantsl liliputanski.
Kolikor več je minilo tega leta, toliko dlje smo od
Tudi mi en dan delamo brez izgube. Ob nedeljah.
Silijo me v bazo po spoznanja. Ko da ne bi vedel, kaj ie najboljše. Da ne grem — v Dazo!
Odgovori na delegatska vprašanja so zatajili — pri odgovornih!
DUŠAN STARČEVIČ
t r g o v * k o p o d j e t j • 1
NOVOTEHNA
68001 novo mesto, glavni trg 11
31. avguste 1987
p GL model 87
UDA SAMARA injaS-1 ^
^DOBAVA TAKOJ
ill i
mmem.
m
| Vplačila sprejema NOVOTEHNA, PARTIZANSKA 2, Novo mesto, tel. 25-088
★ ★
★
rs
SALON POHIŠTVA
Lesna industrija Idrija, n sol o 65281 Spodnja Idnja
KAKO DO NOVE SPALNICE?
STARO ZA NOVO
informacije:
LESNA INDUSTRIJA IDRIJA tel. 065/71-266, 71-267
vsak dan od 8.-18. ure, tudi v soboto in nedeljo!
	Ptice zobljejo ljudi	i
V Tibetu pripravijo mrtve za hrano jastrebom		
Med posebnostmi, ki ločujejo posamezne človeške kulture z različnih koncev sveta, sodi med vidnejše način pokopavanja mrtvih. Današnji Evropejec bi enako nerad pristal na mumifi-ciranje, ki je bilo navada starih Egipčanov, kakor Hindujec na pogreb brez sežiga. Za prebivalce Tibeta je značilen obred, imenovan nebeški pogreb, v katerem telesa mrtvih prepuščajo jastrebom. Očividci so popisali ta običaj v Lhasi, svetem mestu lamitskih budistov in tibetanski prestolnici.
Obred se začenja tako, da dovažajo trupla s kamioni na griček zunaj mesta. V belo platno zavita telesa umrlih zložijo na kamnito mizo, nakar začnejo z delom »pogrebci«. Režejo trupla, sekajo jih na čim manjše koščke, drobijo kosti in vse skupaj mešajo z močnato hrano. Potem kličejo jastrebe. S tem imajo še najmanj dela, saj leži kralj bogov, kar pomeni Lhasa po tibetansko, na nadmorski višini okrog 3600 metrov, poleg tega so ujede navajene na te vrste plen in prežijo v bližini. Ko se spustijo na
razsekana trupla, se odvali pogrebcem kamen od srca, saj so jastrebi Tibetancem svete ptice, ki ustrežejo mrtvecem. V tibetanski veri namreč velja, da mora telo nečemu služiti še potelj, ko ga s smrtjo zapusti duša.
Čeprav se zdi početje nenavadno, ga je vendarle mogoče tudi pojasniti. V Tibetu je premalo drv, da bi mrtve sežigali, Evropejcem poznane grobove je težko kopati zategadelj, ker so tla zmrznjena; torej naj pride nav pomoč narava s krdeli roparskih ptic. Če se jastrebi ne spustijo z bližnjih vrhov, imajo domorodci to za slabo znamenje. Zato se bojijo vsega,.kar bi spodilo ujede, in tako ,odganjajo tudi radovedne turiste, ki trumoma romajo na lhaške pogrebe. Tamkajšnje oblasti si na moč prizadevajo zaustaviti nazadržno reko obiskovalcev ali jo zadržati dovolj daleč stran, da ne bi motila obredov. Za zdaj so uradno prepovedale pristop h kraju nebeškega pogreba.
L. M.
(Vir: The Listener)
Kivi nese velika jajca
Kako dolgo se mora kuhati skoraj polkilogramsko jajce? S podobnimi vprašanji se srečuje malokatera evropskih gospodinj, medtem ko je lahko drugače na primer v Novi Želandiji, kjer živijo kiviji, svojevrstni ptiči, katerih samice niso dosti večje od naših domačih kokoši, vendar nesejo sedem- do osemkrat težja jajca.
Pojav so podrobneje raziskovali novozelandski strokovnjaki. Natančno so opazovali kivijevo samico, ki se je pripravljala, da bo znesla jajce. 24 ur pred »rojstvom«* jajca, so ptico fotografirali in rentgenski posnetek je potrdil, da jajce-velikan zares pripada kivijevi samici. Strokovnjaki so tako izračunali, da zavzema jajce petino ptičjega telesa in daje 415-gramska lupinasta posebnost dolga 126 milimetrov, njen premer pa znaša 76 milimetrov. Ugotovili so še, da je bilo to jajce že drugo v kratkem času in da zleže samica v treh mesecih štiri tolikšne orjake.
Jajca znese samica v jamo, ki jo prav v ta namen skopljeta skupaj s partnerjem. Slednji je tudi sicer nepogrešljiv. Edino on vali in ob teh priložnostih se ves čas posti, saj vstane kvečjemu enkrat na teden. To je zgledna skrb, če upoštevamo, da mladi kivi prekljuje lupino po 80 dneh. Se pa očitno pozna na mladiču, saj ima že ob rojstvu popolnoma razvito perje.
Kivije posebnež med ptičjimi vrstniki že po omenjenih lastnostnih, vendar je nenavaden še v čem. Perje bolj spominja na žimo, repnih peres sploh nima in tudi v krilih so zastopana prav skromno. Tako bi nepoučeni kivija le težko imel za ptiča. Vendar je ptič, in to takšen, da bi pred njim zardevali mnogi pernati lepotci, da o domačih kurah niti ne govorimo. Vsaj v zvezi z jajci.
L. M.
(Vir: KOSMOS)
POTA m STffar
k-
poročajo
Usoden padec na rob omare
Alo[z Kokalj s Suhorja umrl zaradi izliva krvi v :"V>>juMC liviUuCii jjaucC v (jTciupu š sinom
SUHOR — 17. avgusta je v novomeški bolnišnici umrl 72-letni Alojz Kokalj s Suhorja pri Metliki. Obdukcija je pokazala, daje umrl zaradi izliva krvi v možgane.
Prejšnjega dne se je njegov 33-letni sin Jože proti večeru vrnil s piknika in doma nadaljeval s pitjem. Oče in sin sta se medtem hudo sporekla in oče je hotel priti do noža v predalu, kar pa mu je žena preprečila. Oče Alojz je potem skočil proti sinu. Temu je očitno tudi prekipelo, vstal je in udaril očeta v prsi, tako da je izgubil ravnotežje in Pdael na tla. Pri tem je z glavo udar-
il ob rob kuhinjske omare. Po pretepu so odšli vsi spat, tudi ranjeni oče.
Ko je Alojz Kokalj naslednje jutro vstal, se je v kuhinji zgrudil in obležal nezavesten. V novomeški bolnišnici, kamor so ga prepeljali, so lahko le še ugotovili, da je imel zlomljeno lobanjo in da se mu je kri izlila v možgane, kar je povzročilo smrt.
OB DVE KOSILI — Neznani storilec je v noči na 18. avgust vlomil v kokošnjak Neže Klemenčič iz Novega mesta in iz njega ukradel par kokoši. Po današnjih cenah je bila last-..ica oškodovana za okrog, 10.000 dinarjev.L VZEL KOVČEK IN JAKNO — Alojz Osvald iz Maribora je 19. avgusta zvečer parkiral osebni avtomobil na novomeški avtobusni postaji. Ponoči je vanj vlomil neznan storilec in vzel iz avta diplomatski kovček ter moško jakno. Lastnik je oškodovan za okrog 80 tisočakov. Storilca še iščejo.
VABLJIVA DENARNICA --Prav tako še iščejo storilca, ki je v noči na 22. avgust vlomil v osebni avtomobil Vanje Eržen iz Novega mesta, parkiran pred stanovanjsko hišo ma Mestnih njivah. Odnesel je denarnico z vsega 1.000 dinarji, lastnico pa skupaj oškodoval za 10.000 dinaijev.
NEPOVABLJENI OBISK — Še neznanega obiskovalca je imel v svoji hiši 22. avgusta Jože Udovč s Hrušice. Nepovabljeni obiskovalec ga je olajšal za 122.000 dinarjev.
ZAPELJAL MU JE ČEZ NOGO
ŠMIHEL —r 23. avgusta ob 17.40 je 22-letni Štefan Struna iz Male Reberce' pri Grosupljem peljal z osebnim avtomobilom iz Poljan proti Šmihelu. Zaradi parkiranih vozil pri gostilni Nose je upočasnil vožnjo. Kljub temu ni mogel tako hitro ustaviti, da ne bi zapeljal čez desno nogico 4-letnega Marjana Pečjaka s Plešivice; ki je nenadoma pritekel na cesto iz gostilne. Otroka so odpeljali v novomeško bolnišnico.
PREOZKA CESTA
DALJNI VRH — 21. avgusta ob 16. uri seje 41-letna Jožefa Štupar z Daljnega vrha peljala z osebnim avtomobilom z Daljnega vrha proti Rdečemu ka-lu. Blizu Daljnega vrha ji je pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom 25-letni Franc Udovič iz Cvišlerjev v kočevski občini. Udovič je ustavil, ker je bila cesta preozka za srečanje, Štupar-jeva pa je vozila naprej in oplazila Udovičev avto ter se tudi lažje poškodovala. Škodo so ocenili na 200.000 din.
MOPEDIST V BOLNIŠNICO
RIPNICA — Pri Inlesovem skladišču v Gornjih Lepovčah je prišlo do prometne nesreče v zaradi izsiljevanja prednosti. 36-letni Štefan Peterlin iz vasi Bukovec je peljal z osebnim avtom iz Gornjih Lepovč proti Ribnici in na križišču zadel 25-letnega mopedista Staneta Puclja iz Brega-Grič, ki je vozil po prednostni cesti. Mopedist se je huje poškodoval in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico, na vozilih pa je za 150.000 din škode.
S KOLESA NA AVTO
ŽDINJA VAS — 21. avgusta ob 20.30 se je 13-letni Damjan Pakar iz Novega mesta peljal s kolesom iz Ždinje vasi proti Dol. Kamencam. V križišče je zapeljal v trenutku, ko je po prednostni cesti z neprimerno hitrostjo pripeljala z osebnim avtomobilom 21-letna Suzana Kalin iz Novega mesta. Po trčenju je kolesarja vrglo na pokrov avtomobila, od tam pa na cesto. Zaradi hudih poškodb so ga odpeljali v novomeško bolnišnico, škode pa je za okrog 450.000 dinaijev.
Kako do večje varnosti otrok?
Miličniki bodo prve tedne novega šolskega leta v prometu bolj prisotni, toda za večjo varnost lahko največ naredijo starši in šola — Manj norenja?
NOVO MESTO — Že čez nekaj dni se bo začelo novo šolsko leto in število udeležencev v prometu se bo precej povečalo. Prometna varnost je pri nas izredno slaba in se še slabša, tudi za šolarje, saj je vse od stanja cest in razpoložljivih prometnih površin do kulture večine udeležencev v prometu, predvsem pa voznikov, pod vsako kritiko. Marsikoga zato upravičeno skrbi, kako bo jeseni.
»V prvem polletju 1987 je bilo na območju Dolenjske 166 prometnih nezgod s smrtnim izidom ali telesno poškodbo, od tega so bili v 43 nesrečah udeleženi otroci, 2 sta umrla, 46 je bilo poškodovanih. Nesreč z udeležbo otrok in mrtvih ter poškodovanih otrok je bilo skoraj za petino več kot lani. V nesrečah je bilo udeleženih največ otrdk-iz višjih razredov osnovne šole in srednješolcev, med mlajšimi je bilo 13 poškodovanih in 1 mrtev. Po nesrečah prednjači Novo mesto, precej jih je bilo tudi v Šentjerneju. Povsod je stanje slabše kot lani in nasploh se prometna varnost slabša,« pravi Niko Prišel, za prometno varnost odgovorni inšpektor UNZ Novo mesto.
postaje milice Borut Likar. Tudi letos bodo v prvih tednih novega šolskega leta pogostejše kontrole hitrosti, predvsem na »hitrejših« cestah in ulicah.
»Cestno podjetje Novo mesto je obljubilo, da bo še pred začetkom šole obnovilo signalizacijo, predvsem talno. Seveda pa lahko največ storijo za varnost otrok v prometu starši in šola,« meni Likar. »S šolami dobro sodelujemo in v glavnem povsod poskrbijo za to, da na stenčase narišejo najvarnejšo pot v šolo in domov iz posameznega naselja. V šolah bi morali prve ure predvsem pri prvošolcih posvetiti prav temu, kaj pomeni biti varen na cesti, prvi dan pa bi morali izkoristiti za opozoritev staršev na prometno varnost njihovih
Niko Prišel
Podatki so vsekakor dovolj zaskrbljujoči, da se po vseh postajah milice, tudi na novomeški, temeljito pripravljajo ,ia začetek šole. Prva dva, tri tedne šole bo na cestah, predvsem v bližini šol, urejalo promet in skrbelo za prometno varnost otrok precej več miličnikov kot sicer. Če bo kakšna šola še posebej rabila in želela njihovo pomoč, jo bo seveda tudi dobila, pravi komandir novomeške
** IH®
Borut Likar
otrok. Dobro bi bilo, da bi starši prvošolca nekaj dni spremljali v šolo. S kolesom pa naj bi smeli v šolo le tisti, ki imajo izkaznico.«
Tudi za to, da bodo starejši osnovnošolci in srednješolci bolj pazili, spoštovali predpise, ne hodili čez cesto, kjer ni prehoda, predvsem pa se disciplinirali v vožnji z motoiji, ki jih ima vse več mladih, lahko več naredijo starši in šola
kot miličniki z vsem patruljiranjem in opozarjanjem. In če starši že kupujejo motoije vse mlajšim otrokom, bi morali biti toliko preudarni, da bi jim kupili še čelado in poskrbeli, da bi se naučili cestnoprometnih predpisov. V nasprotnem je skoraj tako, kot da jih pošiljamo v nesrečo ali celo smrt, posebno, ko vemo, kako skromna je naša splošna vozniška kultura. ’
Z. L.-D.
Z MOTORNIM KOLESOM V PEŠAKINJO
ŠTEFAN pri TREBNJEM — 20. avgusta ob 4.45 se je 18-letni Igor Grden iz Dolenjih Praproč peljal s kolesom z motorjem iz Štefana proti Trebnjemu. Pri odcepu za Rožni vrji je dohitel 65-letno Marijo Koprivc iz Štefana, ki je šla peš ob kolesu. Zaradi neprimerne hitrosti in megle joje prepozno opazil in jo je zbil po vozišču. Koprivčeva se je pri padcu hudo poškodovala in so jo odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
HLEV V OGNJU
IGLENIK — 23. avgusta je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Jožeta Juršiča z Iglenika. Zgorelo je ostrešje, nekaj sena in koruze ter 10 ku-bikov smrekovega lesa. Rešiti pa je uspelo živino. Požar so pogasili gasilci PGE Novovmesto ter gasilci iz Šmihela in Dolža. Škode je za 8.000.000 din. Vzroke požara še raziskujejo.
BREZ ZAVIRANJA V TOVORNJAK — 42-letni Miroslav Lekič iz Ne-bojšina je 19. avgusta ob 13.40 vozil tovornjak iz Ljubljane proti Zagrebu, Na, čateškem klancu je na desni strani ceste • stal pokvarjen tovornjak. Lekič se/if»t-letel v njegov zadnji del z nezmanjšano hitrostjo. Pri tem se je težje podškodo-val njegov sopotnik, 40-letni Radomir Grozdanovič iz Voždovca. Odpeljali so ga na zdravljenje v brežiško bolnišnico. Materialno ' škodo so ocenili na 1.050.000 din.
i MED ZAPIRANJEM ŠIPE V DREVO 27-letni Drago Glavič z Mirne seje 19. avgusta ob 21.30 peljal z oseb-
nim avtomobilom po lokalni cesti iz KPD Dob proti Slovenski vasi. Med vožnjo je začel zapirati šipo, medtem pa je pripeljal v levi ovinek in zaradi neprevidnosti trčil v drevo. Voznik se je težje poškodoval in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico, na vozilu pa je za 1.000.000 din škode.
S CESTE V SKALO — 21. avgusta je ob 4.20 20-letna Aleksandra Urschel iz ZRN vozila osebni avto iz Metlike proti Novemu mestu. Na Vahti je zapeljala na neutrjeno bankino in se zaletela v večjo skalo. Pri tem seje huje poškodovala sopotnica, 20-letna Anja Wolf iz . ZRN; odpeljali so jo v novomeško bolnišnico.
Kdo je kolesaril?
PM Ribnica prosi za pomoč morebitne očividce nesreče, v kateri je umrl V. Henigman
RIBNICA Vodstvo postaje milice v Ribnici prosi vse, ki bi vedeli kaj povedati o še ne povsem pojasnjeni nesreči, ki se je zgodila 10. avgusta ob 22.15 na magistralni cesti pri Dolenji vasi blizu odcepa za Lipovec, v kateri je izgubil življenje 58-letni Vinko Henigman iz Rakitnice, naj se zglase pri njih.
Po dosedanjih ugotovitvah naj bi Henigman vozil kolo z motorjem iz smeri Ribnica proti Kočevju. Vse kaže, da je v bližini odcepa za Lipovec trčil z neznanim kolesarjem in padel po cesti. Takrat je za njim privozil z osebnim avtom Milan Vidervol, 26 let, tudi doma iz Rakitnice, kije prepozno opazil na cesti ležečega Henigmana in ga zadel ter rinil nekaj metrov po cesti, zaradi cesarje Henigman zelo verjetno tudi umrl. Kdo je vozil kolo, še ni znano. V bližini kraja nesreče je ostalo le kolo, lastnik pa se-doslej še ni oglasil.
Novomeščani
hjoctpH
w v
Slovenska kolesarska ekipa pred Dansko in ZRN — Ržen na koncu _______drugi________
ST. POLTEN — Na štiridnevni kolesarski dirki v St. Poltenu v Avstriji, ki seje štela za neuradno svetovno prvenstvo za mlajše mladince, so slovenski kolesarji dosegli velik uspeh. Med ekipami je Slovenija v postavi Ržen, Fink in Cve-tičanin zmagala pred Dansko in ZRN. Pri posameznikih je bil Ržen
• Dolenjski kolesarji so 22. avgusta nastopili v Olomoucu v ČSSR, kjer je pri mlajših mladincih med 90 nastopajočimi zasedel tretje mesto Metličan Puš, Kranjec iz Krškega je bil šesti in Kraševec petindvajseti. Pri pionirjih so nastopili Mrvar, Štangel, Gregorčič, Badovinac in Gimpel. Najboljši med njimi, Štangel, je bil na 8. mestu.
• Kolesarji novomeške Krke: Papež, Glivar in Smole se bodo od 25. avgusta dalje pripravljali za svetovno prvenstvo v Kranjski gori v hotelu Lek. Od 11. do 12. septembra bodo mladinci novomeške Krke kot reprezentanca Slovenije nastopili v Švici. Ekipa Dolenjske, ki jo bodo sestavljali mladi kolesarji iz Krškega, Metlike in Novega mesta, pa bo nastopila na veliki mednarodni dirki po Istri.
zmagovalec dveh etap, v končnem seštevku pa je bil drugi. Bogdan Fink je zasedel četrto mesto. Sodelovalo je 120 tekmovalcev iz vsega sveta. To je do sedaj največji uspeh novomeških kolesaijev v tej kategoriji. O tem bomo še poročali.
J. MAJES
Trema
odločila
o točkah
Maks Rozman — dvanajsti na državnem pionirskem šahovskem prvenstvu
NOVO MESTO — Maks Rozman, član Šahovskega kluba Novo mesto in prvokategornik, je edini zastopal Slovenijo na 18. državnem pionirskem šahovskem prvenstvu v Jastrebarskem, ki seje končalo 10. avgusta.
Glede na Rozmanovo solidno igro na julijskem slovenskem mladinskem prvenstvu je bilo pričakovati, da se bo
• V Novem mestu je hitropotezni prvak za mesec julij Marjan Kastelic in za avgust Jože Pucelj.
med najboljšimi mladimi šahisti v državi uvrstil med petim in sedmim mestom, kar bi po tekmovalnem ključu prineslo naši republiki pravico, da pošlje prihodnje leto na državno prvenstvo dva predstavnika. Remi s prvouv-rščenim Ivanom Markovičem in zmaga v igri z Nikolo Ostojičem, ki je osvojil tretje mesto, potrjujeta Rozmanovo poznavanje kraljevske igre, vendar je pri končni uvrstitvi odločala tudi trema, saj je novomeški šahist v partijah s slabšimi nasprotniki zaradi grobih napak izgubljal boljše pozicije. Tako je Rozman na koncu na 15 srečanjih zbral 6 točk in med 16 tekmovalci zasedel 12. mesto. Končni vrstni red: 1.1. Markovič 12 točk, 2. P. Miškovič 10,3. N. Ostojič 9, 4. M. Smolovič 9 (vsi Srbija), 12. M. Rozman.
MOTOCIKLISTI V S. POŽEGI
SLAVONSKA POŽEGA — Vozniki cestnohitrostnih motociklističnih dirk so se pomerili v Slavonski Požegi na 4. preizkusu za državno prvenstvo. Zaradi premajhnega števila tekmovalcev v kategorijah 50 ccm junior in 125 ccm v teh skupinah niso točkovali za dižavno prvenstvo, ampak le za pokroviteljevo nagrado. V kategoriji do 50 ccm seje uvrstil Novomeščan Pavlič na 2. mesto. V tekmovanju za nagrado prirediteljev v razredu 125 ccm je zasedel drugo mesto Hmeljak (Novo mesto), tretji je bil Rokavec, član AMD Trebnje. Rokavec zaradi okvare sklopke ni startal v kategoriji 80 ccm, vendar je bil na treningu v tem razredu v koč-nem seštevku na 3. mestu.
PRIJATELJSKA TEKMA
SEVNICA — Tu sta se pomerili v prijateljskem srečanju rokometni ekipi Sevnice, novega republiškega ligaša, in Krškega, ki tekmuje v drugi slovenski ligi. Po slabi igri so zmagali z rezultatom 33:27 gostje, pri katerih je bil najboljši Iskra. Pri Sevničanih seje izkazal vratar Kovačič, kije domačine rešil še večjega poraza. Krčani so pripeljali na tekmo le pet igralcev, ki sta se jim med tekmo pridružila še dva.
Z bronom bi še šli naprej
Ali bo pomanjkanje igrišča za elanovce usodno?
TEKMA ZA ODOJKA
Nogometni klub Pleterje bo organiziral 30. avgusta v Pleterjah turnir v malem nogometu. Na tekmovanju, ki se bo pričelo ob 8. uri, bodo petim najboljšim ekipam podelili pokale in praktične nagrade. Za nogometaše bodo pripravili tudi odojka.
V okviru priprav na novo sezono so Elanovi nogometaši odigrali nekaj trening tekem. Tri kola pokala republiške nogometne zveze so bila že v mesecu avgustu in tudi redno prvenstvo se začne 29. t. m. V prijateljskih tekmah so Novomeščani izgubili srečanje z ekipo Bele krajine z rezultatom 3 :0, Kočevje so premagali s 5:1, na minulih tridnevnih pripravah v Bohinsjki Bistrici pa so nadigrali ekipo Bohinja in dosegli izid 3 : 1. V tekmi I. kola pokala NZS so no-
Nikomur ne bodo lahek plen
S sobotnim Lovrekovim memorialom končujejo rokometaši Sevnice temeljite priprave na 1. SRL —
Okrepitvi
SEVNICA — Sevniški rokometaši na Lisci končujejo priprave za prvenstvene tekme v prvi slovenski ligi. Že v prvem kolu bodo novinci imeli v gosteh lanskega prvaka Inles iz Ribnice in Sevničani v prvi bitki za prvenstvene točke v višjem rangu tekmovanja ne bi radi zapustili slabega vtisa, zato je gotovo, da bo Partizanovo igrišče vroče tudi za najboljša moštva.
lahko računajo na glasno podporo vse številnejših privržencev, bodo na turnirju z bivšima prvoligašema Celjem in Zagrebom, ki zdaj tekmujeta v 2. ZRL, ter vedno neugodnim drugim hrvaškim zveznim ligašem Varteksom iz Varaždina, dosegli že veliko, če bodo dosegli poraze s tesnejšimi končnimi izidi. Potrebno je zlasti, da bi prikazali tehnično vsaj tako dovršeno igro kot v lanskem prvenstvu. Na Lovrekovem memorialu sta potemtakem favorita RK Celje in RK Zagreb, in če bi Celjani zmagali že tretjič, bi si lep prehodni pokal prislužili v trajno last. Pokal sta po dvakrat osvojila še zagrebški Medveščak in ljubljanski Slovan.
»Zadnji teden julija smo začeli s treningi. Pet dni smo nabirali kondicijo na Pohorju, kjer nam je Jutranjka v svojem domu Planika omogočila zares dobro počutje. Do Lovrekovega memoriala bomo pilili formo še pri Tončkovem domu na Lisci. Okrepili smo se z dvema igralcema: Regnerjem iz Celja in Starino iz Radeč. Menim, da s požrtvovalno igro ne bomo nikomur poceni prodali kože,« nam je povedal eden izmed starejše »zlate generacije, vratar Tone Možic. Sevničani so v pripravah v Radečah izgubili z italijansko državno reprezentanco s 27:29, v Hrastniku pa z 22:29.
P. P.
Koliko v resnici velja sevniška ekipa, ki seje v 2. SRL dobesedno sprehodila s samimi zmagami do naslova prvaka, bo v veliki meri pokazal tradicionalni Lovrekov memorial v soboto, 29. septembra, ob 16. uri. Čeprav Sevničani
S. Papež drugi v pokalu i-Jadran
Alpe-
To točkovanje sklenili na veliki nagradi Kranja — Slavili Italijani
KRANJ — Preteklo nedeljo se je pomerilo 143 kolesaijev na tekmovanju za veliko nagrado Kranja. Izredno dinamična vožnja v krožni dirki z visoko povprečno hitrostjo (45,142 km/h) je navdušila kakih 20.000 gledalcev ob progi. V zelo močni konkurenci tekmovalcev iz Italije, Španije, Češkoslovaške, ZRN, Nizozemske, Madžarske
• AFLENZ — Avstrijskem Aflen-zu so tekmovali kolesarji pionirskih in mladinskih vrst Avstrije in Jugoslavije na krožni progi. Med pionirji je zmagal \Villinger (Av.), drugi je bil Vergot (Metlika), tretji Kavšek (Krka); oba sta vozila v času zmagovalca. Na 10. mesto seje uvrstil Metličan Kopinič, njegov klubski tovariš Težak je bil 14., medtem ko je Janjac zaradi okvare odstopil. Pri starejših mladincih je stopil na zmagovalno stopnico Avstrijec KbnigshofTer, 7. je bil Zaletelj in 9. Krevs (Krka).
gometaši Slovana gostovali pri vrstnikih Teol-Slovana in izgubili srečanje z 2: 0. V II. kolu so bili prosti, naslednjo tekmo igrajo v gosteh z vevško Slavijo.
V novi sezoni se želijo nogometaši Elana uvrstiti vsaj do tretjega mesta, kar naj bi jim ob reorganizaciji nogometa končno prineslo tudi uvrstitev v enotno slovensko nogometno ligo. Žal so težave kar na začetku, saj so elanovci v stiski s površinami za vadbo. Igrišče je še v slabšem stanju, kot je bilo pred rekonstrukcijo, kajti ponekod sploh ni trave. Stanje bi bilo še hujše, ko ne bi imel Elan skrbnega gospodaija v Miletu Spasevskem, saj je ta zeleno površino stadiona v sušnem času skrbno zalival. Na stadionu bi kazalo končati začeto delo, objekt bi bilo dobro ograditi, da bo lahko sploh služil svojemu namenu. Kot vse kaže, je Elan izgubil bitko s časom. Verjetno nisem daleč od resnice, če zapišem, da bo moral kot domačin odigrati tudi tekme jesenskega dela v Črnomlju.
MILAN GORENC
LANSKI PRVAK VODI
SEVNICA — Tukajšnji šahovski klub Milan Majcen je organiziral hitropotezni šahovski turnir za mesec avgust. Prvo mesto je zasluženo osvojil Ivan Levičar z 10 točkami, drugi je bil Zvonko Mesojedec s 7,5 točke, tretji Franc Derstvenšek s 6 točkami itd. Po letošnjih osmih turnirjih vodi lanski celoletni zmagovalec Mesojedec, ki je zbral 66 točk, drugi Levičar s 57 točkami in tretji Derstvenšek s 55 točkami itd.
JANKO BLAS
STRELO DOBILI POKROVITELJA
LESKOVEC — Leskovški strelci se že mesec dni pripravljajo za tekmovanja v novi sezoni, saj želijo ponoviti lanski uspeh, ko so imeli na državnem prvenstvu dva udeleženca. Strelci posvečajo pozornost delu z mladimi, veliko pa so pridobili s pokroviteljem. Prevzela ga je delovna organizacija SOP Krško.
J. A.
in Jugoslavije so se v finišu najbolje odrezali Italijani. Zmagal je Bontempi, sledila sta mu Cipollini in Gelfi. Sandi Papež je zasedel 4. mesto, Smole in Glivar sta bila s polminutnim zaostankom za zmagovalcem na koncu, na 13. in 15. mestu.
Z Veliko nagrado Kranja so se za letos končale tekme, ki sodijo ,v pokal Alpe-Jadran. V tem točkovanju je zmagal Italijan Borregio z 39 točkami nad Sandijem Papežem (Krka) in J. Lampičem (Sava), ki sta zbrala po 32 točk. V tej razvrstitvi je bil Šmajdek s 14 točkami osmi.
Sifj
USPEL TRIATLON LISCA 87 — Kar 45 tekmovalcev je privabil nedeljski Triatlon Lisca 87, ki gaje vzorno pripravila sevniška ZTKO. Triatlonci so morali največ v 6 urah preplavati 1.000 m, prekolesariti 10 km in ob vrnitvi na sevniški bazen povzpeti še na 947 m visoko Lisco. To je Miru Kregarju iz Stranj pri Kamniku uspelo v manj kot dveh urah. Dobro se je odrezal tudi najsturejši udeleženec, 60-letni Ljubljančan Maks Stopar, kije bil v svoji skupini L '.j'.. Na sliki: ogrevanje pri 13°C. (Foto: P. P.)
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 28. VIII.
18.25 — 00.00 TELETEKST
18.40 POROČILA
18.45 DR. WHO: LADJA V VESOLJU, 4. del angleške nadaljevanke 19.10 RISANKA
19.24 IZ TV SPOREDOV
19.26 VREME 19.30 DNEVNIK
20.00 BREZČASNA DEŽELA, 5. del avstralske nadaljevanke
21.00 LJUBITELJI NARAVE, 10. del dokumentarne serije
21.25 DNEVNIK
21.40 POLETNA NOČ
TIK PRED NOČJO, francoski film Chabrolov film Tik pred nočjo nada-ljuje režiserjevo tradicijo, da zastavi zgodbo kot kriminalko, potem pa se
posveti psihološki drami. Vrhunec zgodbe je tokrat režiser postavil na začetek filma. Resen moški sredi naslade zadavi ljubico, ki tudi sama pred smrtjo doživi višek strasti. Ljubica je žena njegovega prijatelja, on pa igra zglednega družinskega očeta in moža. Nihče ga ne razkrinka, čeprav bi ga lahko, tudi najbližji ga nočejo obsojati. Izhoda ni, ker ni očiščenja. Konec je pretresljiv, a logičen.
DRUGA TV MREŽA
16.55 Test — 17.10 Dnevnik — 17.30 Glasbena delavnica — 18.00 Tito o vzgoji in izobraževanju — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke — 19.00 Domači ansambli: Ansambel Henček — 19.30 Dnevnik — 20.00 Zabavnoglasbena od-
daja — 20.45 Poročila — 20.55 Vlak za dva potepuha (ameriški film) — 22.50 En avtor, en film: J. Marušič: Obraz strahu
TV ZAGREB
9.00 Neobvezno — 9.45 Videoklub — 10.45 Pustolovščina — 11.15 William Wilder (filmski program) — 12.30 Jazz na ekranu — 15.30 Poročila — 15.40 Program plus — 17.10 Risanka — 17.25 Poročila — 17.30 Otroška oddaja —
18.00 Znanost— 18.30 Risanka— 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik —
20.00 Cagney in Lacey (serijski film) —
21.00 Zabavna oddaja — 22.00'Dnevnik — 22.20 Kulturni magazin — 23.50 Program plus — 00.05 Poročila
SOBOTA, 29. VIII.
16.15 — 00.00 TELETEKST
16.30 POROČILA
16.35 KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE, 1. del
16.50 MOJ PRIJATELJ PIKI JAKOB
17.10 JAKEC IN FIŽOLČEK, japonski risani film
18.40 KORNATI
19.10 RISANKA
19.25 IZ TV SPOREDOV
19.26 VREME
19.30 DNEVNIK
19.50 ZRCALO TEDNA
20.15 CAREYEVA METODA, ameriški film
Peter Carey, odličen patolog, se zaposli v bostonski bolnišnici, kjer sreča starega
znanca, kirurga, in spozna privlačno kolegico, s katero se zbliža. Vsakdanje delo prekine srhljiv dogodek: v rokah Careyevega znanca umre 15-letno dekle zaradi nestrokovnega splava. Kljub kirurgovemu zatrjevanju da je nedolžen, ga aretirajo, njegov položaj pa je še slabši, ker je bilo dekle hči šefa bolnišnice. Carey verjame v prijateljevo verzijo in začne na lastno pest iskati morilca. Pri tem ne izbira sredstev.
21.55 DNEVNIK
22.10 POLETNA NOČ
SEVER IN JUG, 18. del nadaljevanke
DRUGA TV MREŽA
13.25 Pobožaj mačka po ušesih (mladinski film) — 14.55 Zgodbe iz tovarne (TV
nadaljevanka) — 17.25 Rim: SP v atletiki — 21.00 Svet na .zaslonu — 21.40 Poročila — 21.45 Športna sobota — 22.05 Nogomet YU: SZ — 23.35 Šahovski komentar
TV ZAGREB
8.30 Od našega dopisnika — 10.00 Videoklub — 11.00 Divji zahod (film) — 12.15 Program plus — 13.45 Narodna glasba — 14.15 Jazz na ekranu — 14.45 Poletje na Adi — 16.15 Rokomet (M) CZ:Borac — 17.30 Poročila — 17.35 TV koledar— 17.45 Sedem TV dni — 18.30 T.O. (dok. oddaja) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Umazana igra (ameriški film) — 21.45 Dnevnik — 22.00 TV scena —
22.30 Program plus — 00.00 Poročila
NEDELJA, 30. VIII.
9.55 — 13.05 in 15.35 — 23.30
TELETEKST
10.10 POROČILA
10.15 ŽIV ŽAV
11.00 DR. WHO: LADJA V VESOLJU, ponovitev 4. dela nadaljevanke
11.25 DOMAČI ANSAMBLI: ALPSKI VEČER, 4. oddaja
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA 15.50 POROČILA
15.55 ZDRAVNIK UMIRAJOČEGA ČASA, zadnji del slovaške nadaljevanke
17.10 SANJE MESTA, sirijski film
19.10 RISANKA
19.24 IZ TV SPOREDOV 19.26 VREME 19.30 DNEVNIK
20.00 PRETEŽNO VEDRO, 2. del nadaljevanke TV Skopje
21.00 POLETNA NOČ ZDRAVO
SEVER IN JUG, 19. del nadaljevanke
DRUGA TV MREŽA
16.10Test — 16.25Rim:SPv atletiki — 20.25 Kronika niškega festivala — 21.25 Poročila — 21.30 Mejaši — 22.15 Poezija — 22.45 Konjeništvo
PONEDELJEK, 31. VIII.
18.25	— 23.00 TELETEKST
18.40	POROČILA
18.45	RADOVEDNI TAČEK
19.05	PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET
19.10	RISANKA
19.24	IZ TV SPOREDOV
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
20.00	BOGATAŠ1NJA, 5. del nadaljevanke
20.55	POLETNA NOČ
SEVER IN JUG, 20. del nadaljevanke
DRUGA TV MREŽA
17.00 Rim: SP v atletiki — 20.30 Argumenti (zunanjepolitična oddaja) —
21.00 Po sledeh napredka — 21.40 Poročila — 21.50 Portret igralca: Jack Lemmon — Izven mesta (ameriški film)
TOREK, 1. IX.
17.45	— 00.00 TELETEKST
18.00 POROČILA
18.05	EX LIBRIS M & M: Matjaž Klopčič
19.10	RISANKA
19.24	IZ TV SPOREDOV
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
20.00 DJEKNA ŠE NI UMRLA, KDAJ BO, PA NE VEMO drama TV Titograd
Črnogorska družina živi v odmaknjeni hribovski vasici. Starši in stari starši so nepismeni, zato piše pismo sestra, ki edina zna pisati. Vsakdo od družinskih članov hoče v pismu sporočiti svoje pozdrave in želje, pri tem se kaže njihov odnos do študirajočega člana družine in izrazito patriarhalno razmerje v družini. Celotna pripoved je ubrana humorno.
21.15	TURJAŠKA ROZAMUND A, balet
21.55	DNEVNIK
22.10	POLETNA NOČ
SEVER IN JUG, 21. del nadaljevanke
DRUGA TV MREŽA
16.25	Rim: SP v atletiki — 20.00 Tehnike likovnega ustvaijanja — 20.40 Žrebanje lota — 20.45 Informativna oddaja —
21.00	Narodna glasba — 21.30 Muppet show
SREDA, 2. IX.
18.20	— 00.00 TELETEKST
18.35	POROČILA
18.40	KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE
18.50	MOJ PRIJATELJ PIKI JAKOB
19.10	RISANKA
19.24	IZ TV SPOREDOV
19.26	VREME 19.30 DNEVNIK
20.00	FILM TEDNA: BLEDO MODRA ŽENSKA PISAVA 1. del avstrijskega filma To je prvi izmed petih filmov avstrijske-
ga režiserja srednje generacije, ki jih bo ljubljanska televizija prikazala v petih septembrskih sredah. Glavni junak nocojšnjega 1. dela filma je Leonidas Tachezy, leta 1936 eden najpomembnejših Avstrijcev, drugi mož prosvetnega ministrstva. Na svoj 48. rojstni dan zajtrkuje z ljubečo soprogo in pregleduje množico pošte, zlasti čestitk. Med njimi je tudi pisemce, na katerem je naslov izpisan z bledo modro žensko pisavo. Oba zakonca jo prepoznata in oba molčita. Pismo je napisala Vera Wormser, Židinja, juna-
kova mladostna simpatija in ljubezen. V junakovo zavest vdrejo mladostni časi.
22.05	PO SLEDEH NAPREDKA
22.45	DNEVNIK 23.00 POLETNA NOČ
SEVER IN JUG, 22. del nadaljevanke
DRUGA TV MREŽA
17.25	Nogomet Jugoslavija: Finska —
19.30	Dnevnik — 20.00 Glasbeni večer — 21.30 Včeraj, danes, jutri — 21.45 Shakespeare: Henrik V.
ČETRTEK, 3. IX.
18.00 — 00 TELETEKST
18.15	POROČILA
18.20	JESEN V DOLINI RIBNIKOV
18.35	ŠPORTNIK BILLY, risanka
19.00 ŠTIRI SKLADBE ZA HARFO 19. 10 RISANKA
19.24 IZ TV SPOREDOV
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
20.00 TEDNIK
21.05	AVGUST STRINDBERG, 1. del švedske nadaljevanke
22.10	DNEVNIK
22.25 POLETNA NOČ
SEVER IN JUG, 23. del nadaljevanke
DRUGA TV MREŽA
16.25 Rim: SP v atletiki — 21.00 Narodna glasba — 21.45 Poročila —
21.50	Dokumentarni večer — 23.20 Odprta knjiga
ZAKLJUČNO TEKMOVANJE
LJUBEČNA PRI CELJU — V velikem finalu, ki bo v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri na Ljubečni pri Celju, bo sodelovalo 25 najboljših. Pomerili se bodo za pokal Zlata harmonika, ki ga daje Kulturnoumetniš-ko društvo Ljubečna, za plaketo Avgusta Stanka, ki jo daje radio Ljubljana, Majolko, ki jo daje radio Celje, in zlate, irebrne in tyonaste plakete. Na desetifi izbirnih "tekmovanjih je nastopilo 358 harmonikarjev. Med temi so bili tudi harmonikarji iz Avstrije, Italije in NJadžarske. Prireditev bo pred gasilskim domom, ob 10. uri istega dne pa bodo odprli tudi razstavo harmonik in organizirali posvet o nadaljnji vlogi Zlate harmonike pri razvoju igranja na ta instrument.
MAZUTA PA NI
B1LPA — Potok Bilpa, ki je ponovni izvir kočevske Rižne, še vedno opazujejo zaradi izlitja mazuta v Rin-žo, do katerega je prišlo v kočevski tovarni Melamin že 7. avgusta. Doslej v tem potoku, ki ga domačini uporabljajo tudi za pitje, še niso opazili madežev mazuta. Razlage, zakaj onesnaženja še ni opaziti, so različne. Nekateri pravijo, da Rinža poleti potuje pod zemljo do Bilpe 35 dni in je torej še vedno čas, da se madeži pojavijo. Drugi spet menijo, daje bila ob nesreči in tudi po njej Rinža nenormalno visoka za ta letni čas in da je torej nafta lahko že pripotovala in se pomešala z rjavo vodo ali pa je potovala tu skozi ponoči, ko ni nihče Bilpe opazoval. Tretji pa so prepričani, da se je mazut v podzemlju oprijel skal in ga bo naprej odnašalo počasi in neopazno ali pa na hitro ob izredno visokem vodostaju. Vse to so seveda le ugibanja, saj podzemskih tokov Rinže in drugih voda na tem kraškem svetu nihče ne pozna dovolj.
VABLJENI NA IZLET
ŽIRI — Samski fantje in dekleta priredimo 20. septembra drugi izlet na obalo. Enodnevni izlet s kopanjem in kosilom si plača vsak sam. Nazaj grede si bomo ogledali še kakšno zanimivost. Prijave z vplačilom 6.000 din pošljite do 13. septembra na naslov: Jaka Peternel, Izgorje 5, 64226 Žiri. Po pošti boste dobili točen program odhoda avtobusa izraznih krajev na relaciji Kranj — Škofja Loka — Ljubljana — Vrhnika — Dol. Logatec — Postojna — Razdrto — Portorož.
POTEP PO DOMOVINI
Med počitnicami v domovini sem preživel veliko najlepših dni, a eno doživetje me je posebno spodbudilo, da sem razmišljal o svoji domovini. Tiste dni smo se potepali po Gorenjskem in Primorskem. Obiskali smo Postojnsko jamo, Predjamski grad, Vrbo, Planico, Bled in Blejski grad. Neko popoldne smo pri Mojstrani zavili proti Triglavu. Ob Bistrici smo se peljali skozi Vrata mimo slapa Pe-ričnika do Aljaževega doma. Skoraj navpično seje iz doline dvigala Triglavska severna stena. Naravna nedotaknjena. Še nikoli nisem dihal tako čistega zraka. Sive, prastare sanjajoče gore so se zavijale v bele oblake. Od daleč se je slišal šum Bistrice. To je moja Slovenija. Začel sem razmišljati. Koliko časa bo ta narava še tako neoskrunjena? Koliko ljudi išče tu mir in oddih? Ostal bi v objemu tega pisanega sveta. Triglav, razkril si mi lepote moje Slovenije.
ROBERT SINUR Offenbach/M
LEP IZLET
SEVNICA — Tukajšnje društvo invalidov je pripravilo lep in koristen izlet za svoje člane. Po dolini rečice Mirne smo se preko Ljubljane in Kranja pripeljali v Tržič. Tam nas je največ odšlo v prodajalno tovarne obutve Peko. S popustom smo si nabavili dobro obutev. Z avtobusom smo se nato odpeljali na Jezersko. Ob poti smo občudovali hišice, še vedno pokrite s skodlami in okna, polna rož. Na povratku smo si ogledali Preddvor in jezero. Domov smo se vrnili čez Celje. Hvaležen sem našemu društvu za res prijeten izlet.
FRANC KLOPČIČ
■M «*5
flffl 2SI	BR2B«!25
KR M E L J
metalna
KR M E LJ
metalna
KRMELJ,
Pred četrt stoletja je v obratih ukinjenega rudnika v Krmelju začela nastajati nova dejavnost — kovinska industrija. Organizacijsko in strokovno pomoč je od vsega začetka nudila Metalna iz Maribora, v okviru katere kot temeljna organizacija združenega dela poslujemo tudi sedaj.
Prva proizvodna dvorana, izdelana udarniško v letu 1962, je prekvalificiranim rudarjem dala vzpodbudo in pogum za razvoj v kovinski industriji. V prvem desetletju smo izdelali številne jeklene konstrukcije za železarne, gradbene žerjave, pokrove za ladje in druge objekte.
Leta 1976 smo zgradili drugo proizvodno dvorano. Jasnejša programska usmeritev v proizvodnji po letu 1980 se je obrestovala. V tem času smo postavili vrsto zahtevnih objektov: novi most čez Savo v Kranju, odpraševalno napravo v Železarni Jesenice, opremo za Toplarno v Ljubljani in veliko hidromehanske opreme za HE Haditha v Iraku. Hkrati smo v naši tovarni osvajali tehnološko zahtevno namensko proizvodnjo. Lani smo zato zgradili novo halo za antikorozijsko zaščito z vso potrebno opremo, kotlovnico, kuhinjo in zaklonišče. Kupili smo sodobne stroje za razrez in ostalo strojno obdelavo ter potrebno tehnološko opremo. Dobri delovni pogoji omogočajo večjo produktivnost, usposobljeni kadri skrbijo za kakovost proizvodov, rast poslovanja in nadaljnje posodabljanje opreme. Poleg osnovnega programa želimo osvojiti še zahtevnejše proizvodne programe in doseči programsko zaokrožitev naše temeljne organizacije.
Metalna, tozd Tovarna lahkih konstrukcij Krmelj, ob svoji petindvajsetletnici čestita poslovnim partnerjem.
							
r				1	I s		1 r
							1
V Ljubljani na Viču ob Tržaški cesti prodajamo poslovne prostore v prvi in drugi etaži Centra drobnega gospodarstva, v skupni površini 2600m2. Objekt, izdelan do podaljšane III. faze, bo dograjen 15. 9. 1987					Podrobnejše informacije in pojasnila: Gradbeno podjetje Grosuplje Taborska cesta 13 61290 GROSUPLJE Prodajna služba telefon: (061) 772-112		
trgovsko podjetje
NOVOTEMA
68001 novo mesto, glavni trg 11
Krajani Krškega in okolice!
NOVOTEHNA NOVO MESTO vas vabi na otvoritev nove prodajalne tehničnega blaga in bele tehnike na stadionu »Matije Gubca« v Krškem. Izkoristite ugodno priložnost: 10 do 20% POPUST pri beli tehniki GORENJE Dobimo se v soboto, 29. avgusta, ob 10. uri na stadionu »Matije Gubca« v Krškem! VABLJENI! NOVOTEHNA
{Pletenina
PLETENINA, proizvodnja trikotažnih izdelkov, p.o., Ljubljana, Zaloška 14
objavlja
po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge in vabi k sodelovanju:
2 ŠIVILJI V DE KONFEKCIJA SODRAŽICA
Pogoji:
— 3-letna šola tekstilne smeri — tekstilni konf. II in 1 leto delovnih izkušenj ali
— 2-letna šola tekstilne smeri — tekstilni konf. I in 2 leti delovnih izkušenj
— delo v dveh izmenah
— 2 meseca poskusnega dela
Za objavljeni deli se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Priprave z dokazili sprejema: PLETENINA, proizvodnja trikotažnih izdelkov, p.o., Ljubljana, Zaloška 14, Kadrovska služba, 8 dni po objavi.
Kandidate bomo pisno obvestili v 15 dneh po končanem sprejemanju ponudb.
680/34
Pletenina, proizvodnja trikotažnih izdelkov, p.o., Ljubljana,Zaloška 14,
RAZPISUJE več štipendij za
- TEKSTILNEGA KONFEKCIONARJA - IV. STOPNJA
V DE KONFEKCIJA SODRAŽICA namesto več šivilj, kot je bilo objavljeno v razpisu dne 13. 8.1987.
681/34
DANES POMISLITE NA VAŠ DIMNIK!
C3
M ________________
z VAMI JE schiedel® in /T\ gradnja žaleč
tel. (063) 701-011
CESTNO PODJETJE NOVO MESTO TOZD GRADNJE NOVO MESTO Ljubljanska 47
Komisija za delovna razmerja TOZD objavlja dela in naloge
ČISTILKE
POGOJI: končana ali nedokončana osnovna šola
Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Cestno podjetje Novo mesto, Ljubljanska 47, TOZD Gradnje. Obvestilo o izbiri bodo kandidati prejeli v 30 dneh po objavi.
690/34
ZAHVALA
Nenadoma in mnogo prezgodaj, star komaj 26 let, nas je tragično zapustil naš sin, brat in vnuk
ROBERT AS
Prisojna pot 18
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence ter za vso pomoč, ki sojo nudili v težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo predstavniku KS Mestne njive oz. TK Novo mesto in predstavniku Hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije za poslovilne besede ter gospodu proštu za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat hvala.
Njegovi: mama, oče, sestra in babica
PRETVORNIK DELAJO
PREDGRAD — Poljanska dolina bo kmalu dobila televizijski pretvornik, da bodo ljudje lahko gledali tudi prvi in drugi program ljubljanske televizije, medtem ko prvi in drugi program TV Zagreb že sprejemajo. Upajo, da bodo morda videli celo program koprske TV. Se pravi, da bodo Poljanci spremljali več programov kot prebivalci Kočevja. Pretvornik bo pokrival tudi del Hrvaške, zato prihajajo na prostovoljno delo tudi Hrvatje in seveda krajani sosednje KS Stari trg v občini Črnomelj. Posebno prizadevni so prebivalci vasi Dol, Laze in Bilpa. Doslej
so postavljeni že električni drogovi do pretvornika in izkopani temelji. Napeljati bo potrebno še žico, kabel do pretvornika in ozemljitev. Računajo tudi na pomoč nekaterih delovnih organizacij, in sicer pri gradnji temeljev in postavitvi hišice.
VZDRŽEVALCI NA TRIGLAV
KRŠKO — Vzdrževalci iz Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj bodo 30. in 31. avgusta spet na svojem tradicionalnem izletu v Triglavskem pogorju, kjer se bodo povzpeli tudi na našo naj višjo goro. Izleta se bo udeležilo okoli 60 vzdrževalcev.
OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST NOVO MESTO
RAZPISUJE
nagrade in priznanja za leto 1987 Nagrade in priznanja se podeljujejo za:
— dosežke na področju množične inventivne dejavnosti
— raziskovalne dosežke
— raziskovalno delo mladih
— mentorsko delo z mladimi na področju razvojno-raziskovalne dejavnosti
— dolgoletno razvojno-raziskovalno delo Organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije in skupnosti ter posamezniki iz občine Novo mesto naj do vključno 21. septembra 1987 pošljejo dokumentirane predloge na naslov: OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST NOVO MESTO, Kidričev trg 3, kjer dobijo tudi dodatna pojasnila. Podelitev nagrad in priznanj bo v okviru praznovanj občinskega praznika občine Novo mesto.
687/34
OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST NOVO MESTO
Na podlagi srednjeročnega plana za obdobje 1986—1990 Občinska raziskovalna skupnost Novo mesto
RAZPISUJE
izvajanje raziskav za leto 1988 na naslednjih področjih:
— usmerjanje družbenega razvoja
— energije
— surovin
— varstva okolja
— družboslovnih raziskav
— tehnološko-tehničnih raziskav
Prijave raziskovalnih nalog, pripravljenih v skladu s smernicami skupnosti, pošljite najkasneje do 15. oktobra 1987 na naslov: OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST NOVO MESTO, Kidričev trg 3, kjer dobite tudi dodatna pojasnila.
688/34
A
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega ata
FRANCETA
ŠIMCA
iz Vinje vasi 32
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam pomagali, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala sosedom Gazvodovim, Kastelčevim, vsem Šurlovim, Brulčevim in Anici Marenče. Hvala tudi župniku za lepo opravljen obred. Vsem skupaj ponovno naša prisrčna zahvala!
Žalujoči: vsi njegovi
JESENSKI SEJEM NA VESELI GORI
VESELA GORA PRI ŠENTRUPERTU — Krajevna skupnost in Turistično društvo Šentrupert vabita vse zainteresirane občane najesenski sejem na Veselo goro pri Šentrupertu, ki bo v soboto, 5. septembra. Na sejem so vabljeni kupci- in prodajalci konj, goveje živine, kramarskega blaga, suhe robe in izdelkov domače obrti.
PREVEC IN PREMALO
KOČEVJE — Če greš k zdravniku, ti napiše za vsako zdravilo poseben recept. Veliko manj obrazcev, ki gotovo niso poceni, in tudi časa bi porabil, če bi lahko na isti recept napisal več zdravil, kar pa po (birokratskih) predpisih ni dovoljeno. Povsem nasprotno pa je pri banki, če moraš uvozni trgovini poslati devize in kasneje še dinarske stroške. Trgovina namreč zahteva, da ji pošlješ tudi original potrdila, ki si ga dobil pri banki. Banka pa (spef po predpisih) izdaja le po eno potrdilo, čeprav gre lahko tudi za milijonske zneske.
Težko je spoznanje, živel.
V SPOMIN
Z bolečino v srcih se spominjamo 27. avgusta, ko nas je pred petimi leti mnogo prezgodaj zapustil naš ljubljeni mož, oče, stari oče, sin, brat in stric
LOJZE NOVINA
iz Dol. Toplic 25
da ga ni več med nami, toda v naših srcih bo vedno Vsi njegovi
Za njim sta nam ostala nepozaben spomin in skrita bolečina. Vsi njegovi
1
ZAHVALA
V 61. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi brat, stric in svak
ANTON MIKLIČ
Prisrčna hvala vsem, ki so mu stali ob strani v težki bolezni, ga oskrbovali, tolažili, mu lajšali bolečine, ga spremili na tej zadnji poti in mu darovali cvetje. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, duhovniku iz Stične in Ljubljane, pevcem iz Šmihela, Francu Hrastarju za poslovilne besede pri odprtem grobu, vsem vaščanom, prijateljem in sorodnikom.
Žalujoči: brat Janez, sestra Marija, Lucija, Pepca, Vida in Slavka z družinami
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 72. letu starosti zapustila draga žena, mama, sestra, teta
in tašča
AMALIJA KLANČAR
iz Brezovice 19 pri Mimi
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem, ki so sočustvovali z nami, darovali cvetje in pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku, pevcem, DO Dana Mirna in Društvu upokojencev Mirna. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Anton, sin Ivan z ženo Marijo in ostalo sorodstvo
Trpljenje si prestal,	v domu našem je praznina,
v grobu boš mirno spal,	v srcih naših bolečina	ZAHVALA
V 74. letu nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric
ANTON RANGUS
iz Gor. Vrhpolja 28
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega očeta se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam pomagali, darovali vence in cvetje in v tako velikem številu spremili pokojnega na njegovi zadnji poti. Lepa hvala pljučnemu in internemu oddelku novomeške bolnice, osebju zdravstvenega doma Šentjernej, DO IMV-proizvodnja 3 in 4, IM V-TOZD Podgorje, Iskri Upori in Hipot Šentjernej, godbi in pevcem. Se posebna hvala GD Vrhpolje in KOZB Šentjernej, kakor tudi obema govornikoma.
Žalujoči: žena Rezka, hči Jožica, sinovi Tone, Matjan in Tine z družinami, brat Franc in ostalo
sorodstvo
Te dni minem že leto dni, kar med nami več te ni; s cvetjem ti grob krasimo v trajno ljubezen in spomin, a v srcu je polno bolečin.
V SPOMIN
JOŽETU PERUŠU
iz Dolge njive pri Šentlovrencu
V SPOMIN
23. avgusta je minilo žalostno leto, odkar nas je v cvetu mladosti zapustil naš ljubljeni sin, brat, vnuk in nečak
MIRAN MATOH
iz Grma 6 pri Trebnjem
Vsem, ki se ga še spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate svečke, iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in deda
FRANCA
TEKAVCA
iz Kočevja
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter DO Melamin, Itas, 1TPP, GD Rudnik — Itas za izrečeno sožalje in podarjene vence in cvetje. Posebna zahvala družinam Jasne Kobal, Kastelic in Sekulič za nudeno pomoč, govorniku Francu Kužniku za poslovilne besede ter gasilcem za številno spremstvo. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Helena, sinovi Slavko in Dušan z družinama ter Franci in Marjan, sestra z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 90. letu starosti se je iztekla življenjska pot
JOŽEFE FRELIH
iz Dol. Stare vasi pri Šentjerneju
Zahvaljujemo se sorodnikom, vaščanom in znancem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je 2. avgusta po težki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
FRANC PFLEGE
iz Cerkelj ob Krki 44
Ob njegovi smrti se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali pokojnemu vence in cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni Kliničnemu centru v Ljubljani za lajšanje bolečin, DO Agraria Brežice-agroblagovni promet, Tovarni celuloze in papirja Duro Salaj Krško, TOZD Vzdrževanje, pihalnemu orkestru delovne organizacije in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Anica, sinova Franci in Stane z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V žalosti sporočamo, da nas je v 87. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
JANEZ JORDAN
iz Grobelj 33
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. ^Posebno se zahvaljujemo sosedi Mariji Gorenc, Iskri-TOZD Upori Šentjernej in gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred.
V tihi žalosti: vsi tvoji
V SPOMIN
Ob obletnici smrti naše drage mame
MARIJE
BUČAR
iz Jelš pri Krškem
se z žalostjo spominjamo tega dogodka.
Sinovi Jože, France, Lojze, Tone, Ivan in Stane
ZAHVALA
V 85. letu nas je za vedno zapustil naš dragi ata, stari ata, pradedek, tast, stric in svak
ALOJZ BOGOVIČ
s Sremiča
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami in nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gospodu dekanu za tolažbo in opravljeni obred ter pevcem za zapete žalostinke.
Vsi njegovi
ZAHVALA
-V 57. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
ANTON KACIN
Slakova 2 a, Novo mesto
Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje in podarili vence in cvetje. Posebna zahvala tov. Jakšetu za nesebično pomoč, Društvu upokojencev Novoteks in DO Iskra — Tenel, govorniku tov. Ivkoviču, pevcem in gospodu župniku za opravljeni obred. Vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 90. letu nas je zapustila naša draga sestra in teta
MARIJA ČRNIČ .
iz Ločne 8
Prisrčno se zahvaljujemo osebju kirurškega oddelka Splošne bolnice Novo mesto za skrb in nego v času bolezni, sorodnikom, prijateljem in sosedom za pomoč v težkih trenutkih, izraze sožalja in darovano cvetje. Posebno se zahvaljujemo pevkam iz Adlešič za lepo zapete pesmi, Ludviku Žagarju in Janezu Starešiniču za poslovilne besede, gospodu župniku za pomoč in lepo opravljen obred in vsem, ki so pokojno pospremili na zadnji poti v Adlešičih.
Vsi njeni
V SPOMIN
28. avgusta bo minilo deset let, odkar je ugasnilo življenje našega dobrega moža, očeta, dedka, brata, strica in svaka
* CIRILA TRATARJA
s Trščine 5
Praznina se poglablja, nazaj povratka ni, a v tihi žalosti nate spomin živi. Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
Solze, žalost, bolečina Te zbudila ni, tiha nema je gomila, kjer počivaš mirno Ti.
V SPOMIN
20. avgusta bo minilo pet let, kar nas je zapustil dragi sin in brat
ROMAN KOVAČ
iz Prečne 51
Spomin na Tebe, sinko, vedno živi. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in mu prižigate svečke.
Vsi njegovi
Trpljenje si prestal, i> grobu boš zdaj mirno spal, nikdar Te ne bomo pozabili, ker smo Te zares ljubili.
ZAHVALA
V 6. letu nas je zapustil ljubi sinek, brat, vnuk in nečak
DAMJAN KRALJ
iz Zaloga 22 pri Škocjanu
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo sorodnikom, teti Cvelbarjevi, Stanku Markeljcu, vsem vaščanom, prijateljem in znancem ter podjetju Alpetour. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mami, oči in brat Marjan, mama in ostalo sorodstvo
Ne jokajte za mano, le tiho h grobu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je zapustil naš mož, oče, ded in praded
ALOJZ LAKNER
iz Globočic pri Kostanjevici
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjene vence in cvetje ter vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Kostanjevica, družini Repar, kolektivu Laboda-Libna, pevcem, za zapete žalostinke in gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
te
Žalujoči: žena Ana, hčerki Mimi in Anica z družino, vnuki in pravnuki
Trpljenje si prestal, v grobu zdaj boš mirno spal, v domu našem je praznina, v srcih naših bolečina.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je po težki bolezni v komaj 30. letu starosti zapustil naš dragi mož, očka, sin. brat, stric, vnuk, nečak, zet in svak
ANTON LINDIČ ml.
iz Krmelja 22 e
•
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Metalne TLK Krmelj, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebno se zahvaljujemo govornikoma tov. Močniku in tov. Kebru za poslovilne besede, Društvu čebelatjev Šentjanž-Tržišče, GD Šentjanž, pevcem iz Mokronoga za zapete žalostinke in gospodu župniku za lepo opravljeni obred in tolažilne besede.
V tihi žalosti stei njegovi
V TFM TFflNII UAQ 7AMIM A TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI -¥ ICIVI ICUNU VAD CAmiVIH PRODAM-KUPIM-POSEST-ŽENITNE PONUDBE-RAZNO-OBVESTILA-PREKLIC!-ČESTITKE-ZAHVALE *
tedenski koledar
Četrtek, 27. avgusta - Monika Petek, 28. avgusta — Avguštin Sobota, 29. avgusta — Sabina Nedelja, 30. avgusta — Feliks Ponedeljek, 31. avgust^— Rajko Torek, 1. septembra —*Egidij Sreda, 2. septembra — Doroteja Četrtek, 3. septembra — Gregor
LUNINE MENE 1. septembra ob 4.49
kino
prvi krajec
BREŽICE : 28. in 29. 8. ameriški Film Maščevanje v ulici brestov. 30. in 31.8. ameriška kriminalka Kobra. 1. in 2. 9. ameriški film Biti zaljubljen.
ČRNOMELJ: 27.8. ameriški pustolovski film Super dekle. 28. 8. ameriški film Igra z ognjem. 30. 8. indonezijski film Plamen maščevanja. 30.8. ameriš-. ki film Igra z ognjem.
službo dobi
Želite s svojo pridnostjo in iznajdljivostjo zaslužiti izredno visok honorar? Če vam ni žal prostih vikendov in imate lasten prevoz, oddajte ponudbe s kratkim življenjepisom pod šifro »SKOK IZ POVPREČJA«. (4531-SL-34)
Za šivanje na domu iščem pridno žensko. Šifra »HITROST IN NATANČNOST«. (4679-SL-34)
službo išče
STRUGAR s petimi leti delovnih izkušenj išče popoldansko honorarno delo. Stipo Vardič, Kurirska pot 2, Novo mesto. (4522-SL-34)
stanovanja
Oddam sobo dvema-dijakinjama. Belokranjska cesta 60, Novo mesto. (4523-ST-34)
Uslužbenka z otrokom išče stanovanje v Novem mestu. Tel. 26-804 po 17. uri. . '4552-ST-34)
motorna vozila
APN-6 nov, nevožen, še v garanciji, prodam za 45 SM. Tel. 25-080/23 dopoldan. (4546-MV-34)
MZ-ETZ 250, letnik 84, dodatno opremljen, prodam. Tel. 65-331. (4547-MV-34)
FIČKA , letnik 1974, in pralni stroj Gorenje prodam po ugodni ceni. Josip Ma-ričič, Slavka Gruma 12/1, Novo mesto, tel. 26-322 (4549-MV-34)
ZASTAVO 101, letnik 84, registriran do aprila 87, ugodno prodam. Tel. 27-519, popoldan. (4553-MV-34)
ZASTAVO 850, karambolirano, letnik 1982, prodam. Mance, Vandotova 10 ABršljin), Novo mesto. (4541-MV-34)
Z 101 GT 55 (troja vrata), letnik julij 85, prodam. Marko Koščak, Gubčeva 5, Mirna, tel. 47-126. (4544-MV-34)
Avto znamke Zaporožec, letnik 1977, v nevoznem stanju, prodam. Tel. 62-847. (P34-9 MO)
KOMBI Zastavo 435, letnik 80, registriran do julija 88, 30.000 km, s sedeži, dobro ohranjen, prodam za 120 SM. Tel. (068) 24-433. (4527-MV-34)
ŠKODO 100 L, letnik 72 (karoserija obnovljena), registrirano do 20. marca 1988, prodam. Janez Špiler, Kidričeva 1, • Brežice, tel. 61-470 (dopoldan). (4529-MV-34)
Zastavo 101 GTL, november 1983, dobro ohranjeno, prodam. Tel. 26-872, od 16. ure dalje. (4524-MV-34)
Z 750 in MZ 250 prodam. Tel. 42-518. (4515-MV-34)
Z 750 letnik 1979 prodam. Rajko Baš-kovč, Žejno 12, Krška vas, 68262. (4518-MV-34)
Z 101 M, letnik 82, prodam. Majkič, Trg dr. I. Ribarja 14, Brežice, tel. 61- 234 dopoldan. (pol-MV-34)
NOVO MESTO (DOM KULTURE): 27. 8. ameriška komedija Dvigni sjdro (ob 18. uri), jugoslovanski film Življenje delavca (ob 20. uri). 28. 8. jugoslovanska komedija Mojster in kremna rezina (ob 11. in 18. uri), jugoslovanski film Oktoberfest (ob 20. uri). 29. 8. jugoslovanska komedija Mojster in kremna rezina (ob 18. uri), jugoslovanski film Na poti v Katango (ob 20. uri). 30. 8. jugoslovanski film Mojster in kremna rezina (ob 18. uri), jugoslovanski filn Hi-fi (ob 20. uri). 31. 8. ameriška komedija Hana in njene sestre (ob 18. uri), jugoslovanski film Angel varuh (ob 20. uri). 1. 9. jugoslovanski film Oficir z vrtnico. 2.9. jugoslovanski film Že videno. 3. 9. jugoslovanski film Ljubezni Blanke Kolak. 4. 9. jugoslovanski vfilm Zaljubljeni.
KRŠKO: 27. 8. ameriška komedija Hana in njene sestre. 28.8. nočna predstava francoske drame Morilsko poletje. 30. 8. ameriški pustolovski film Smaragdni led. 31. 8. pa 1. in 2. 9. ameriški akcijski film Top gun.
TREBNJE: 29. in 30. 8. ameriški spektakel Ženska sokol.
ZASTAVO 750 prodam za 30 SM. Tel. (068) 67-684. (pol-MV-34) ZASTAVO 101, letnik 79, prodam. Ogled od 19. do 21. ure. Janko Hočevar, Zloganje 32, Škocjan. (4491-MV-34)
126 P, letnik 1983, prodam. Potok 32, Straža. (4494-MV-34)
VVV transporter (kason), letnik 1982, prodam. Tel. 44-690. (4499-MV-34) ZASTAVO 750, letnik 1985, in zastavo 750, letnik 1976, prodam. Franc Bregar, Šentjernej, tel. 42-069. (4506-MV-34) . R 4 GTL, letnik 1983, prodam. Franc Zibert, Rotarjeva 4, Šentjernej 68310. (4510-MV-34)
Zastavo 850, letnik 1985, ugodno prodam. Doplačam tudi za novejši, večji avto. Tel. (068) 25-301 popoldan. (4512-MV-34)
R-18, letnik 1982, prodam. Oklešen, Danila Bučaija 23, Novo mesto, tel. 24-521. (P33-23MO)
Z 750, letnik 78, tomos BT 50, letnik 86, in tori crros prodam. Potov vrh 10. (4635-MV-34)
JUGO 45, letnik 84, in zastavo 435 K, letnik 80, prodam. Tel. 21-508. (4607-MV-34;
GS prodam po delih (motor odličen). Turk, Mali Orehek 5. (4637-MV-34)
R 4 GTL, letnik 1984, in barvni televizor Grundig prodam. Tel. 23-979. (4609-MV-34)
126 P, letnik 1984, prodam. Jože Udovč, Jedinščica 2. (4611-MV-34) FIAT 850 coupe, nevozen, cena 35 M, ter vrata in zadnji del za R 18 prodam. Brane Uhernik, Otočec 48. (4612-MV-34)
R 4, letnik 1984, ugodno prodam. Tel. 22-656. (4613-MV-34)
GOLF diesel, letnik november 83, prodam. Jerman, Dol. Kamence 86, Novo mesto. (4615-MV-34)
GOLF JGL, letnik 81 -december, prodam. Franko Razdrto 6, Šentjernej. (4614-MV-34)
125 P, letnik 84, in 126 P, letnik 77, prodam. Tel. 25-149. (4616-MV-34)
126 P, letnik 1978, dobro ohranjen, prodam. Bobič, Jerebova 3 a. (4648-MV-34)
Z 101, letnik 75, obnovljeno in na novo registrirano, prodam. Srebrnjak, Veliki Slatnik 34. (4649-MV-34)
FIČKA 850, letnik 81 (53 000 km), prodam. Tel. 22-703. (4650-MV-34)
126 P, letnik 1979, dobro ohranjen, prodam. Tel. 23-898. (4651-MV-34) LADO 1300 S, staro 13 mesecev, prodam. Ogled vsak dan od 15. ure naprej. Andrej Jarc, Orkljevec 3, Mirna peč. (4629-MV-34)
Volksvvagen Passat, letnik 74, obnovljen, prodam. Tel. 42-109. (4634-MV-34) ŠKODO S 100, obnovljeno, v dobrem stanju prodam. Milan Gerjevič, Sela 9, Dobova, tel. (068) 67-424, od 15. ure dalje. (4586-MV-34)
Z750,letnik 1985, prodam. Tel. (068)
. 56-748. (4587-MV-34)
JUGO 45 prodam ali menjam za 126 P. Tel. 84-870. (4588-MV-34)
Vartburg, letnik 79, dobro ohranjen, prodam za 150 SM. Tel. (068) 22-936. (4589-MV-34)
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
„ USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Štamcar.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton Štefanič.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EP), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jole Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 300 din, naročnina za 2. polletje 7.000 din, za delovne in družbene organizacije 22 000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624 Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 4.500 din na prvi ali zadnji strani 9.000 din; za razpise, licitacije ipd.i.000 din Mali oglas do deset besed 2.500 din, vsaka nadaljnja beseda 250 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p p 130 Telefoni: uredništvo (068) 23-606 in 24-200, novinarski servis
23-610, ekonomska propaganda, mali oglasi in naročniški oddelek
24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
FIAT 127, letnik 77, prodam. Tel. 24-348. (4590-MV-34)
R 12, letnik 1973, registriran do 29. maja 1988, in cviček, od 10 1 naprej, prodam. Martin Zagorc, Gor. Vrhpolje 58, Šentjernej, tel. 42-198. (4592-MV-34) Zastavo 850, staro leto in pol, prodam. Brane Gbrše, Meniška vas 9, tel. 65-554. (4596-MV-34)
Z 750 LE, letnik 83 (november), prevoženih 30 000 km, prodam. Tel. 42-474, popoldan. (4598-MV-34)
JUGO 45, letnik 84, ugodno prodam. Tel. 44-321 (Kostrevc). (4600-MV-34) ŠKODO 120 L, zelo dobro ohranjeno, prodam. Franc Bele, Paderšičeva 20, tel. 24-644. (4604-MV-34)
DVA motorja Tomos APN 6, dodatno opremljena, prodam. Mohar, Potov vrh 1 a. (4606-MV-34)
Z 750, letnik 1980, prodam. Tel. (068) 75-767 po 16. uri (4557-MV-34)
Z 750, letnik 1980, prodam. Tel. 84-587. (4559-MV-34)
Z 750, letnik 1981, prodam. Novak, Sr. Grčevje 10, Otočec. (4558-MV-34) GOLF, letnik 1980, prodam. Gačnik Boričevo 9, Novo mesto. (4556-MV-34) ZASTAVO 101, dobro ohranjeno, in sedežno garnituro prodam. Malenšek, Nad mlini 48, Novo mesto, tel. 25-046. (4561-MV-34)
VW 1200, letnik 76, prodam. Tel. 44-805. (4564-MV-34)
GOLF diesel JC, letnik 85 (november), prodam. Tel. 24-457. (4560-MV-34)
126 P, letnik 77, prodam. Zagrad 19, Škocjan. (4555-MV-34)
R 4, star 5 let, prodam. Butalin, Ob Težki vodi 32. (4567-MV-34)
Zastavo 750, starejši letnik, prodam. Miha Gašper, Birčna vas 6. (4619-MV-34)
Z 101, letnik 1981, zelo ohranjeno, prevoženih 32000 km, prodam. Franc Zoran, Dol. Kamence 47, tel. 20-554. (4622-MV-34)
Zastavo 750, letnik 83, prodam. Vovk, Rumanja vas 22, Straža, tel. 84-585. (4566-MV-34)
Fiat 750 E, letnik 1983, in Jugo 45, letnik 1985, prodam. Tel. 22-487. (4568-MV-34)
Z 101 GT 55, letnik 84, prodam. Jože Komljanc, Križaj pri Podbočju. (4570-MV-34)
Zastavo 750, registrirano, poceni prodam. Slavko Škrbec, Ratež 20, Brusnice. (4571-MV-34)
FIAT Mirafiori 131, letnik 79, prodam. Tel. 25-097. (4625-MV-34)
Z 750, letnik 1978, generalno obnovljeno, na novo registrirano, prodam. Tel. (068) 62-965. (4573-MV-34)
Moped T-12 (5 prestav) popolnoma prenovljen, poceni prodam. Vrhovčeva 10, tel. 24-870. (4626-MV-34)
850 AP, letnik 84 (podaljšan kason) in fička, letnik 77, prodam. Velika Cikava 12. (4574-MV-34)
LADO 1300, letnik 85, prevoženih 27000 km, ugodno prodam. Slavko Češek, Trg svobode 23, Sevnica. Tel. 81-033, po 20. uri. (P34-13 MO)
Z 101, letnik 1979, in 3 m3 suhih smrekovih desk (3 cm), prodam. Tel. 22-159 (dopoldan). (4575-MV-34)
TOMOS 15 SLC, odlično ohranjen, prodam. Turk, Stopiče. Tel. (068) 43-716. (4581-MV-34)
Motor javva 350 prodam. T el. 56-133. (4580-MV-34)
Z 750 LC, letnik 79, prodam. Avsec, Šmarješke Toplice. (4618-MV-34) Avtomatik A3 MS, letnik 86, ter prvi levi notranji in zunanji blatnik za jugo prodam. Tel. 43-796. (4582-MV-34)
Z 101 GT 55, letnik 1984, prodam. Tel. 85-404. (4583-MV-34)
126 P, letnik 1979, registriran do 24. maja 1988, 59 000 km, prodam. Jože Štamfelj, Češča vas 27. (4584-MV-34) Zastavo 850, letnik 83, prodam. Stane Cesar, Goriška vas 3, Mirna peč. (4630-MV-34)
LADO 1200, letnik 1976, prodam. Tel. 44-313. (4585-MV-34)
ZASTAVO 750 LC, letnik 80, obnovljeno, prodam. Avguštinčič, Ponikve 33, Trebnje. (4647-MV-34)
ZASTAVO 128, staro dve leti in pok prodam. Poadič, Nad mlini 23, Novo mesto. (4652-MV-34)
R 4 TLS, ietnikv79, ohranjen, prodam. Dušan Panjan, Črnomelj, tel. 51-288. (4657-MV-34)
ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1985, prodam. Tel. 47-310. (4658-MV-34) FIAT 850 coupe in Z 101, letnik 1978, prodam. Martin Hočevar, Vrh, Šentjernej. (4659-MV-34)
126 P, letnik 78, obnovljen, prodam. Ogled popoldan. Krevs, Šegova 6, Novo mesto. (4660-MV-34)
R 18, letnik 83, prodam. Informacije vsak dan med 15. in 17. uro na tel. 22-516. (P34-18 MO)
JUGO 45, letnik 1983, prodam. Tel. 42-354. (4664-MV-34)
ZASTAVO 101, letnik 77, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Železnik, Gor. Straža 71. (4666-MV-34)
ŠKODO, 120 LX, letnik 80, prodam. Podolski, Žužemberk 162 a. (4666-MV-34)
Z 101vdobro ohranjeno, letnik 1978, prodam. Šegova 8/17. (4667-MV-34)
R 4 GTL J, letnik 1984, in video JVC (40 M) prodam. Tel. 65-122. (ček 89/87) R 4 TL prodam. Skalickijeva 7, Novo mesto. (4676-MV-34)
Z 126 P in sintisajzer S1EL prodam. Tel. 23-917. (4678-MV-34)
Zastavo 750, letnik 1981, prodam. Marjan Bradač, Gor. Mraševo 5, Novo mesto. (4670-MV-34)
R 4 TLS, letnik 78, in kombi IMV 1600 (s kasonom) prodam. Ločna 3. (4675-MV-34)
Z 850 (fička), letnik 1985, poceni prodam. Tel. 24-022 ali 21-836. (4661-MV-34)
MOPED APN 6 prodam. Informacije dopoldne na tel. 26-058, Mitja. (MV-34) TALBOT—Sambo, odlično ohranjeno, gara-irano, vsestransko ekonomično,
globtour rS'°
Istanbul v septembru, , 25-789 oktobru in novembru
prodam. Tel. (068) 61-975. (4691-34) JAWO 350 z MF oklepom prodam. Tel (061) 81-445. (pol-MV-34)
JUGO 55, letnik 1984, prodam. Tel. (068) 72-557. (pol.-MV-34)
JUGO 45, letnik 84, 24.000 km, prodam. Tel. (068) 22-389 popoldan. (P34-20 MO)
Z 750, letnik 79, prodam. Maks Žitko, Zgornja Pohanca, Zdole pri Krškem. (P34-26 MO)
PRODAM Z 101 GTL/5, letnik 1983. Špoljar, Nad mlini 24, tel. 27-767. (P34/28 MO)
prodam
Trosed in fotelj prodam. Sevnica, tel. 82-654, zvečer. (4655-PR-34)
Nov obrezan les (kostanj-smreka) za lopo ali drvarnico (3 x 3 m) in apno, doma žgano, gašeno, za belež (1 m3), prodam. Anton Penca, Orehovec 26, Kostanjevica. (4653-PR-34)
Kvalitetno domače rdeče vino prodam. Tel. 25-803. (4633-PR-34)
Masko in prednja blatnika za starejši model zastave 101 in prednja blatnika za novejši model, vse novo, prodam. Tel. (068) 44-428. (pol-MV-34)
KASETE s programi za ZX Spectrum prodam. Tel. (068) 58-502. (pol-PR-34) CVIČEK z Vinjega vrha prodajam od 10 1 naprej vsak dan od 12. do 18. ure v zidanici. Prodam tudi 300 trt vinograda na žici na lepi razgledni točki blizu križišča avtoceste LJ-ZG, Sentjernej-Škocjan. Slavko Polak. (4399-PR-34)
80-basno harmoniko Melodija ugodno prodam. Tel. 26-361 (popoldan). (4605-PR-34)
VIDEOREKORDER Goldstar, nov, in barvni televizor, star dve leti, prodam. Tel. 84-595. (4608-PR-34)
Prenosni črno-beli televizor, še v garanciji, prodam. Tel. (068) 82-088, Zupančič. (P34-14 MO)
SPALNICO, rabljeno, prodamo pod ugodnimi pogoji. Tel. 20-457, popoldan. (4591-PR-34)
SOBNA VRATA (198 x 82 cm), belo emajlirana, s podbojem (odpiranje v desno), ugodno prodam v Novem mestu. Tel. 24-205. (P34-15 MO)
KOLO FAVORIT na 10 prestav, s ta-bularji, prodam. Inf. tel. 21-468. (P34-15 MO)
Komplet za avtogeno valjenje z jeklenkami prodam. Tel. 22-481. (4624-PR-34)
ŠTEDILNIK (dva elektrika, štiri plin, pečica plin), rabljen, prodam. Baloh, Šmarješke Toplice 112. Tel. (068) 84-914. (P34-16 MO)
ZAMRZOVALNO omaro Gorenje (80 1), dobro ohranjeno, prodam. Tel. (068) 20-291. (P34-17 MO)
KRAVO simentalko, staro pet let, s teletom, prodam. Anton Glogovšek, Kalce-Naklo 39, Podbočje. (4631-PR-34) HARMONIKO Melodija 80 prodam. Franci Gašparin, Gabrje 25, tel. 67-212. (4620-PR-34)
Barvni televizor Iskra z daljinskim upravljanjem prodam. Tel. 26-437. (4663-PR-34)'
80-basno harmoniko Melodija prodam. Jože Bobnar, Dol. Straža 120, tel. 85-306. (4665-PR-34)
Motorno žago STIHL 041 nujno prodam. Tel. 47-186. (4669-PR-34)
Mizarsko hidravlično stiskalnico znamke BURKLE 90 T prodam. Tel. (068) 49-047. (4672-PR-34)
Konzolno dvigalo za gradbeništvo prodam. Tel. 55-383. (4674-PR-34) Elektromotor 7,5 kw/1400, 5,5 kw/1400 in reduktor 0,55 kw/36 obr. prodam. Tel. 60-157 zvečer. (4687-PR-34)
Videorekorder Goldstar, nov, prodam. Tel. (068) 56-635, kličite v četrtek med 17. in 19. uro. (P34-22 MO)
OTROŠKI VOZIČEK Tribuna, globok, športni, ki je lahko tudi za v avto, prodam. Anamarija Capi, Papirniška 15, Krško (P34-24 MO)
Rezervne dele za avto VW (hrošč) prodam. Tel. (068) 72-964 (P34-25 MO) TELICO, brejo šest mesecev, prodam. Špolar, Župeča vas 11, Cerklje ob Krki, tel. 69-204. (4535-PR-34)
PISALNI STROJ, večji, valj 55 cm, prodam za 95000.— din. Tel. 85-907. (4525-PR-34)
AGREGAT (3 kw), skoraj nov, prodam. Ogled po 15. uri Ivan Vidmar, Sa-dinja vas 18, Dvor. (4538-PR-34) KRAVO, brejo, prodam. Darko Vav-tar, Velika Loka 4, 68212. (4521 -PR-34) OTROŠKO posteljico z jogijem, otroško kolo Gazela s pomožnimi koleščki, črno-beli televizor in štedilnik (dva plin, dva elektrika), prodam. Tel. 25-641 od 15. ure naprej. (4517-PR-34)
PRALNI STROJ in kavč poceni prodam. Tel. 24-461. (4349-PR-33)
SPALNICO, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Tel. 25-908. (4482-PR-34) KOTEL za žganjekuho (60 1), enkrat rabljen, prodam. Tel. (063) 26-909 zvečer. (pol-PR-34)
Prenosni radiokasetofon Toshiba, star tri mesece, ugodno prodam. Tel. 24-670. (4495—PR-34)
OGODNO PRODAM montažne konstrukcijo za montažo objekta. Informacije na tel. (068) 44-357. Vsak dan.
PRIKOLICO za prevoz konj prodam. Tel. 21-135. (4497-PR-34)
VINO, rdeče, in šmarnico prodam po ugodni ceni. Tel. 72-644. (4526-PR-34) Nova balkonska vrata (100 x 210) prodam. Tel. 85-992. (4501-PR-34) Italijanska platišča za golfa prodam. Tel. 84-870. (4498-PR-34)
TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto (500 kg), torzijska vzmet, prodam. Tel. 42-325. (4504-PR-34)
KRAVO, dobro mlekarico, staro sedem let, brejo šest mesecev, prodam. Ivan Bohte, Vinja vas 38. (4508-PR-34) GARDEROBNO OMARO, popol-
noma novo, zelo ugodno prodam. Tel. (068) 65-198. (451 l-PR-34) SPALNICO prodam. Tel. 22-340, popoldan. (4528-PR-34)
KRAVO , staro tri leta, brejo osem mesecev in pol, prodam. Alojz Jenič, Gabrje 65, Brusnice, 68321. (4532-PR-34)
kmetijski stroji
KOSILNICO BCS 127 prodam. Košir, Brod 29. (4563-MV-34) SAMONAKLADALKO SIP 1, dobro ohranjeno, in 400 komadov salonitne opeke ugodno prodam ali zamenjam za drug gradbeni material. Majcen, Spodnje Vodale 8, Tržišče. (4562-MV-34) TRAKTOR Ferguson 35 (angleški), v odličnem stanju, ugodno prodam. Veliki Ban 9 pri Šentjerneju. (4954-MV-34) Rabljeno traktorsko kiper prikolico z avtomatsko kljuko prodam. Gačnik, Boričevo 9. (4593-MV-34) SAMONAKLADALNO prikolico SIP 19 m3, rabljeno eno leto, prodam. Peter Mali, Šmihel 42 pri Novem mestu. (4601-MV-34)
TRAKTOR IMT 533 prodam. Ogled v popoldanskem času. Tel. (068) 52-946. (4623-MV-34)
TRAKTOR IMT 560, skoraj nov, ugodno prodam. Jože Frelih Šentrupert, tel. 40-107. (4627-MV-34)
TRAKTOR Zetor 2511 prodam. Tel. (068) 51-584. (4636-MV-34) KOSILNICO Moto Benassi prodam po ugodni ceni. Tel. 65-391. (4572-MV-34)
TRAKTOR Univerzal 445 DT, pogon na vsa štiri kolesa, skoraj nov, in dobro ohranjeno motorno žago Stihi 051 prodam. Jože Klobučar, Uršna sela la. (4569-MV-34)
KOSILNlČO BCS, malo rabljeno, prodam. Tel. 85-977. (4509-KS-34) UNIVERZAL 550 M, nov, svkabino, prodam. Selak, Dobrava 56, Škocjan. (4550-KS-34)
TRAKTOR Ferrari (22 kW oziroma 30 KM), plug in koso prodam. Anton Vukšinič, Želebej 1, Metlika. (4502-KS-34)
CISTERNO za odvoz gnojevke Crei-na (1700 1) prodam. Jože Dragan, Šentjurje 7, Mirnja peč. (4493-KS-34) GNOJNO TROS1LKO VTG 2700 Sip Šempeter, nerabljeno, prodam. Justi Janc, Ravni 10, Krško. Tel. 33-364. (P34-3 MO)
SILOREZNICO s.puhalnikom prodam. Karol Kolačič, Zubina 27, Veliki Gaber, 68213. (4521-KS-34) TRAKTOR Pasquali 990 (21 KM), dobro ohranjen, prodam. Tel. (068) 55-309. (4537-KS-34)
KOSILNICO Moto Benassi ter diano
6, letnik 81, v zelo dobrem, stanju prodam. Jože Kožar, Dol. Pirošica 6 pri Cerkljah. (4656-KS-34)
TRAKTOR Kramar (25 KS) v dobrem stanju prodam. Jože Fink, Potov vrh
7, tel. 26-492. (4668-KS-34)
TORPEDO (Deutz), 62 KM, 180 delovnih ur, prodam ali menjam za manjši traktor. Jože Hočevar, Dobrova 15 pri Škocjanu. (4671-KS-34)
KOSILNICO BCS z vozičkom prodam. Tel. (061) 772-861. (4689-KS-34) TRAKTOR Zetor 5011 s kabino, star pet let, prodam. Tel. (068) 77-194. (P34-19 MO)
TRAKTOR T orno Vinkovič 419 KM, star štiri leta, prodam. Jože Božič, Planina 9, Raka, 68274. (P34-23 MO)
kupim
OSTREŠJE za hišo (8x12 m), lahko rabljeno, ter okna in vrata nujno kupim. Jožica Pungerčar, Radovlja 6, Šmarješke Toplice. (4542-KU-34)
GAŠENO APNO, dobro uležano, kupim v okolici Novega mesta. Tone Goš-nik, Mestne njive 12, Novo mesto, tel. 24-205. (P34-15 MO)
MOTORJA za E 90 in APN 4 kupim in prodam 15 SLC. Tel. (068) 85-263. (P34-12 MO)
posest
Vinogradniško parcelo v Armeškem, na sončni legi, v izmeri 23 arov, prodam. Angela Glas, Stolovnik 29, Brestanica. (P34-8 MO)
Starejšo hišo na Raki z vinogradom in sadovnjakom prodam. Tone Kopina, Raka 69, Raka, 68279. (4520-PO-23) v Staro hišo, kjerkoli, kupim. Šifra »NASLOV IN CENA«. (4500.PO-34) HIŠO 9 x 11 v Novem mestu in renault
4 prodam. Rabzelj, Gotna vas 38. (4610-PO-34)
Manjšo hišo in vinograd (primemo za vikend) v Ravnah pri Krškem prodam. Cena ugodna. Jože Borovinšek, Vel Dol 18, Koprivnica pri Brestanici, 68282. (pol-PO-34)
Manjšo hišo v gradnji (11,20 x 6,30) na parceli cca 1400 m2 v Gornjih Sušicah pri Dolenjskih Toplicah takoj prodam. Tel. (068) 84-538. (P34-11 MO)
Ob asfaltni cesti Novo mesto—Metlika prodamo obnovljeno kmečko hišo z 0,5 ha zemlje, primerno tudi za mirno obrt. Tel. 21-916. (4677-PO-34) Nedokončano atrijsko hišo z večjo parcelo ob vznožju Trške gore-Bajnof prodam. Infor. na tel. (o61) 222-958 in (068) 21-336 popoldan. (4673-PO-34) Na Dolenjskem v okolici Šentjanža prodam starejšo hišo s 1600 m2 zemlje. Tel. (061) 218-424, int. 94 od 12. do 14.. ure. (P34-10 MO)
Starejšo dvostanovanjsko hišo (63 m2) s posestvom (23 a) prodam v Zdolah pri Krškem. Hiša je 6 km od avtoceste, s pogledom na Cerklje in Gorjance in primerna tudi za počitniško hišico, ima vrt in sadovnjak, opuščen vinograd ter stoji na sončni legi. Poceni ponudba. Informacije dobite po telefonu: ZR Nemčija, 99497554/1013, zvečer. (K-34)
Prodamo PIRČEVO domačijo v Grobljah 42, Šentjernej, in njivo. Ogled in prodaja v nedeljo, 30. avgusta, ob 15. uri. (4617-PO-34)
V bližini Krške vasi prodam vinograd s hramom in letošnjo trgatvijo, gradbeno parcelo, dostop z vsemi vozili. Naslov v upravi lista. (4554-PO-34) Dvostanovanjsko hišo z velikim vrtom v Metliki prodam. Tel. (068) 58-553, vsak dan od 17. do 19. ure. (P34-21 MO)
razno
V Trebnjem oddam v najem kletne prostore v nedograjeni hiši najboljšemu ponudniku. Šifra »80 m2«, (ček 88/87)
Kvalitetno belo vino s Plješivice ugodno prodam. Cena od 1 Ido 1001 je 350 din, od 100 lin več pa 300 din. Prav tako prodajam žganje-slivovico; cena enega lje 1500din. BaričaTomac,Donja Reka 5, Jastrebarsko, 41420. (4686-RA-34)
Smučarski center ROG oddaja KOŠNJO na svojem smučišču pri Črmošnjic-ah. Informacije dobite v recepciji Zdravilišča Dolenjske Toplice, tel. 65-230 ali 65-250. (689/34)
preklici
Helena Vogrinc, Brežina 25, opozarjam DANICO LEVAK iz Brežine, naj preneha širiti lažne izjave in naj .naju s hčerko ne vznemirja po telefonu. Če tega ne bo upoštevala, jo bom sodno preganjala. (P34-27 MO)
Opozarjava Franca Lokarja iz Gorenje vasi, da ga bova sodno preganjala, če naju ne preneha žaliti doma in na javnem mestu. Darko in Marica Lokar, Gorenja vas 8. (4496-PK-34)
obvestila
KOKOŠI prodajamo za zakol ali nadaljnjo rejo. Jože Pršina, Dol. Toplice 82, tel. (068) 65-203. (4579-OB-34)_________________________________
HS Zagrebške 14, Novo mesto, išče čistilko za čiščenje stopnišča. Informacije pri tov. Gorenčevi (popoldan). (4595-OB-34)
.CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da imam nov delovni čas. Prijava okvar svak dan od 7. do 10. ure in ob sredah od 16. do 18. ure. Popravilo gospodinjskih aparatov VIKTOR SUBOTIČ, Partizanska 7. Se priporočam!» (4597-OB-34)
Cenjene stranke obveščam, da sem odprla frizerski salon »Daša« v Cegelnici. Delovni čas od 8. do 12. ure dopoldan in od 15,30 do 19. ure popoldan. Se priporočam! Daša Zadkovič, Cegelnica 45. (4503-OB-34)
GOSPODINJE, TRI LETA GARANCIJE za menjavo izolacije na zamrzovalnih skrinjah, ki zunaj točijo, rosijo, ledenijo! Tel. (062) 413-606 vsak dan od 8. do 10. ure in od 17. do 19. ure. Viktor Pajek. (3989-OB-341
Košarkarski klub Novoles
organizira
v nedeljo, 6. septembra na stadionu v Novem mestu
veliko tombolo
inousTRUfl moTORniH vozil novo mESTO
novoles
100 dobitkov
Skupna vrednost več kot dve stari milijardi
ZAHVALA
V 64. in 66. letu je za vedno prenehalo biti srce zakoncema
JURIJU IN KATARINI ČADONIČ
iz Zilj 15
Prisrčno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom, ki ste kakorkoli pomagali lajšati jima življenje v hudi bolezni, jima darovali cvetje in ju pospremili ria njuni zadnji poti. Hvala tudi sosedu za poslovilne besede in župniku za opravljen obred.
Nečak Franc
Draga mama, kakor mirno in tiho si živela, tako mimo in tiho si tudi odšla.
ZAHVALA
V 67. letu nas je nepričakovano zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra, teta, nečakinja in svakinja
KAROLINA NEMANIČ
roj. Mavretič
z Boldraža 7 pri Metliki
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, nam pisno in ustmeno izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili k njenemu preranemu grobu. Posebej se zahvaljujemo družinam Obradovič-Matekovič, Mavretič, Škof, Humljan in Rus za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, Vidi Plut za ganljivebesede pred domačo hišo ter Jožetu Govedniku za govor pri odprtem grobu. Zahvalo smo dolžni tu<ji organizatorjem pogreba, ZB Slamna vas, DO Beti, godbi na pihala iz Metlike in župniku za lepo opravljeni obreth Vsem še enkrat najlepša hvala.	,	iVV;,,,’r/ji : . m,.'!
Žalujoči: mož Martin, sin Jože z ženo, hči Stanka z možem ter vnuki Silva, Jožica, Martin, Helena, Marko, Nikolina in Irena, sestra Bariča z družino ter ostalo sorodstvo
Trpel si, nihče Ti ni verjel, tih si bil in tiho si odšel. Kje si zdaj, moj dragi sinek, kje je Tvoj nasmejani obraz, kje so Tvoje pridne roke, ki skrbele so zame?
V SPOMIN
Najbolj žalosten je 10. avgust, ko je prenehalo biti plemenito srce našega nenadomestljivega sinka
RADA ŠKEDLJA
z Rateža 13
Minilo je leto dni, odkar te ni več med nami, ampak v mojem srcu še zmeraj živiš. Hvala vsem tistim, ki mu prinašate cvetje in prižigate svečke.
Neutolažljiva mama, brat Martin in nečaka Andrej in Janez
ZAHVALA
V 60. letu starosti nas je zapustil naš dobri mož, oče in stric
STANISLAV
MIRTIČ
z Zajčjega vrha 26
Najlepše se zahvaljujemo sosedom, vaščanom in sorodnikom za izrečeno sožalje, tovarni zdravil KRKA-TOZD Zdravila, Novo mesto, za podarjeni venec in denarno pomoč ter župniku za lepo opravljeni pogrebni obred. Vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Zakaj si morala, draga mama, nam umreti, ko pa s tabo je bilo tako lepo živeti! Odkar utihnil je Tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas.
V SPOMIN
25. avgusta je minilo žalostno leto dni, odkar te več med nami ni, naša draga hčerka, žena, mama, sestra, teta, svakinja in babica
TEREZIJA MUHIČ
Koroška vas 9
Iskrena hvala vsem, ki seje spominjate, prihajate k njenemu grobu, ji nosite cvetje in prižigate svečke.
.*! Vsi njeni
ZAH*VALA
Ob prerani smrti dragega moža in očka
prof. VENČESLAVA JUGA
se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom, glasbenikom, pevcem, učencem, kolektivom DESS, DUMŠ, Zdravilišču Dolenjske Toplice, patru Juretu ter prof. Modicu za besede slovesa. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Posebej se zahvaljujemo vsem tistim, ki ste mu stali ob strani v težki bolezni, ter tistim prijateljem in znancem, ki ste nas presenetili z nadvse velikodušno pozornostjo ob pogrebu.
Žalujoči: žena Milenka in sinovi Marko, Mitja in Matej v imenu vsega sorodstva
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, sestre in tete
ANGELE
MAHNE
Uršna sela 104
se zahvaljujemo Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter spremili pokojno na zadnji poti. Iskrena hvala tudi delovnim organizacijam Varnost Novo mesto, GIP Pionir-TOZD MKI Novo mesto, Mercator-Standard Novo mesto ter tov. Šobarju za poslovilne besede in gospodu župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: mož Jakob, sin Janez, hči Milena z Radkom, brat in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo
Dom sedaj je pust in prazen, ker Tebe, dragi Jože, v njem več ni, prej vsem si bil tako prijazen, sedaj zaman Te čakamo,
Tebe od nikoder ni
V SPOMIN
17. avgusta je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ata in stari ata
JOŽE HROVAT
z Rajnušč
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite pri njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Dolga in težka bolezen je neizprosno iztrgala iz naše sredine nadvse dobrega in ljubljenega očeta, brata in strica
SLAVKA ŠEGINO
z Zapudja št. 17
Zahvaljujemo se sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje ter darovali cvetje in vence. Zahvaljujemo se tudi Juretu Fortuni za lepe poslovilne besede, pevskemu zboru iz Dragatuša in župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Ivanka, sin Stane, hčerki Nada in Ivanka z družinami, brat Štefan, sestri Anica in Slavica
( \ \ *	
f z. ^	ZAHVALA
. 'ivSasisr i , v ..	Ob smrti dragega moža
i /	] ALOJZA VIDMARJA iz Kočevja
se zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so mi v najtežjih trenutkih kakorkoli, pomagali in z mano sočustvovali. Posebna zahvala velja dr. Nataši Žilevski, medicinski sestri Branki Boben in Anici Mikulič za nesebično pomoč, govorniku Antonu Štimcu, župniku za opravljeni obred, delavski godbi, pevcem in darovalcem cvetja. Hvala vsem za ustno ali pisno izraženo sožalje ter vcem, ki so mojega diagega moža pospremili na zadnji poti. Vsem za vse najlepša hvala.	
	Žalujoča žena Angela
ZAHVALA
76. letu starosti nas je nepričakovano za-lstil naš dragi mož, oče, dedek in praded-ekj brat in stric
TONE PROSENK
z Migolske gore pri Mimi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in toliko cvetja ter pokojnega v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedoma Golobu in Kašiču za vsestransko pomoč. Prisrčna hvala gasilcem za organizacijo pogreba, govorniku za besede, izrečene ob odprtem grobu, pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za opravljeni obred in govor.
Žalujoči: žena Anica, sin Tone z družino, hčerka Janja in Marinka z družinama ter ostalo sorodstvo
DISKOTEKA OTOČEC “
■ iPl
*%0m
Tfeffivu
usrnovijen iodloiomr
DNE 12 MARCA ISA-
S
I
S
t
s
I
s
I
N
I
S
t
N
I
S
I
s
I
N
t
>
I
N
I
s
4
5
I
s
I
s
I
s
}l
i
s
I
s
I
•A
I
s
I
v
I
s
<
Dr. Ljubo
Zvest načelu, ki ga je vedno zagovarjal, da se mora človek upojijiti, ko za to izpolni pogoje, primarij dr. Ljubo Kretič, vodja ginekološko-porodniškega oddelka novomeške bolnišnice skoraj četrt stoletja, s septembrom odhaja v pokoj. Ljubljančan po rodu je dr. Kretič prišel prvič v Novo mesto in na Dolenjsko sploh, ko je v oktobru 1953 na dekretu (takrat so še tako razporejali ljudi na delovna mesta) dobil sužbo v dolenjski metropoli Prišel je iz Murske Sobote, kjer je pričel svojo poklicno pot, veliko večino pa jo je prehodil prav v Novem mestu.
Ginekološko-porodniška veja medicine, še posebno slednji del je brez dvoma svojevrstna, pravzaprav brez primere.» Vsak zdravnik je vedno znova vesel, ko mu bolnik ozdravi zgolj porodničar pa ima to možnost in prednost, da je priča in se veseli novega življenja. Za to so druge veje medicine prikrajšane,«pravi dr. Kretič, ki je bil vsa leta službe vedno znova najbolj vesel, ko je mati rodila zdravega otroka. Pravzaprav bi lahko rekli, da je srečen človek, saj se je imel priložnost veliko veseliti Koje prišel v Novo mesto, je prijokalo tu na svet povprečno 1.100 otrok na leto, potem je število rojstev vse do pred nekaj leti vztrajno naraščalo in je doseglo že skoraj 2.000, sedaj pa podobno kot po vsej Sloveniji nekaj let rahlo upada. Nekaj manj kot v Sloveniji kjer pride že kar en splav na en porod, je na Dolenjskem prekinitev nosečnosti, a hva-
liti se ne gre, saj se lahko vse kaj hitro spremeni Vsekakor je jasno, da kontracepcija še ni prodrla do zadnjega vogala, čeprav so
vsaj ženske bolj osveščene in dokaj dobro hodijo tudi na preglede. Le za starejše dr. Kretič pravi, da jih glede na zastopanost v populaciji premalo hodi v ambulante.
Seveda vse ni bilo eno samo veselje. Novomeška porodnišnica je ena tistih v Sloveniji ki dela v najslabših pogojih. Predvsem v zadnjih letih so se vsaj nekoliko bolje opremili Velika pridobitev je bil seveda ultrazvok, ki prene-katero nepravilnost nosečnosti pokaže že ob prvem pregledu, ki ga običajno opravijo do 12. tedna nosečnosti S širšo pomočjo so prišli tudi do tako potrebnega inkubatorja itd. Stavba pa je seveda praktično enaka kot pred desetletji dosti se v njej ne da spremeniti in veliko naporov in dela vsega kolektiva je potrebno, da lahko vse teče normalno. Tudi nasploh dr. Kretič pravi, da v medicini en sam ne pomeni nič, ampak je vse vezano na team, na celoten ožji krog ljudi vseh profilov. »Sedaj se le kaže možnost da se bo porodnišnica preselila v novo stavbo v bolnišnični kompleks na desnem bregu Krke,«je ves vesel dr. Kretič. To da bo porodnišnica pod skupno streho z ostalimi oddelki je velikega pomena. Sedanja ločenost zelo otežuje delo, kar uro na primer traja, da dobijo kri s transfuzije z drugega brega Krke.
Že dolga leta dr. Kretič pomaga tudi na transfuziji, to delo mu je v veliko veselje. Ob vsem pa dr. Kretič, ki mu je največji konjiček, da gre ven, v naravo, za kar bo imel sedaj v pokoju veliko več možnosti in časa, nikoli ni pozabil biti »normalen« človek, ko je slekel zdravniško haljo. »Ljudje vse preveč nosijo svoje probleme iz službe domov. To ni dobro in je razlog mnogih težav, osebnostnih in družinskih stisk,« zatrjuje dr. Kretič.
Z L1NDIČ-DRA GA Š
Bil je Maistrov borec
Najhuje je bilo pri Borovljah — Po vojni je krošnjaril po vsej Jugoslaviji
PREDGRAD — Pavle Kralj iz Predgrada je eden redkih še živečih Maistrovih borcev, ki jim rečemo tudi koroški borci ali pa borci za našo severno mejo. Je zdrav in živahnega duha pa tudi zgovoren, zato mu kar prisluhnimo:
»88 let sem star. Svojega očeta sem tako že prekosil za dve leti, stari oče pa je živel kar 97 let. Smo torej trdna rodbina. Pa še ena zanimivost: stari oče je vse življenje spal na isti postelji, niti enkrat samkrat drugod.« Kaj niti k vojakom ni šel? Me je zmagala radovednost. »Ne. Bil je bolj slaboten kot jaz. Takrat so vojake služili še po 12 let, in to sami kerlci. Samo najboljše fante so pobrali.«
»Lani mi je umrla žena. Zdaj potujem od hčerke k sinu pa še k zetu. Vsi me hočejo imeti po nekaj dni... Pa medalje imam tudi. Veste, bil sem koroški borec. Takrat, leta 1918 in 1919, sem bil v mnogih bojih v koroških krajih. Najhuje je bilo v Borovljah. Takrat je prav poleg mene padel moj prijatelj Mihael Rade iz Predgrada. Naš četni komandirje bil JŠirič, ki je bil tudi doma od tod, iz Brezovice nad Predgradom.«
Na vprašanje, kdaj mu je bilo najhuje, je spet omenil Borovlje, pa tedaj, ko so morali od Celovca mimo Vrbskega jezera in skozi Šentjakob v Jugoslavijo. Tako je odločila mednarodna komisija, kije določala mejo z Avstrijo. »Pa smo tako lahko prišli do tam, čeprav so nam pred nosom vrgli
pri Celovcu most v zrak,« se spominja tistih dni, ko smo zgubili slovensko Koroško.
»Po končani prvi vojni sem okoli prodajal suho robo, kot Ribničan. Krošnjar sem bil nad 30let. Jugoslavijo imam v mezincu. Poleti sem krošnjaril po Sremu, Banatu in Bački, pozimi pa po Krku, Rabu, Pagu, Silbi in sploh vseh večjih otokih ob naši obali.«
: ::
KAMERA ODKRIVA — Vspomin na delovanje Denarnega zavoda Slovenije med vojno stoji na pročelju stavbe, v katerije sedaj črnomaljska enota Ljubljanske banke, spominska plošča, kije na vogalu močno oškrbljena. A lijo je načel zob časa ali pa gre za drugačno poškodbo. Če bi tudi marmor propadal po stopnji inflacije našega denarja, ne bi bilo danes od plošče niti praha.
Uspel poletni večer
Na Trgu Matije Gubca je kulturno-zabavni program spremljalo več obiskovalcev, kot so pričakovali
KRŠKO — »V.	; mrtve kul-
turne sezone smo hoteli ljudem ponuditi nekaj zabave in sprostitve, pa tudi zapolniti Trg Matije Gubca, kije zelo primeren za prireditve, a doslej ni bil prav izkoriščen. To je seveda prvi poskus, kije, kot kaže obisk, kar uspel,« je povedal Dolfe Moškon, vodja Delavskega kulturnega doma Edvarda Kardelja ob letošnjem prvem krškem poletnem večeru.
Seveda prireditve ni organiziral samo delavski dom, ampak so na pomoč priskočili tudi krajevna skupnost Krško, Turistična zveza, Zveza kulturnih organizacij in hotel Sremič iz Krškega, kije poskrbel za gostinski del ponudbe. Šicer pa so se v bogatem in v prijetnem zaporedju kulturnega programa predstavili godbeniki pihalnega orkestra TCP Djuro Salaj, plesna skupina Ritem, mažoretke,
vmes je bila tudi modna revija modelov iz novega krškega butika Duda, obiskovalci so lahko iskali skrivnostni predmet, ugibali, koliko težka je mortadela, ki je visela na fasadi kulturnega doma. Nekateri pa so se lahko zavrteli ob zvokih domačega ansambla z Rake.
Pokazalo seje, daje bila prireditev dobro zamišljena in izpeljana, obiskovalcev pa je bilo več, kot so pričakovali prireditelji. Seveda so bili med njimi v večini domačini, saj Krško ni turistično mesto in tudi nikjer ne piše, da so prireditve lahko namenjene samo turistom. Prav uspela prva prireditev je še utrdila organizatorje v nameri, da bodo takšno prireditev pripravili tudi ob trgatvi, prihodnje leto pa naj bi se takih prireditev zvrstilo še več.
Pavel Kralj
Leta 1978 sta z ženo slavila zlato poroko. V zakonu se jima je rodilo 8 otrok. Ker pa so bili časi hudi, so štirje umrli že majhni, štirje pa še živijo. Trije so v Kočevju, ena hči pa v Za-gozdacu. Pravi, da ima sin nekaj van-drovskega po njem, daje sprevodnik in potuje po svetu. j prjvIC
Čeprav prinesejo pismonoše na naslov usklajevalnega odbora za kabelsko televizijo v Novem mestu vsak dan okrog 1 00 lističev s prijavami za priključke, do torka kritičnega števila za začetek gradnje na območju celotnega mesta, se pravi za enotno mestno akcijo, še nismo dosegli. Res je čas še do ponedeljka, vendar se že vidi, daje zlasti v blokovskih naseljih (Bršljin, Mestne njive, Plava laguna, Šegova z Grumovo in Majde Šilc z Ragovsko) odmev preslab, da bi bilo mogoče upati na skoraj-šen začetek gradnje. To pomeni, da bodo omrežja lahko kmalu postavili v naseljih zasebnih hiš, bloki pa bodo morali še nekaj let počakati.
Razumljivo, daje tak gradbeni podvig lažje izpeljati v naseljih zasebnih hiš, kjer imaio stanovalci več soseskega čuta kot v blokih.	Morda	zav-
ira stanovalce v blokih dvom ob razmeroma velikem vložku za priključek v stanovanje, iz katerega bi se lahko v doglednem času izselili, morda pa se nadajo, da bodo prišli do priključka zastonj — na račun drugih navdušencev iz bloka?
Lahko napovemo le, da ta, zadnja možnost odpade, ker so že na razpolago tehnični pripomočki za izločitev tistih, ki ne bodo prispevali za priključek. Možnosti za upoštevanje stroška za
SPET »PULJ PO PULJU«
NOVO MESTO — V kinu Doma kulture si bodo ljubitelji sedme umetnosti v času od 24. avgusta do 4. septembra lahko ogledali dvanajst filmov z letošnjega puljskega festivala. Vsi filmi iz tokratnega sklopa »Pulja po Pulju« so prejeli tako ali drugačno nagrado. Strategijo srake, Kraljevo končnico in V imenu ljudstva si je občinstvo že lahko ggledalo, drevi bo na sporedu Življenje delavca, do prihodnjega petka pa se bodo vsakokrat ob 20. uri zvrstili še filmi Oktoberf-est, Na poti v Katango, Hi-fi, Angel varuh, Oficir z vrtnico, Že videno, Ljubezni Blanke Kolak in Zaljubljeni.
«r-
NOGOMETAŠI ZA PREHODNI POKAL »STOPIČE 87«
STOPIČE — Nogometni klub Stopiče bo 6. septembra na asfaltnih igriščih pri stopiški šoli priredil turnir v malem nogometu za prehodni pokal tega kraja pod Goijanci. Zmagovalno moštvo bo prejelo odojka, prehodni pokal in še pokal v trajno last, praznih rok (ob presenečenjih, ki jih pripravjajo) pa tudi drugi in tretji ne bodo šli domov. Startnina znaša 10.000 din, prijave pa do 2. septembra zvečer, ko bo v Turkovi gostilni žrebanje nasprotnikov, zbira Vinko Klobučar, in sicer popoldne na telefon (068) 85-929.
KAMERA ODKRIVA — Ponos novomeškega Glavnega trga, Rotovž že dolgo »krasi« nadvse žalostna podoba ure, ki niti revežem ne more več kaj prida koristiti Nekoč že skoraj prislovično točna naprava je dandanes točna le dvakrat na dan, pet minut čez sedem — zjutraj in zvečer, razbita številčnica pa služi le kot eno od zavetišč globov. Če nam je že lastna zanikrnost v samozadovoljstvo, bi lahko vsaj zaradi obiskovalcev mesta odpravili to sramoto. Morda bo priložnost za to ob enem od naslednjih »zletov« v Novem mestu. (Foto: Marko Klinc)
APLAVZ ZA PROGRAM — Obiskovalci prvega krškega poletnega večera so z aplavzom pozdravili vse točke kulturno-zabavnega programa, posebej pa članice plesne skupine Ritem.
Za kabelsko TV samo še 3 dni!
V blokih slabši odziv kot v soseskah zasebnih hiš — Gradnja za vse mesto bi bila cenejša in hitrejša
priključek pri stanarini in ureditev drugih lastninskih pravic pa so v rokah lastnikov stanovanj, se pravi v največ primerih stanovanjske skupnosti in podjetij, v katerih so stanovalci zaposleni. Sedanji izračun za ceno priključka je narejen na zanimanju polovice gospodinjstev v soseski, oziroma mestu. Poznejše gradnje bodo zlasti v blokih možne samo, če se bo za priključek priglasilo več kot 80 odstotkov gospodinjstev, saj bodo potrebni novi načrti in seveda bistveno močnejše omrežje.
Še enkrat moramo poudariti, da je pristanek za priključek po vprašalniku, ki so ga dobili meščani, neobvezen, saj naj bi pokazal le približno zanimanje med prebivalci posameznih delov mesta za kabelsko televizijo. Dejanska obveznost za tistega, ki se bo odločil, nastopi šele s podpisom pogodbe. Takrat bo namreč znana prava cena, dan priključitve in vsi lastninski odnosi, saj so ti podatki odvisni predvsem od števila pri-javljencev in iznajdljivosti gradbenih odborov v soseskah.
Na številna vprašanja, ki ste jih postavili na vprašalnih lističih, boste dobili odgovore v biltenih, ki jih bodo gradbeni odbori pošiljali prijavljencem, v pogodbi, ki jo boste pred podpisom lahko seveda temeljito preučili, na najbolj pogostna in splošna vprašanja pa bomo skušali odgovoriti tudi v našem kotičku o kabelski TV v prilogi Dolenjskega Usta v začetku septembra.
Odgovore na vprašalnik lahko vržete v poštni nabiralnik še do sobote, če hočete, da bodo do ponedeljka v rokah usklajevalnega odbora.
M. MOŠKON
DOBER PRIJEM
PRIGORICA — V poletnih dneh, ko so bile pogoste nevihte ali pa nevzdržno soparno vreme, so prišli na svoje ribiči, saj je takrat dober prijem. Tako sta imela te dni srečo tudi dva prigoriška ribiča, ki sta lovila v potoku Ribnica. Janez Vidic iz Prigorice je na kruh (in ne na blestivko) premamil ščuko, dolgo 74 cm in težko 2,7 kg; Ludvik Oražem iz Prigorice pa je tudi v potoku Ribnica ujel postrv, ki je bila dolga 64 cm in težka natančno 3 kg.
NOGOMET V BIRČNI VASI
BIRČNA VAS — Športno društvo Birčna vas bo pripravilo 6. septembra tradicionajni turnir v malem nogometu za pokal ŠD Birčna vas 87. Žrebanje prijavljenih ekip bodo opravili 4. septembra ob 20. uri v bifeju Ruperč vrh. Prijavnina za tekmovanje, ki se bo pričelo ob 8. uri, znaša 6.000 din. Organizatorji obljubljajo med nagradami prijetna presenečenja.
ZA POLNO NAROČJE — Leopold Jamnik iz Zbur je pretekli teden zavil v gozd pri Trebelnem. Nabral je precej gob, vendar je vse odtehtal velikanski jurček, katerega klobuk je imel v premeru kar 40 cm. »Najprej sem mislil, daje štor,« pove Jamnik, ki takega gobana doslej še ni utrgal, čeprav gre večkrat v gozd. (Foto: M. Luzar)
Ribiška sreča se je šalila na bajerju
Tri kapitalne ribe na suhem: dva soma in krap
RIBNICA — Ribničanje radi ribarijo tudi na svojem bajerju, saj je bogat z ribami. Ribiška družina je namreč vložila vanj tudi švčuke, krape in some.
Čeprav poletje ni najbolj primeren čas za ribolov, pa seje oni dan trem Ribničanom nasmehnila nenavadna ribiška sreča. Najprej tistemu, ki je hotel na kruh premamiti krapa. Prijel mu ni krap, ampak som, in to ne kak neizkušen mladič, temveč »mrcina«, ki je bila dolga kar 94 cm.
Malo zaradi zavisti, malo iz znane ribniške šaljivosti je drugi ribič dejal: »Če si ti na kruh ujel soma, bom pa jaz na blestivko krapa.« To je seveda nekaj podobnega, kot da bi kravo drl s svedrom. Vendar je imela sreča tisti dan očitno smisel za humor. Drugi ribič je le nekajkrat vrgel in žeje potegnil na suho kar blizu 60 cm dolgega in debelega krapa.
Zdaj je bilo tudi tretjemu vsega dovolj: »Če sta vidva, pocarja, ujela take velikanke, kaj bom šele potegnil ven jaz, ki lovim na vobler!« Pa je premetaval vobler sem in tja, potem pa razočarano ugotovil »Zapel sem korenino«. Vobler se je namreč nekam zapičil in ni ga mogel premakniti niti za ped. Potem mu je pa nenadoma »mašinca« na palici zapela, laks se je začel hitro odmotavati in nekaj je oralo z laksom sem ter tja po bajerju. Imel je seveda veliko dela, da je»zverino« ukrotil in spravil na suho. Bilje to kar 104 cm dolg som.
Ko seje novica o uspešnem lovu razvedela po Ribnici, je seveda še tisti dan zmanjkalo dnevnih ribolovnih dovolilnic, saj je vsak želel preizkusiti ribiško srečo... Ta pa se ne šali vsak dan!
J. PRIMC
Ta teden je žreb izbral Renato Umek s Senovega in ji dodelil majico z znakom Diskoteke Otočec. Oblačilo pride prav v poletni vročini, zato sodelujte v žrebanju s pošiljanjem predlogov za našo in vašo Top lestvico. Sicer glasujete kar pridno, kar se pozna po številu dopisnic.
Ta teden ste na njih poslali take predloge:
1. Who’s that girl — MADONNA
2. Goodbye stranger — PEPSI IN SHIRLEY
3. Nothing gonna stop me now — S. FOX
4. I want sex — G. MICHAEL
5. Sweet sixteen — BILLY IDOL
6. Living in a box — LIVING IN A BOX
7. Luka — SUSANNE VEGA
8. Wanna dance with somebody — V. HOUSTON
9. With or without you — U2
10. I can’t stop loving you — MICHAEL JACKSON (novost)
Predloge pošljajte na naslov: KRKA, Zdravilišča, Diskoteka Otočec, 68222 Otočec, s pripisom LESTVICA.
•koze vij a
ORGANIZACIJE
Na eni izmed miz sejne sobe re-piške občinske skupščine je bila lepa ikebana, narejena iz zelenja in rdečih nageljnov. Obraz tovariša Župana je bil sveže obrit, tovariš Sezedelejevič je bil oblečen v novo obleko, tovariš Sindikalič je bil ves zlikan in v novih čevljih, tovariš Puškič si je pred prihodom na slovesnost pristrigel brke, tovariš Rdeč-nik je imel okrog vratu tradicionalno rdečo kravato, tovariš Mladič pa je bil v kavbojkah, zato je izstopal in so se ga vsi izogibali ali pa so se pretvarjali, ko da ga sploh ne vidijo. V središču pozornosti pa je bil to-
variš Šotorič. Odet je bil v taborniško opremo, in čeprav je bil star že sedemdeset let, ni imel na obrazu globokih gub, prej gubice, bi rekel. Držal seje mladeniško, nasmihal se je na levo pa spet na desno, stiskal je roke novodošlim in se zahvaljeval za komplimente.
— Svež zrak, nič kajenja, niti kapljice alkohola, jutranji sprehodi, voda, sonce, je govoril, prisotni pa so kadili in mu nazdravljali z aperitivi.
Koje bila sejna soba polna, je tovariš Župan zakašljal, vstal in pričel s hvalo.
— Zbrali smo se, drage Repič-anke in spoštovani uglednivRepiča-ni, da izročimo tovarišu Šotoriču repiško republiško priznanje za razvoj in razmah taborniške organizacije. Potrebni so nam takšni ljudje, kot je tovariš Šotorič: vdani, delavni in zanesljivi. Tovariš Šotorič je lahko za zgled svoji generaciji, a tudi rodovom, ki prihajajo.
Ko mu predajam visoko repiško priznanje za skavtske uspehe, lahko mirne duše vzkliknem: priznanje prihaja v prave roke! Prisotni so ploskali, tovariš Šotorič pa ni bil več na zemlji, ampak med oblaki.
— Nekaj mi ne gre v glavo, je šepnil tovariš Foteljčič tovarišu Komolčiču.
— Pa me res zanima, kaj je to? je odšepetal nazaj tovariš Komol-čič.
— Dobro poznam Repičevino, pa se ne morem spomniti, kdaj sem nazadnje videl v njej kakšnega tabornika.
— Slab spomin, dragi moj. Pred dobrimi dvajsetimi leti jih je bilo kot listja in trave, je bil že kar glasen tovariš Komolčič in je odhitel čestitat tovarišu Šotoriču.	.
TONI GAŠPERIČ