POL STOLETJA IŠČEJO NOVI DOM
Preti Partizanu Narodni dom deložacija
Partizan Narodni dom, ki je že leta 1982 praznoval 120-letnico svojega obstoja, šteje danes 2000 članov. S svojo široko razve-jano dejavnostjo pa se vključuje med najuspešnejše telesnovz-gojne organizacije.
N^jbojj množični so oddelki splošne telesne vzgoje, kjer te-lovadijo moški in ženski oddel-ki cicibanov, ml^jših in starej-ših pioniijev, mladincev, čla-nov in starejših članov.
Pri športni gimnastiki vadi 43 tekmovalcev v III., II. in I. selekciji. Zaenkrat so to samo fantje-pionirji. Že do leta 1990, bodo iz teh fantov vzgojili mla-dinsko selekcijo, vsako leto pa približno enako število pionir-jev zajeli v I. selekcijo.
V športni ritmični gimnasti-ki, ki je prav gotovo elitna pa-noga, imajo za zdaj 34 tekmo-valk, med njimi Dominiko Ka-cin in Draženo Naumovsko, ki nezadržno prodirata v sam evropski vrh. Vsako leto prido-bijo okrog 10 novih tekmovalk. Do leta 1990 jih bodo imeli, kot računajo, že 73. Množičnost v tej panogi se je močno pove-čala, ker so uvedli poleg'tekmo-valne tudi netekmovalno skupi-no, v kateri vadijo mlade šport-nice ne kot tekmovalke, ampak iz vesejja do te res lepe zvrsti telovadbe. Letos v maju name-ravajo organizirati večji medna-rodni turnir.
Člani Partizana Narodni dom se rekreativno udejstvujejo v odbojki, kjer imajo tri skupi-ne. Ena od ryih tekmuje v repu-bliški ligi. Pri mladincih pa imajo državnega reprezentanta. Precej množična je tudi košar-ka. Možnosti za rekreativno udejstvovanje so še v strelja-nju, teku, balinanju, in aerobi-ki, kjer imajo celo 272 udele-ženk.
Na povečanje števila panog zaradi stiske s prostorom sploh ne morejo pomisliti. Njihovi člani že zdaj telovadyo in treni-rajo na šestih mestih: v telovad-nici Narodnega doma, OŠ Pre-žihov Voranc, sredryi zdrav-stveni šoli, pedagoški akademi-ji, sredi\ji pedagoški šoli in re-kreacjjskem centru Krim.
Narodni dom je vzgojil vrsto vrhunskih športnikov, da ne omenjamo samo Mira Cerarja, Vizjakovo, Majdičevo, sestri Pustišek, Vazzazovo, Gregorko in še mnogo drugih.
Čeprav tako uspešni in mno-žični pa pravzaprav nikdar niso imeli svojih lastnih prostorov. Od svojega rojstnega dne dalje pa vse do leta 1896 so gostovali na raznih koncih Ijubljane. Te-ga leta pa je bil zgrajen za tiste čase veličastni Narodni dom in društvo je v r\jem »začasno« do-bilo telovadnico s pripadajoči-mi prostori. Po osvoboditvi je Narodni dom prevzela v uprav-ljanje Narodna galerija, ki je s Partizanom sklenila pogodbo o najemu prostorov z upanjem, da se bodo Partizanovci lahko kmalu preselili drugam.
Leta 1932 je stekla široko za-stavljena akcija za zidavo last-nega doma. Sklenjeno je bilo, da bo ob 75-letnici društva (1938. leta) položen temeljni ka-men jiovega doma v Tivolyu.
V  blagajno se je stekal denar, arhitekt Jože Plečnik pa je izde-lal načrte za gradnjo doma in ureditev   letnega   telovadišča. Načrte je prekrižala bližajoča se vojna.
Novi projekti in načrti so bili ponovno pripravljeni v letu 1949, pa 1961, vendar do realiza-cije ni prišlo. Tudi v letih 1978/ 79, ko je TKS Ljubljana Center razpisala natečaj za gradnjo do-ma, se zadeva ni premaknila, ker načrt po eni strani ni ustre-zal Partizanu, po drugi pa je vmes prišel zakon o prepovedi negospodarskih investicij.
Leta pa so tekla. Pojavil se je nov predlog: Partizan Narodni dom naj se seli v Kolizej. Pred-log je naletel pri članih društva na popolnoma odklonilno sta-lišče.
Beli dan je ponovno zagledala ideja o gradnji doma na letnem telovadišču v Tivoliju. Gradbe-ni odbor društva je do danes vložil v pripravo načrtov preko 2000 prostovoljnih ur dela. In-vesticija je sicer vključena v srednjeročni razvojni pro-gram občine Ljubljana Center in je sestavni del SAS o teme-]jih plana TKS občine in mesta. Kako bo pa s financirargem, pa še ni jasno. Tako zdaj Partiza-novci po 120 letih uspešnega in plodnega dela skorajda stojyo pred vprašaryem »biti ali ne biti«.
Poleg tega pa jim je Narodna galerija, ki je tudi utesiyena in želi svoje prostore vendarle do-biti za svojo dejavnost, odpove-dala pogodbo o najemu pisarni-ških prostorov v izmeri 150 m2.
V oktobru so si prostore ogleda-li najvišji predstavniki občin-skih struktur in ugotovili, da bi se društvena pisarna lahko pre-selila bodisi v prostor, kjer je zdaj skladišče, ali pa v prostor, ki rabi društvu za shrargevanje arhiva. Oba prostora pa sta za pisarno neprimerna in bi ju bilo potrebno preurediti, za kar pa Partizan  nima  denarja.  Svoje seje, je nadaljnja ugotovitev, bi društvo lahko imelo v prostorih KS Ajdovščina in tre^ja: na let-nem telovadišču zaseda del pro-storov Partizana žena bivšega hišnika, za katere preselitev bi bilo potrebno preskrbeti nado-mestno stanovanje.
Od tedaj so minili dobri trye meseci. Ugotovitve so zapisane. Partizan in Narodna galerija pa se sprašujeta, kdaj se bo ven-darle kaj premaknilo.
Tatjana Pust