ODKI UVODNIK Kje bi vzel? ŠPELA KURALT Večina strokovnjakov, a tudi tistih, ki poplavno varnost na Celjskem spremljajo le zaradi tega, ker pač živijo na tem območju, jeprepňčaniti, da je za katastrofalno stanje na področja poplavne varnosti kriv sistem. Ko so obstajala vodnogospodarska podjetja, ki so sistematično skrbela za poplavno varnost» je bilo bistveno več denarja, bistveno več strokovnjakov in posledično se je na področju popUtvne varnosti več naredilo. Če so včasih bistveno več denarja namenili za poplavno uamo$f oziroma urejanje voda kot za cestno omrežje, je d/ines ta primerjava smešna^ Ceste so vode povozile nekajkrat^ In če se še strokovnjakom »kolca« po tistih časih, kako se ne bo tistim, ki jih vsakih nekaj let zalije. Pri vsem skupaj tako ali tako najkrajšo potegnejo prav občani, ki jih potem država še tako zafrkava, da dobijo odškodnino po poplavi šele, ko predložijo račune za opravljena obnovitvena dela na objektih. Kar pomeni, da morajo sami, brez finarUne pomoči, vse popraviti, potem pa lahko le upajo, da jim bo država kaj povmiliL Mimogrede» večina poplavljenih do danes še ni dobila odškodnine po poplavi pred dvema letoma. Ta isia država si »upa« poleg vsega tega Še zmanjševati sredstva v proračunu za poplavno varnost! Ali ni bolje dati denar za preventivo, kot potem izplačevati odškodnine? Ampak morda je to zgolj naša, provincial-rta> kmečka pamet. Vprašanje pa je. koliko bi bila ta pamet z zagotovo napačne strani TYojan upoštevana, če bi Ljubljanica kdaj sredi Ljubljane prestopila bregove. Če bi recimo zalila agencijo za okolje. Verjetno bi hitro našli rešitve. Kljub kadrovski in predvsem finančni podhranjenosti. Žal je recesija udarila tudi po denarju za poplavno varnost. Upajmo le, da se bodo rudi vodotoki varčno obnašali. Smo podjetje s 4Ol0tno tTBCficqo tn se ukvarjamo s prodajo opreme za sanh tsrqe. sredstev 2a vzdrževanje higiene h čistoče za profesionálně uporeb-nike (podjetja, šole. vrtce, domovi ostarelih, obâne. rtd.) V svo| koMtiv V^llIMK SAMOSTOJNEGA KOMÊROAUSTA (nVz). h bo sk(be! 2a naba\'o m prrxtófO sredsiev z& vzdfîevsnjê óstoče m higiene po vsej SfovamJ/. KOMEROAUSTE (m/ž) 29 prodajo po posameznih bfagovmh skupinah po regijah Izbrani kandidat •• bd na delovwem mest» er#6w*l t nfinii ddtovnlml aal09ands > vzdrževanje Icontsko^ in širjenje prodajnega programa pri ot^stoječih kupah - pridobivarqe novih kupcev (vrtci Sole, obrt inđu$tnja. komundria podjela in doige delovne orgdmzddfe) Od kandidata samostojni kon*iefc«aBst priSaki^emo. da ima kor>Čaoo VI. ali VtI. stopnjo ekonomske sli tehnične izobrazbe, de obvlada angl^ki sli rtali-janski jezik, ims ve^aven voznSki B-kategonje. smisel za delo z Qudrn in veselje do deta NBdlmoc dober zaslužek, stimulativra r^agojevar^, drnemično d^o. po uspešno opravljeram pr^zicusrwri dekjmQŽrx>stzaposrrtvezanedoločer^ čas. Kanďdate vabima ds nam svc^e prijave vključno z ŽFvQenjepisom peljejo na naslov: VAniA COMMEHCt« d^o^ Gfiia 125, 3302 MIZE v roku Q dni po objavi v časopisu Infom^acije dobrte r^ telefonski številu: 041/613-291. AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV NA CELJSKEMI simbfo v simbiozi i okotjem SttnWo.tf.»^ Teharska 49 3000 C«ge r«L;*3S6l3U256400 tnfeâslniWe.si viww.simbío^ Septmbra in oktobra 09 I Navams odpadks: itf rdvila, akumuiatorje. kartuje, baterije, oljs, lake, í kozmetiko, kropiva.. oddajte oa varno v mmíbá zabojnik dnůa Simbio, informacije o lokacijah in terniinih na 03 425 64 Û0 in www.slmbio.si. Oddaljena blizina tretje razvojne osi Načrti hitre ceste za srednji del bodo deležni »minimalizacije« - Namesto hitre ceste le priključki? Po vsesplošnem vznemii-ienju, ki ga je po posameznih občinah regije, pa tudi širše, sprožila napovedana gradnja nove cestoe povezave, tretje razvojne ost> je v zadnjega pol leta vse potihnilo. Prejšnji teden pa je vlada pripravila odgovor na poslansko vprašanje, iz ka> terega sicer ni jasno razvidno» kako bo z gradnjo 3. razvojne osi. Imata pa direkcija za ceste ter ministrstvo za okolje in prostor vsa) dva argumenta, zakaj hi* tre ceste verjetno ne bodo gradili v prvotno izjemno ambiciozno zasnovani ob-lild - ekonomsko neupravičenost ter negativne reakcije v lokalnih okoljih. Spomnimo» da je umeščanje trase v srednjem delu povzročilo največji odziv v občinah Lašli) in Šentjur. V študijah je bila lani maja kot za najbolj primemo opredeljena različica GZ, ki je predvidela hitro traso od Celja nâ zahodu (razcep Lopata) proti jugu mimo Laškega in Rimskih Toplic 1er v nadaljevanju mimo Radeč, Sevnice in Zavratca proti Smedniku v občini Krško, kjer se z razcepom priključi na avtocesto. V Laškem je ob javni razgrnitvi proti njej glasno nastopila civilna iniciativa, medlem, ko seje v Šentjunu oblikovala iniciativa za umestitev trase z navezavo proti Kozjanskemu. Zato jelani decembra sledila izdelava optimizacij trase, predvsem za območje Laškega, ki pa nasprotnikov hitre trase v Laškem še zdaleč ni zadovoljila, kljub načrtovanim rešitvam z več tuneli in Izpeljavo mimo Rimskih Topile. Predraaa in nezaželena cesta? Sicer pa je bila že prvotno zasnovana trasa predraga» op-timizacija, ki je. pomenila zvišanje stroškov gradnje, pa naj tako ali tako niti približno ne bi dosegla praga za neposredno ekonomsko upravičenost. Hkrati ministrstvo zd okolje opaža, da tudi op-rimizirana trasa nima ustrezne podpore v lokalni skupnosti, pri tem pa posebej izpostavlja Laško ter občine iz območij Zasavja in Kozjanskega, ki se na drugi strani zavzemajoza potek koridorja sredinskega dela tretje razvojne osi Čez območje svojih občin. Šentjurčanom sicer ministrstvo obljublja reševanj e glavnih prometnih zagat na Kozjanskem, vendar izven projekta tretje razvojne osi. Šentjurski podžupan in predstavnik civilne iniciative za umestitev tretje razvoje osi skozi Kozjansko Na severu po načrtih Bolj jasna je slika v severnem delu tretje razvojne osi. Njeno umeščanje, predvsem odseka od Šentruperta do Velenja jug, je po pojasnilu iz ministrstva za okolje v fazi izdelave podrobnih strokovnih podlag in dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta. To je faza, v kalen se med drugim na predlagani najustreznejši varianti še preuâjo predlogp za smiselne opiiraizacije variame F2. Kot pravijo v ministrstvu za okolje in prostor, preučujejo samo traso F2, torej od Šentruperta do Velenja, ostalih variant pa ne preučujejo več. Javna razprava, kot jo predvideva zakon o prostorskem načrtovanju, je ob predpostavki, da do v^ji zapktov v postopku ne pride, predvidena za konec leta 20)0. Jože Artnak sicer razume potrebo po zagotavljanju ekonomske upravičenosti, vendar je na to »treba gledati celovito, za celotno traso med Dravogradom in Črnomljem. Zato še naprej odločno vztrajamo, da se Kozjansko ne sme obiti pri načrtovanju potrebnih cestnih povezav v okviru tretje razvojne osi, ki so nujne za naš nadaljnji demografski, gospodarski in socialni razvoj. Območje Kozjanskega je namreč prav zaradi slabih cestnih povezav v vseh smereh, predvsem pa od Drameij in Šentjurja do Sevnice, pa tudi do Kozjega in Rogatca, Še zelo velika neizkoriščena razvojna priložnost. Prav zaradi tega bomo še naprej vztrajali in si prizadevali, m & Jon Artnak Franc Zdoliek da bi tretja razvojna os potekala iz smeri Drameij preko Šentjurja dp Sevnice z navezovalnimi cestami proti Rogatcu in Kozjem', kajti v nasprotnem primeru bo to območje še naprej pospešeno zaostajalo za drugimi regijami v Sloveniji in Evropi.« Minimalna aitemativa za Laščane? v igri pa je glede Laškega trenutno tako Imenovana »minimalna alternativa«. To na ministrstvu za okolje in prostor utemeljujejo z dejstvom, da naj bi na območju med Celjem, Šentjurjem in Šentrupertom vozilo le nekaj sto vozil na dan. Tudi po pričakovani rasti prometa naj bi bilo zgolj 3 tisoč vozil na dan, zato bi se projekt oklestil na rešitev zgolj najbolj kritičnih točk obstoječega omrežja ter vzpostavitev povezavv smeri tretje razvojne osi. Ali to pomeni, da ta vendarle ne bo sekala Laškega? »V tem trenut- ku sploh ne vemo, kaj naj bi minimalna alternativa pomenila za Laško, čakamo na več jjodatkov, zato razvoja dogodkov ne morem komentirati,« pravi laški župan. Fraoc Zdolšek, ki je tudi gl^^ de stališča občine glede prvotno zasnovane trase pr^-' viden. »Rejstvo je, da je občinski svet podpri prizadevanje za umestitev hitre ceste v Laško. Takšno je tudi stališče občine, čeprav se na drugi strani zavedamo, da imamo v občini dve močni civilni iniciativi, eni so za, drugi proti. Iskali bomo kompromise, kar je tudi v interesu države. Ko bomo glede minimalizacije vedeli kaj več, pa bomo o tem razpravljali na občinskem svetu,« pravi Zdolšek. lYeba bo torej počakati na ponovljen postopek vrednotenja več različic, realizacija pa je. kot ugotavlja tudi Zdolšek, verjetno stvar »precej oddaljene prihodnosti.« PM. BA, US Foto: GrupA, SHERPA Pet let neplačanih prispevkov Po poizvedovanjih na zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanje so nekdanji delavd Steklarske nove ugotovili, da jim podjetje prispevkov za pokojninsko zavarovanje ni plačevalo kar celih pet let. Zato zdaj, že v drugo, za pomoč prosijo predsednika državnega zbora Boruta Pahorja. Zadnji prispevki so bili plačani pred uvedbo prisibe poravnave leta 2004. V času prisilne poravnave so bili plačani delno, nato pa nič več, zdaj ugotavljajo delavci. Izjema so listi delavci, ki so bdi nelùj časa uradno zaposleni v Kip viziji. Se bolj bodo prikrajšani delavci, ki bi jirfi zaradi težkih pogojev dela morali poravnati obvezno dodatno plačilo za pokojninsko dobo, pa tega v zadnjem letu niso poravnali. Zato se zdaj delavci znova obračajo na premierja Boruta Pahorja. Pričakujejo, da jih bo ta v naslednjem tednu sprejel (če ne, obljubljajo proteste v Ljubljani) in pristojnim organom odredil ukrepanje. Tudi zato, ker je bila Steklarska nova v celoti državno podjetje. RP NOVI TEDNIK AKTUALNO Poplavna varnost na papirju Država varčuje pri poplavni varnosti - Nujnost suhih zadrževalnikov v Spod nji Savinjski dolini ^»Zadrževalnik je prostor, obdan z višjimi in oja-čanimi nasipi, ki bodo ustvarili nekakáne žepe. v katerih se bo zadrževala voda. Voda se bo zadrževala na območjih, ki že zdaj veljajo za poplavna. Nevarnost poplav na tem območju pa ne bo nič večja, kol Je bila doslej, le bolj nadzorovana bo. Njihov namen je zavarovali urbana območja Šempetra, Celja io Laškega,« pojasnjuje strokovnjak za vode in projektant hidrotehničnih ureditev državnega prostorskega načrta Rok Fazarinc. Prihodnji teden bo minilo natančno dve leti od še ene poplave na Celjskem. Čeprav središče Celja nazadnje ni bilo pod vodo, je bilo poplavljenih precej predelov Celja, voda pa je poplavljala tudi drugod na Celjskem. V tem času se je za večjo poplavno varnost, kot pravijo nekateri, naredilo premalo. Projekti, ki bi povečali varnost pred poplavami, so šele v idejni fazi. Največ težav predstavlja denar. Letos so sredstva za sanacijo po poplavi pred dvema letoma kar dvakrat oklestili. Rezultat je kar 70 odstotkov manj denarja za porečje Savinje, kot je bilo sprva predvideno. Za sanacijo po poplavi pred dvema letoma je država letos namenila 8,2 milijona evrov, Siedil je prvi rebalans državnega proračuna in za po-rečje Savinje je bilo za kar pet milijonov evrov manj denarja v državni malhi. In kol da to še ne bi bilo dovolj, so sredstva v drugem rebalansu še dodatno oklestili. Danes je tako za porečje Savinje namenjeno le še 2,4 milijona evrov. Na ministrstvu za okolje in prostor smo vprašali, zakaj se varčuje pri poplavni varnosti. Na vprašanje ruso oc^ovorili. ampak so nas napotili na agencijo za okolje (Arso). Tam se z namf sploh niso pogovarjali, ampak so poslali suhoparen odgovor, v katerem razlogov za zmanjševanje sredstev niso navedli. Poslali so le spisek del ki jih zaradi zmanjšanega proračuna ne bodo opravili. Rešilni projekti v Celju Poplavno varnost Mestne občine Celje (MOC) naj bi znatno Izboljšali projekti, ki jih pripravljajo na MOC. Investitor je sicer ministrstvo za okolje, s katerim je MOC septembra lani podpisala sporazum, da bo občina pripravila razširjene idejne projekte- Kot nam je povedal vodja oddelka za okolje in prostor Roman Kramer, bodo vsi projekti končani do druge polovice lega meseca. Idejni projekti bodo podlaga za nadaljevanje del, rezultat pa bodo visoko vod ni nasipi, dva suha zadrževalnika (eden ob Sušnici in eden ob Hudinji v Začretu) in nekaj razlivnih površin. Vse to naj bi znatno izboljšalo poplavno varnost v Celju. Projekti so ocenjeni na 24 milijonov evTx>v, ministrstvo pa naj bi jih prija-* vilo na razpis za evropska sredstva. Vendar, kot vse kaže, ne bo šlo lahko. Sekretarka direk-torata za okolje, sektorja za vode na področju urejanja voda pri ministrstvu za okolje in prostor, Marjeta Rejc Saje pravi, da so idejni projekti šele začetek: »Potem se bo začela faza določitve ureditev. ki bodo šle v program, in začetek pridobivanja projektne dokumentacije terpri-dobivanje zemljišč. Imamo še kar za kakšno leto dela. Priprava kandidature za evropska sredstva je načrtovana za drugo polovico leta 2010. Izvedba pa je načrtovana za leta 20n do 2013. Prepričana sem, da bo tisti del, ki bo vključen v program, ludi izveden. Gradnja pa se lahko zavleče do leta 2015, ker je tak tudi način izvajanja teh kohezijskih projektov.« To pomeni, da ni nujno, da bodo vsi projekti, ki jih bodo v Celju pripravili, tudi sprejeti v program, ki ga bodo poslali na razpis za evropska sredstva. Karverjet- Suhl zadrievalniki so nujni predvsem za poplavno varnost Celja m Uškega (na sliki poplava leta 2007). Tako je bilo pred dvema lelomavArcIinaČepravsovsamam Vojniku posk^ vArcIinuspet »plavajo«. (Foto: SHERPA) Česa ne bo? Ker ie denarja premalo, letos ne bodo v ceioti očistili osnovnega konta Savinje od Levca do Tremerij. ne bodo sanirali in povišali visokovodnega nasipa na Kopnvnia v Celju v Motniku ne bodo očistili korita Motnišnice in sanirali poškodb, rnedtem ko na Triwvi v Mozirju ne bodo sanirali zidov in subiliziraii dna korita, vklj^učno z drčo na izlivu. Kot so še sporočili iz Arsa, naj bi se ta dela nadaljevala pnhodnje leto. Ce bo řoSini Vojnik, natančneje v ArcHnu, se je zaradi denarja ustavilo urejuje poplavne varnosti. S tem ko je država lani uredila strugo Hudinje v Vojniku ter vodoic^ ke v krajevnih skupnostih Nova Cerkev in Frankolovo ter v občmi Dobrna, je izboljšaia poplavno varnost na teh območjih. Prebivalci Ardina pa so s tem v še večji nevarnosti, sai lahko voda v še večjih količinah priteče v Arciin. Zato je treba protipop avne rešitve čim prej nadaljevaU tudi v ArcUnu. Čeprav si na vojniški občmi menda zelo Pojeva-jo, da bi se protipoplavne rešitve nadaljevale tudi' na tem območju se vse usta^ pn denarju Kot pravijo na občini, je Arso zaradi zmanjšanja denarja v državnem proračunu sanacijo Hudinje v ArcUnu premaknil verjetno na prihodnje leto. no pomeni tudi, da bodo težje izvedljivi- Nujni suhi zadrževalniki Tudi če v Celju postavimo vse predvidene objekte, brez suhih zadrževalnikov vSpod-nji Savinjski dolini ne bo šlo. Suhi zadrževalniki so najvarnejša naložba pred naraslimi vodami za Celje in predvsem Laško. Državni prostorski načrt gradnje, ki je predvidena v letih od 2012 do 2015, je trenutno v fazi idejnega projekta. Naložba je ocenjena na 60 milijonov evrov. Ključnega pomena so sredstva, ki za omenjeni projekt še niso zagotovljena, sekretarka Marjeta Rejc Saje pa že napoveduje, da teh sredstev najverjetneje ne bodo dobili iz Evrope. Na Savinji je predvidenih sedem zadrževalnikov na območju od Levca do Šempetra in na reki Bolski dva, in sicer v Kaplji vasi in Trnavi. Teh devet zadrževalnikov naj bi zagotavljalo stoletno poplavno varnost. Zadrževalnik bo zadržal povprečno milijon kubičnih metrov vode. Aktivirali se bodo le v primeru visokih voda, kot so bile leta 1990, 1998 in nazadnje pred dvema letoma. Učinki zadrževalnikov Dosedanje pripombe in predlogi občin se nanašajo zlasti na dodatno zagotavljanje varnosti ob Bolski in ureditvi potoka Ložnice, v Bra-slovčah predlagajo tudi umestitev Zovneškega in Braslo\^-kega jezera v sistem zadrževanja visokih voda. Večino pripomb in predlogov občin glede umestitve zadrževalnikov v prostor pa je pričakovati prihodnje leto, ko so predvidene javne predstavitve načrta in razprave. Ne- kaj razgovorov z občani so sicer že imeli, pravi sekretarka iviarjeta Rejc Saje. Dodaja, da večjih pripomb zaenkrat ni bilo, izpostavljen pa je bil problem v Žalcu. Krajani so opozorili, da se bodo zadrževalniki postavili pri njih, učinek zadrževalnikov pa bo v drugih občinah, torej v Celju in Laškem. Se bolj kot za Celje so suhi zadrževalniki pomembni za Laško. Tam so pri gradnji ob strugi ubrali drugačen pristop in pri tem skušali ohranjati stare poplavne površine, Na primer: nove terme imajo poplavne garaže, ki jih visoka voda zalije, nato pa hitro odteče. Nova trgovina Tuš je postavljena na stebrih. V Laškem se je na zgornjem delu za okoli 20 odstotkov razširila struga Savinje, kar ob visokih vodah prinese nekaj deset centime- trov znižanja gladine. Vendar ti ukrepi še zdaleč ne zadoščajo za poplavno varnost Laškega. »V centru Laškega ni mogoče zagotoviti poplavne varnosti. Savinja teče po zelo ozki dolini in zbiranje vode na tem območju ni mogoče. Vsi ukrepi, predvideni za Spodnjo Savinjsko dolino. so zato ključnega pomena za Laško,« pravi strokovnjak za vode Rok Fazarinc. Kdaj bomo vse te velike in prepotrebne projekte videli tudi v praksi, je težko napovedovati. Tudi na ministrstvu se izogibajo bolj natančnih napovedi. Vsi se namreč zavedajo, da je ob vedno manjših sredstvih za poplavno varnost težko narediti vedno več. ŠPELA KURALT MATEJA JAZBEC BOJANA AVGUŠTINČIČ Prej kot gradnjo suhih zadrževalnikov, ob zadostnih sredstvih seveda, lahko na območju od Utuša v Braslovčah do Ločice na Polzeli pričakujejo gradnjo nasipov, sanacijo jezov in širitve struge. Državni prostorski načrt je ocenjen na 20 milijonov evrov in naj bi ga začeli uresničevati čez dve leti. Nasipi naj bi poleg poplavne varnosti nudili možnost za pohodne, sprehajalne in kolesarske poti. ^^TERNET ^Hitrosti TELEVIZIJA Več kot progromov TELEFONIJA ^ Brezplačni klici v J^ SLO kabelsko omrežja mÊM TU KN l6K 03 42 88 t99 www. f urn sek. ne* pAoIé PPV rM»»ca za vm f^ve ntrcŽntV«. _ že od St. 71 -11. septemlMf 200d m GOSPODARSTVO 0 cetis Regija v rdečih številkah zaradi Tuš Holdinga Vrtoglava izguba le na papirjih? - Vsa Tbševa podjetja (razen "Hišniobila) poslovala pozitivno Borut Pahor si je sejem ogledal skupaj s Štehnom Pevlinjekom (na skrajni levi), i generalnim direktorjem sejma Francem Pangerlom ter izvršno direklorieo Bredo Obrei Preskar, Pahor balzam za obrtniška ušesa čeprav je tudi letos celjski Mednarodni obrtni sejem poJn, se govorci na slavnostnem odprtju niso mogli izogniti besedi recesija. Ta $e še kako pozna obrtnikom in malim podjetjem, čeprav so U precej bolj fleksibilna kot velika. Vendar ravno zaradi njihove majimosti država nanje velikokrat pozabi. A kot je napovedal premier Borut Pahor, bo kmalu drugače. Miroslav Pavlinjek, podpredsednik Obrtno-pod-jetniSke zbornice Slovenije, ki vsako leto aktivno soobJikuje sejemski utrip, je trenulno stanje obrtnikov opisal takole: »Zmanjšala so se naročila, povečali pritiski na cene, srečujemo se z vedno večjo finančno nedisciplino. Likvidnost se je poslabšala, denarja ni. podjetja težko pridobijo kredite. bistveno je upadel promet. ŠteviJo zaposlenih v obrti seje čez zimo zmanjšalo za 16 tisoč.« A vendar mali so in bodo iz krize odšli kot zmagovalci, vprašanje je le. kakšno ceno bo pri tem pia-čalb gospodarstvo. Zato Pavlinjek opominja: »Za zmanjševanje posledic recesije smo vladi že lani predlagali, naj zagotovi večjo likvidnost bank. naj plasira dodatna sredstva v podjetniški sklad in naj poenostavi davčno in delovnoprav-no zakonodajo. Zlasti na področju davkov je nekaj perečih težav, ki bi jih država morala nujno rešiti. Na primer dvig meje za plačevanje davka na dodano vrednost po plačani realizaciji na 400 tisoč evrov.« Predsednik vlade Borul Pahor je na očitke že imel pripravljene odgovore. Lik- vidnost bodo izboljšali s skrajšanjem rokov za vračila davka na dodano vrednost na 21 dni. Možno bo tudi poplačilo davka po plačani realizaciji, ne pa izstavljeni fakturi, če podjetnik letno ustvari do 400 tisoč evrov prometa. S tem si je premier prislužil prvi a-plavž. Ko je obljubil uvedbo 30-dnevnega plačilnega roka za obveznosti države, pa že drugega. »V prihodnje lahko od vlade pričakujete nove ukrepe, tudi na področju bolj fleksibilnega trga delovne sile,« je svoj govor strnil Pahor. Tudi na očitek organizatorjev, da letos predstavnikov ministrstev na sejmu ni, je premier odreagiral. Obljubil je, da se kaj takega prihodnje leto ne bo zgodilo. ROZMARI PETEK Foto: SHERPA Pred meseci smo poročali, da je bilo po poročilu agencije za javnopravne evidence in storitve lani celotno celjsko gospodarstvo le zaradi enega podjetja v rdečih številkah. Šlo naj bi za podjetje, ki se ukvarja s finančnim posredništvom v okviru hol-dingov. V tej skupini dejavnosti je biJo lani skupaj na Celjskem kar 110,5 milijona evrov izgube. Po zadnjem roku za oddajo revidiranih računovodskih poročil pa se je izkazalo, da je v tej dejavnosti glavnino izgut^, in sicer 106 milijonov evrov »pridelal« holding Mirka TUša. Gre za šokanten podatek, sploh če vemo, da je od vseh "Riševih družb lani le Tlišmo-bii ustvarjal izgubo. Engroluš, v katerega sta vključeni dejavnosti zabave in bencinskih servisov, je lani ustvaril 1.6 milijona evrov dobička. Druga Tu-ševa dejavnost - ki deluje v okviru njegovega holdinga - Tuš nepremičnine so lani ustvarile' 1,7 milijona evrov dobička, l\il Telekom, ki ga je letos sicer pripojil k drugi svoji družbi "ÏÏjSmobil. pa 8,1 milijona evrov dobička. Tušmobilova izguba je znašala 5,2 milijona evrov. Ta je bila zaradi potrebnih velikih vlaganj v dejavnost pričakovana in v skladu z načrti dnižbe. Od kod torej 106-milijon-ska izguba? Iz letnega poročila Tuš Holdinga to ru najbolj razvidno (pojasnil s strani družbe pa nismo prejeli). V bilanci najbolj Izstopa postavka finančnih odhodkov zaradi oslabitve in odpisov finančnih naložb, ki tudi znaša 106 milijonov evrov Razlage v poročilu pa ne razkrivajo podrobnosti. Ne^tiven rezultat naj bi bil posledica reorganizacij družb znotraj skupine "Hiš Holding in zaradi vključitve družb Tliš Telekom in "njšmobil v poslovne izkaze Ibš Holdinga ter ponovne uskladitve teh s knjigovodsko vrednostjo naložbe. Glede na to, da sta ravno obe družbi skupaj, torej T\jš Telekom in TbšmobiJ, vredni 106 milijonov evrov. lahko sklepamo. da se je celotno celjsko gospodarstvo v rdečih številkah znašlo le zaco, ker je Mirko l\iè reorganiziral podjetja, ki so že prej biJa v (večinski) njegovi lasti, veno samo skupno krovno družbo Mirka Tuša. ROZMARI PETEK Kapital Tuševega Holdinga» ki se ukvarja z upravljanjem naložb s področja trgovin, nepremičnin in telekomunikacij, je z 51 tisoč evri v letu 2007 lani narasel na 629 milijonov evrov, dobiček v velikosti 29 tisoč evrov pa je prešel v 106-milijonsko izgubo. aij letošnjega leu je, da se izguba zmanjša na pet milijonov evrov. Naj dodamo, da je druiba dobiček iz poslovanja imela - znašal je 54 tisoč evrov. Njegove družbe (Engrotuš, T^iš nepremičnine, liiš Telekom in lUšmo-bil) so lani ustvarile 14,8 milijona evrov dobička iz poslovanja. Cista izguba pa znaša 100 milijonov evrov. Na sejmišču največja elektrarna Predsednik u^ave Cdjskega sejma Franc PangerI je ob odprtju Medr^arodnega obrtne- fnl%Tn večjo sončno eleK no v S oveni,1 2 močjo 551 kilovatov. Manjšo elektrarno z močjo 20 kilovatov so postavili že lam To pomeni, da bodo do konca leta imeli instaliranih skupno 571 kW Predrt čunska vrednost elektrarne znaSa 2,16 milijona evrov, RP Na sejmu lahko vidite vse - od visoko tehnoloških dosežkov do klobas. V ton, primeru dřvjaóinskih O odpadkih tudi na sejmu Na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju ima svoj prostor lelos prvič tudi podjetje Simbio. V hali L bodo 2 dokumentarnimi filmi in drugim gradivom predstavili pomen pravilnega ravnanja z odpadki. 2a predstavitev na sejmu so se odločili zalo, da bodo oza-veščali ijudi o pravilnem ravnanju z odpadki, seznanili jih bodo s pravalnim ločevanjem odpadkov, obiskovalcem pa bodo pojasnili rudi delovanje in namen re^onainega centra za ravnanje z odpadki. V Sloveniji namreč še vedno nasune kar 440 kilogramov odpadkov na prebivalca, kar dve tretjini vseh odloženih odpadkovpa je možno predelali ali znova uporabiti. V Simbiu so sicer zabeležili večjo količino zbranih odpadkov, se je pa koDčina vseh odloženih odpadkov zmanjšala za pei odstotkov, kar pomeni, da se je povečala rudi količina ločeno branih odpadkov SK BANK O HypoGroup ALPE ADRIA Smo dW uspeáne mednarodne finanin« skupine,ki j« prisoinavl2 državah Evrope. V Sloveniji smo prodorna banka, ki hitro îin svoje poslovanje in poslovno mrežo. Zaradi širitve obsega poslovanja ličemo samoiniciativne in iamosio;ne sodelavce, $ katerimi bomo tudi vprihodnje skupaj uresničevali ambiciozne načne Pridružite sc dmamien: ekipi na naslednjih delovnih mestih: y_Pod&yni enotí r^j^ Bančni referent na oken^ (m/ž) Vaša naJoga bo opravljanje vseh blagajnižkih poslov, Irlenje stontcv banke obianom, svetovanje strankam, rclevanje rekJamscij lerskrbzabaokomate. Od vas pričakujemo: ♦V. stopnjo izobrazbe, • najmanjpasivnoznanjeangleičine. • najmanj 1 letoddovnih izkušenj naenakih ali podobnih delih • veselje do dela s strankami. In kaj vam nudimo mi? Delo v prijetnem delovnem okolfu, kreativno delo polno novih izzivov, možnost pridobivanja no4 znanj ui osebnostn^a razvoja. Pri^ve 2 dokazUi o izpolnjevanju razpisanih pc^ojev sprejemamo lOdmpoobjavinanaslov: O fhpM d.d.. (»una^^ko we-'û ir nm J mhlum v po .jokiron^ki pniu na lu.lc^v: ©toll punnet 1 na/bolJSimcHusvrn DARSTVO Nivo V Garantu zahteva posebnega revizorja V pooedeljek bo izredna skupščina Garante, ki |o sklicuje uradno največji delničar Nivo Celje. Na n|ej 40-odsCotni delničar pričakuje» da bo uprava, ki jo vckíí Draj;an Maojulov, spregovorila o kapi> talskiii spremembah v družbi v zadnjih petih letih ter o udeležbi članov uprave in nadzornega sveta pri teh spremembah. Zahteva tudi uvedbo posebnega revizorja, ki bi preveril posamezne posle družbe. Uradno največji delničar pričakuje, da bo uprava podala poročilo o kapitalskih spre* membah v družbi ler morebitni udeležbi članov uprave in nadzornega sveta pri tem. Nadalje ga zanima način pridobivanja lastnih delnic, obremenjevanje le-ieh, poslovanje s povezanimi osebami, ki so kapitalsko udeležene v garantu, stanje hipotek» zastava vrednosuiih papirjev in drugih garancij ... Zanimajo ga (udi zaloge oziroma to, da te predstavljajo skoraj polovico celotnega premoženja družbe. Zato zahteva imenovanje posebnega revizorja, ki bo prevetril posamezne posle družbe v zadjijih petih letih. Posebno pozornost pa mora posvetiti morebimemu izčrpavanju dnižbe in fiktivnemu prelivanju sredstev družbe na tretje osebe. Ali so sumi največjega delničarja po-vezani zneuradno največjim delničarjem, zaradi odsotnosti direktorja Nivoja Danila Seniča nismo uspeli izvedeti. V medijih se je že pred časom na veliko govorilo, da je neuradno rujvečji delničar Ga* rama Boštjan Marolt, ki družbo obvladuje s tremi povezanimi družbami, ki uradno niso v njegovi lasti. Uradno so na* mreč poleg Nivoja delničarji družbe še kranjska družba P 33» katere zastopnica je Mateja Marolt. Na istem naslovu ;e prijavljeno še eno podjetje 13 BMV, ki nima nobenega zaposlenega. Lastnica tega podjetja je Vesna Prelih, ki je uradna zastopnica družbe Reina, ta družba pa je uradno lastnica podjetja P 33. Četrti lastnik je podjetje Alfa Holding iz Ljubljane. ki so ga pred časom tudi povezovali z Boštjanom Maroltom. Če vsa ostala podjetja res druži ena oseba, potem bodo na skupščini znova imeli 60řOdstotno večino glasov in si Nivo kaj veliko ne bo mogel pomagati. Sicer pa naj bi delo v Garantu trenutna potekalo dobro. Zaradi povečanega obsega dela in novih naroČil so s Čakanja na delo vpoklicali 10 od skupno 77 ljudi. ROZMARl PETEK Hišni aparati: kljub krizi naprej V nasprotju z mnogimi gospodarskimi družbami je bila prva polovica letošnjega leta za nazarsko podjetje BSH HiŠnI aparati kljub še vedno nestabilnemu gospodarskemu okolju uspešna, saj mu je v proizvodnji uspelo doseči in celo preseči zastavljene cilje. V trenutnih razmerah je zelo razveseljivo, da povpraševanje po njihovih kavnih avtomatih in motorskih napravah Se naprej ostaja stabilno. Kljub gospodarskim nihanjem jepod-jetju uspelo preseči tako letošnji plan kot nj-di lanske Številke. Podjetje prav tako širi svoje poslovanje na vseh ostalih tr^ regije, ki jo pokriva ^oleg Slovenije še Hrvaška, Srbija. Bosna in Hercegovina» Črna gora, Kosovo, Makedonija. Bolgarija In Albanija). V zadnjem desetletju se je tovarna v Nazarjah iz proizvodnega obrata razvila v sodoben center za razvoj in proizvodnjo vseh motoričnih malih gospodinjskih aparatov za pripravo hrane ter tehnološko zahtevnejših iernučoih aparatov za pripravo napitkov z višjo dodano vrednostjo. Vključena je v razvojno in produkt-no mrežo skupine BSH in zanjo veljajo enake smernice m standardi kot za vse ostale proizvodne lokacije znotraj skupine. Izdelki, razviti in proizvedeni v Nazarjah, se na svetovnem trgu pojavljajo pod bl^vnimi znamkami Bosch, Siemens, Profilo in Ufesa. Podjetje kljub recesiji obratuješ polno zmogljivostjo in za letos pripravlja kar nekaj novih Ena od odlik podjela BSH Hišni aparati, ki ga vodi Boštjan Gorjup, j« vpetost v lokalno okolje. projektov. Pred kratkim so celo zaposlili 50 novih sodelavcev, preko razpisov pa iščejo tudi 15 visoko usposobljenih tehničnih kadrov, Tako zdaj podjetje zaposluje 930 sodelavcev. ,ki bodo ustvarili 230 milijonov evrov prihodkov. US Sejemska priznanja Gorenje GTI, Gorenjevo hčerinsko podjetje, ki se ukvarja s trgovino in z inženiringom, je (udi letos sodelovalo na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni s programom traktorjev, kot novost pa je predstavilo stroje Iseki. Slednji so med številnimi obiskovalci sejma vzbudili posebej veliko zanimanje, strokovna komisija sejma pa je stroju TXG 23 podelila zlato medaljo kakovosti. Stroji Iseki, ki 80 letošnja novost na slovenskem tržišču, so namenjeni predvsem profesionalnemu vzdrževanju javnih povrSin. V Gorenju GTl so srebrno priznanje prejeli za traktor Zetor Proxi-ma Power z inovativnim sistemom menjalnika brez uporabe sklopke. US Franjo Bobmac v razstavnem safonu s podpisom oblikovalca Kanma Rashida Zadovoljni iz Berlina V Berlinu se je v sredo končal največji mednarodni sejem za zabavno elektroniko in gospodinjske aparate IFA. Velenjsko Gorenje se na sejmu predstavlja drugič, odzivi poslovnih partnerjev pa so zelo pozitivni. thdi v podjetju so s predstavitvijo na sejmu zadovoljni, sploh zaradi precejšnjega števila naroČil za prodajo gospodinjskih aparatov na različnih trgih v prihodnjem obdobju. Sejem IFA je letošnji največji poslovni-dogodek v panogi gospodinjskih aparatov in zabavne elektronike, ki se ga udeležujejo vsi najpomembnejši ponudniki bele tehnike. Gorenje v Beriinu predstavlja razvojne dosežke iz zadnjih let, katerih skupni imenovalec je zlitje privlačnega oblikovanja, tehnične dovršenosti ter prijaznosti do okolja. Hkrati so sejem izkoristili za utrjevanje že obstoječih poslovnih partnerstev in sklepanje novih poslov. Kot je poudaril Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja, je pomembno, da vztrajajo ha takšnih sejmih in nagovarjajo kupce tudi v težkih časih, ki so v tem n'enutku še vedno prisotni. »Kriza je tu, ampak enkrat je bo konec. In krizi se lahko zopersîavijamo tudi z novimi in inovativnimi izdelki. Na sejmu smo pridobili Že celo vrsto naročil, predvsem za nemški trg. za ostale trge pa bo to dobra spodbuda za rast prodaje v naslednjih mesecih.« US Krajne predal posle Dobelšku Marjan Krajoc je s 1. septembrom odšel z mesta direktorja Adriatica Sloveni* ce, iz poslovne enote Celje. Njegov položaj je prevzel Srečko Dobelšek, pri čemer bo Krajne do konca leta, ko bo končal svojo aktivno delovno pot, ostal na mestu svetovalca uprave. Marjan Krajne je direktor celjske podružnice druge naj-večj e slovenske zavarovalnice, Adriatica Sloveruce, postal leta 1995. Pred tem je 19 let opravljal direktorsko funkcijo v podjetju IKl - Indusnija keramičnih izdelkov Ljubečna - In leta 1991 prejel tudi nagradoGos-podarske zbornice Slovenije za izjsnne dosežke v gospodarstvu. Marjan Krajne je bil dejaven tudi v številnih nadzornih odborih. Bil je predsednik nadzornega odbora Banke Celje ob njenem nastajanju, dva mandata je bil član izvršnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije, tri mandate tudi predsednik združenja uekovin v GZS. Dva mandata je opravljal nalogo predsednika nadzornega sveta podjetja Nepremičnine v Celju. 2a delo v nadzornih svetih je opravil tudi A-licenco za člane nadzornih svetov. Dva mandata je bil tudi med svetniki Mestne občine Celje. Marjan Krajne za sabo pušča številne uspehe, leta 1995» ko je prevzel mesto direktorja celjske enote Adriatica Slo- Marjan Krajne Venice, je obseg premije znašal 2,5 milijona evrov letno. Letos je načrtovana realizacija 27 milijonov evrov. Na za- četku njegov^ vodstva je celjska enota zaposlovala približno 30 ljudi, Številka se je do danes trikrat povečala. V času njegovega vodstva so razširili poslovne prostore na Lavi 7, med prelomnice v času njegovega dela pa Šteje zdriižitev z zavarovalnico Slovemco, zaradi katere je Adriatic Slove-niča postal druga največja slovenska zavarovalnica. S koncem letošnjega leta Marjan Krajne končuje 45 let aktivne delovne dobe in hkrati predstavlja direktorja z enim najdaljših direktorskih staževpri nas. Podjetjaje namreč skupno vodil kar 33 let. Po upokojitvi namerava ostati še naprej aktiven. NP Foto: Grup A ETOL-ov PROIZVODNI PROGRAM CckmrfSmeabezalkoholKp^ AïooielndMtitkiDiQlMâvialHI« CdosOMreStveiaaUD9holwpí(a& ' afmde a ksoditEinl». ptkanlc Ni écÉibdčepřoizwdř Sadnlln «oruttzirani pflpnvliza elKnt fdovsl« Ir kopditanlepainode SiaM program AromahfM02dhiiw IjuU^miia ftAkskohmo Etni d^, Sko^a vas 39,3211 Skg^a vas t«l:03 4277100,fax; 03 42 77116 imali: in^toicom Arome v pcahu bi sadjevprahu ŽifHska buvaa íaiMa. ki barvalo Prehnmbm sestavi ooomiPMCftUl AromliivaaffK PffhramfteDesfstavlM MwambwH dodati» á etoi šAcs i^vf Strah in bolečina sta povezana Prim. Vladimir Weber: »Vzpodbujati skušamo čim bol| naraven porod« - O alternativnih načinih rojevanja in lajšanju bolečin Porod je eno najinih doživetij v živi j&iju ženske. ^renil)a)o ga velika pričakovanja, a tudi strahovi ^ah, ali bo z otrokom vse v redu. strah pred samim porodom in pred bolečinami. Čeprav se dandanes v primenavi s preteklostjo po zaslugi napredkamedkinske znanosti porodi le redko tragično končajo, čeprav so ol>6itnokrajS in man) boleči, vsesK) predstavljajo veliko preizkušnjo. Da bi jo ženskam olajšali» so v zadnjih letíb tudi v naših porodnišnicah uvedli Številne novosti - tako pri ^mž pripravi porodnk na porod kot tudi pri načinih rojevanja in lajšanja obporod-nih bolečin. Kaj lahko pričakujejo porodnice v celjski bolnišnici? Kol poudajja predstojnik gineko-loško-porodniškega oddelka prim. Vladimir Wri)er, vzpodbujajo čim bolj naraven porod.. To vključuje tudi tako imenovane alternativne načine rojevanja in ne izključuje različnih oblik lajšanja bolečin. Ni še dolgo od lega, ko so v porodnišnicah vse ženske rojevale leže v postelji. Ti časi so minili. Kakšni položaji pri porodu so oa voljo v celjski porodnišnici? Vzpodbujamo različne položaje pri porodu - odvisno od tega. kaj si porodnica želi In koliko je s tem seznanjena. Informacije dobi v šoU za staj^ ali iz literature, ki jo prebira. Poleg ležečega poroda jim v dveh manjših, povsem prenovljenih porodnih sobah omogočamo tako imenovane alienativne porodne položaje -sede, čepe, na postelji ali blazini. Sol» sta opremljeni s pomagaJi, ki ponujajo različne možnosti: od sedenja na žo^, opiranja na švedsko lestev. na voljo so blazina, stolček, masažni pripomočki ... Seveda lahko porodnica tudi hodi. dokler ^za poroda to omogoča. V teh porodnih sobah človek sploh nima občutka, da je v bolnišnici. Prijetne barve, glasba... Izkušnje so verjetno dobre? So, res so dobre. Vedno več žena se med porodom odloči za katerega od položajev, ki so jim na voljo, tb jim pomeni sprostitev, kar zmanjšuje mdi bolečino in potrebo po analgetikih. Porod poteka lažje in tudi nekoliko hitreje. Vedno ne gre brez bolečin. Kaj lahko takrat ponudile ženam? Gl^e analgetikov smo pri porodu kritični, kar pomeni, da se ravnamo po potrebah in po stanju, s katerim se srečujemo. Gre za različne oblike obporodne analgezije, kol to imenujemo. Od analgetikov, ki jih lahko dobi porodnica intravenozno, vse do ultive (kratíco in hitro delujoč oplodni analgetik, ki si ga ženska ob začetku popadka s pritiskom na gumb vbrizga ^fTM in tako ublaâ najmočnejšo bolečino) in obporodne epiduralne anaJgezije, Ta je vezana na sodelovanje anesteziologa, ki ga pokličemo in potem pride in omogoči porodnici to vrsto obporodne analgezije. V katerih primerih se odločite za epidural no analgezijo? Kadar gre res za hude bolečine» ki se jih ne da omilili z blažjimi ukrepi in analgetiki. Poseg ni brez nevarnosti Gre za poseg anesteziologa, za aplikacijo zdravila, Id ima lahko določene posledice. Te so lahko prehodnega značaja, oi^sani so tudi resnejši zapleti, ki pa so izredno redki. Vse to je treba upoštevati in kritično oceniti potrebo po taki vrsti ana^ezije. V leta 200S je v celjski porodnišnici 2.218 nosečnic rodilo 2.243 novorojenčkoi;, od tega 2,237 živo-rojenih in 6 mrtvorojmih (pri vseh je šlo za smrt v mntemici že pred začetkom poroda). V tem leta se je rodilo 1.165 dečkov in L078 deklic. 25'krat so se rodili dvojčki. Samo zaradi golega strahu pred bolečinami epiduralne analgezije ne priporočate? Strah in bolečina sta povezana. Strah močno vpliva na bolečine, zato je težko oceniti, koliko gre samo za strah, koliko dejansko za bolečino. Pri zmanjševanju strahu precej pomagata prisotnost pannerja pri porodu in seveda t>abice, ki skibi za porodnico. Na ta način se omiii strah pred porodom, pred bolečino. Tlidi to, da porodnice obiščejo našo porodnišnico v okviru šole za starše, pomaga. Seznanijo se z osebjem, s katerim se srečajo ne delamo. Vzpodbujati skušamo čim bolj naraven porod. To je v korist predvsem porodnic, saj se s tem tudi manjša tveganje komplikacij, ki jih tudi lak poseg nosi s seboj. Kako je pri vas z uporabo sprostítvenih tehnik In morda celo hipnoze? S samo hipnozo se ne ukvaif amo, sicer pa je izredno pomembno, če se zna ženska sprostiti. Zelo priporočamo razne oblike treninga sprostítvenih dejavnikov oziroma mehanizmov, ki se Jih lahko porodnice udeležujejo pred porodom. Eptduralnaanalgiezijaje način lajšanja bolečin, ko protibolečinsko zdravilo z iglo vbrizgajo med vretencema v epiduralni prostor (prtistor v hrbtenjač-nem kanalu med kostnim delom in trdo možgansko ovojnico). Zdravilo lahko vbrizgajo enkratno ali ga po cevki dovajajo neprekinjeno. Zdravilo učinkuje na živčne korenine, ki izhajajo iz hrbtenjače in preprečuje prevajanje bolečinskih dražljajev. Zapleti so redki, vendar epidnralna anal-gezija lahko upočasni potek poroda, včasih se zniža krvni tlak porodnice. Mesto vboda se lahko okuži ali pa ob njem nastane krvavitev. Resnejši zapleti nastanejo, če po nesreči vbrizgajo protibolečinsko zdravilo v krvno žilo ali hrbtenjačno tekočino. pri porodu, si ogledajo prostore. Tako se pri porodu ne znajdejo v nekem zanje povsem novem, neznanem okolju, med neznanimi ljudmi. Za poseg je potreben anesteziolog. Teh v celjsid bolnišnici ni veliko. Kaj to pomeni v praksi? Ali ima vsaka ženska možnost, da se odloči za epiduralno analgeajo ali v praksi te možnosti ni? Res je, da je anesteziologov v celjski bolnišnici inalo, da nimamo rezerviranega anesteziologa za obporodno analgezijo 24 ur na dan. Tako se pač moramo prilagajati trenutni situaciji in potrebam po anesceziologih. Ne morem reči, da jamčimo to vrsto analgezije ob vsakem času. vendar se trudimo v primeru potrebe pridobiti anesteziologa. Je poseg treba plačati? Ne, poseg je brezplačen. V zadnjem letu je bilo precej ra^rav o tem, da v slovenskih porodnišnicah preveč grobo ravnate z ženskami pri porodu. Chne-ojani so bili pr^Mgosto nepi^ebni prerezi presredka. Kako je v celjsid porodnišnici? Nepotrebnih posegov, kot je epiziotomija, V vaši porodnišnici je tnlo lani več kot 2.200 porodov. Je tudi letos tako plodno leto? Trenutno smo približno pri lanskih številkah. Do 31. avgusta je bilo 1.410 porodov. Imate podatek, koliko porodov je bilo s pomočjo ultive ali epiduralne analgezije? Skupaj letos 15. Je to veliko ali malo? To je v bistvu nizka številka, vendar če gledamo s stališča vzpodbujanja naravnega poro-da, je to na nek način dober znak. Tako kot naravni porod poudarjate tudi dojenje. Lahko rečemo, da je to ena od značilnosti celjske porodnišnice. Nenazadnje ste že pred desetietjem, kot drugi v Sloveni- Specialist ginekologije in porodništva prim. Vladimir Weber» dr. med-, dela oa ginekološko-porodniškem oddelku celjske bolnišnice že od leta 1977. Predstojnik je od leta 1995. S svojo strokcFvnost-jo» umirjenostjo in posluhom tako za bolnice in porodnice kot za osebje daje pečat oddelku, ki ga vodi. S svojim delom je prepoznaven (udi v širšem prostoru. Z družino, ženo in 24-letnim sinom» živi v Celju. ji, pridobil naziv novorojencem prijazna bol' nišnica. Seveda. Dojenje je naša stalnica, ki nas spr^-Ija na osnovi sobivanja novorojenčka z materjo in prvega podoja že v prvi uri po porodu -razen če iz zdravstvenih razlogov to ni mogoče. Ib namlepo uspeva. Dojenje kušamo v^xxl-bujati ves Čas bivanja pri nas in nato Še podaljšati to obdobje dojenja po odhodu domov. Vključujemo druge službe, kol je patronaža, ki dosega pri tem vedno boljše rezultate. Kultura dojenja se na našem območju res lepo uveljavlja. To je v prvi vrsti v korist otrok, a tudi stafiev - lažje jim je, če je otrok dojen. S tem je bolj zdrav, lepo uspeva, pa tudi stroški za njegovo prehrano odpadejo. Vzpodbujanje dojenja, tako kot tudi alternativni načini rojevanja, zahtevajo predvsem dovolj zdravstvenih delavcev. Vas je dovolj, zmorete vse delo? S kadri smo vedno bolj na tesnem. Trenutno je najiei^e pri zdravnikih in negovalnem kadru. V dežujno službo vključujemo mdi zunanje sodelavce. V porodnišnici so namreč vedno dežurni dva ginekologa porodničarja tn ena inštrumentarka ter ena višja oaroma diplomirana medicinska sestra. Seveda je za 2^ur-no zagotavljanje pomoči potrebno precej sodelavcev. Zaenkrai uspevamo pokrivati potrebe, a le s pomočjo zunanjih sodelavcev. Čeprav so ljudje najpomembnejši, dandanes brez dobre opremljenosti, predvsem z medicinskimi aparati, ne gre. I^j pogrešate? Zelo pomembno je, da odkrijemo prirojene napake že pri nerojenem otroku. Za diagnostiko potrebujemo kvalitetne aparature. TU gre predvsem za ultrazvok, ki ga že kar nujno potrebujemo, in nabavo načrtujemo že nekaj Časa. Vodstvo bolnišnice nam je obljubilo, da ga bomo dobili na začetku prihodnjega leta. MILENA B. POKUČ Foto: Grup A Celjsko porodnišnico lahko obiščete vsak torek med 13. in 14. uro. Nosečnice in njihove spremljevalce babica popelje skozi bolnišnične prostore in jim predstavi način dela v njih, jih seznani z možnimi načini poroda, s potekom poroda in z delom airavstvenega tima. Obiskovalke spoznajo babice, ki so takrat v službi^ vidijo pa tudi oddelek za otročnicej kjer po porodu bivajo mamice z novorojenčki. ®graïï m ©iKi- O ^ O O O ^^ O Ne bo več žarelo, zdaj bo sijalo! Evropa sije tokrat izmislila novo direktivo, s katero bodo iskreno rećeno najbolj' zaslužili proizvajalci varčnih žarnic (ali halogenskih in LED žarnic) . posredno pa boste na bolj-§em tudi vi. Od začetka sei>-tembra v prodajini več 100-varnih žarnic (izjema so stare zaloge v trgovinah, ki jih nifi ni malo]. Do leta 2012 pa se bodo s tržišča umaknile prav vse poáxelne žarnice z žariino nitko. Na ta riačin bo vaš letni prihranek porabljene elektrike (ob predpostavki seveda, da se cene omrežnin ali energije ne bodo dvignile) znašal 10 evrov za vsako varčno žarnico. Septembra 2010 naj bi prepovedali Še žarnice za 75 vatov ali več, leto zatem žarnice za 60 vatov ali več, septembra 2012 pa vse navadne žarnice nad močjo 25 vatov. Kasneje, do leta 2016> naj bi v Uniji prepovedali tudi energijsko manj učinkovite ha-logenske žarnice razreda C Da je varčna sijaika prav dobra stvar, pove že samo ime. Varčuje z eiektrično energijo, saj jo v primerjavi z navadno za svetenje porabi petJcrat nianj, ter s tem blagohotno vpliva na naš družinski proračun. Malo bolj moteča je zdčetna Navadna lOO-vatna žarnica proizvede toliko svetlobe kot 20'vatna varčna sijalka. Poleg tega navadna žarnica v sv^obo pretvori le 10 odstotkov ener^je (ostalo se sprošča kot toplota), medtem ko varčne sijalke porabijo za proizvajanje sveUobe od 50 do 80 odstotkov enei^je. nabavna vrednost teh sijalk, saj ponavadi niso ravno med naj-cenejšimi. Če navadno žarnico kupiS že za nekaj centov, moraš za vaiùio odšteti kar nekaj evrov. Odvisno od oblike in življenjske dobe. Vendar se začetni suoSek povrne že v nekaj mesecih. Obenem ima navadna žarnica življenjsko dobo približno tisoč ur, varčna pa od 3 do IS tisoč ur. Ni pa vse zlato, kar se sveti. In varčne žarnice» v primerjavi z navadnimi, ki i^jo, de jansko svetijo. Pri nava<^ žarnici 'žaillna nitka takoj zagori in s tem ustvari svetJobo. Pri varčnižamid pa semorajo najprej segreli plini v njej, Šele nato (po približno IS minutah) ta zasijevpolni moči. Zato do nedavnega varčnih sijalk niso priporočali za mesta, kjer luč prižigamo le za kratek čas. na primer hodnike. Prepogosto prižiganje in ugašanje takšnih žarnic je skrajšalo njihovo življenjsko dobo. Zdaj ps so na tržišču že nove, sic^ malce dražje varčne sijalke, ki imajo kot glavno karakteristiko število vklopov in izklopov. Pri Elektru Celje so izračunali, da bi žarnico» ki zagotavlja 5 tisoč vklopov in izklopov, uspeli iztiošiti Šele v 200 letih. Ob predpostavki, da bi luč prižgali in ugasnili Šestkrat na dan, Pa še opozorilo. Varčnih žarnic ne smete vreči med navadne gospodinjske odpadke) Vsebu-je namreč živo srebro, zaradi česar takšne sijalke uvrščajo med nevarne odpadke. Izrabljene lahko oddate le na odla-gaMčih nevarnih odpadkov, po možnosti pri prodajédcu, kjer ste žarnico kupili. Kmalu bo pc^eben zabojrúk za varčne Žarnice stal tudi v prostorih Elek-tra Celje v Vrunčevi ulici (v velenjski enoti pa tak zabojnik že imajo). Naj vas spomnimo še na nekaj. Pred letom dni je Elektro Celje začelo z akdjo Varčna svetilka v vsak dom, s katero so želeli vsakemu gospodinj s-tvu podariti eno varčno svetilo. Velika veČina je svoje žarnice že prišla Isl^t, ostali pa imate Še do konca leta čas, da to storite. Zakaj bi se jih branili, Če varčujejo vaše denar-ce? RP Primerjavd stroškov za osem navadnih in osem varčnih sijalk vrsta sijalke pcK'aba na dan* (Wh) poraba na leto (kWh) letni znesek (v EUR] navadna sijalka (moč IGO W1 5.200 1.168 103.9S varčna sijalka (moč20Wl 640 234 20.79 * če sijalka v povprečju gori 4 ure na dan Vin Lastni izračuni Elektra Celje I UUDSKA bu*Mur»vuc*t MM C«« I CEUE Ker je več znanja danes več uspeha Jutrh www.Iu-ceije.si VABIMO K VPISU V*JESENSKI SEMESTER 2009/10 • BfMpMittOmvnaiolaaodrMt« • PrtcOcMca vzgoja ^ S5I m PT • TMmik rs&m^niitva - SSI • Ekonomski téhnik - FTI « TahrA elektronski komunikecij - SSl • Trgovec • SPf «MMMNcar-SPI TECAUI ITM OEI^VMICE * tujih iezik0V. angleSČina. nsmičina. IpanIĆJns. • • ftaCunovodetvo - osnovni modu^ itaNjenfdine, francoščina in ruSčina • FMunalnlitvD-vrord.cxcel internat • PHprave na mednarodne certrfikate: engleSčms. nemS6n8 oblikovanje dinain^nih sp^tnih st/ani * Usposabl|Bi^ za ^HSMisnje itfnta h upravnega • E>es6tpntno slepo tekanja postopka - ZUP * Teika gradbena mehanoBcija « Retorika in komunikacij • UtpoeaWjanie im odgowme osebe v • Nevro1lngv(st»Cno pro^amlranje - NLP di ptoma: • Žfvilskr tehr»eto^|l NL? praktik * Sloven&čina za tujce - priprava za izpit IMACIOMAI-rJE POKLICME KVALIFIKACIJE • iMjatec / (zvaja^ zidanja 'm ometavvt^ betonskih d«L del mdďi gradenj • Voznik / voznka v CMtnem pfoni«tu - prepis vozniškega dovoljenja za tuj drŽavJiana • Socialni oskibovatec / oskrbovalka na domu •Hďnik/MéfTte« • PotogaSeo/poIagalka talnih oblog BREZPLACIMO OBIŠČITE TUDI • CIP8 - Centar » informiranja in poklicno svetovanja • 88U - 8redid€e za samostojno u£enje • 90RZA2MAR1A • Izmenjava znanj, ^retiroet), izkuienj Prijave in informacije: Tel.: 03 428 67 SO: e-mail: info^lu-celje.si alt osebno na Ljudski univerzi Celje b nmijelnega primere, lu) je (Mavee od pidce prejel te pet c^^ sami veliko naučite. Tranirtno ga proučujejo tudi delovni m^nktoijl Delavec je odškodninsko odgovoren delodajaJcu za škodo, ki jo na delu ali v zvezi z delom povzroči delodajalcu. Vendar se ta ne razsoja le enostransko. V zvezi z ugotavljanjem odškodninske odgovornosti delavca v okviru delovnega razmerja se uporabljajo pravila civilnega prava, če Zakon o delovnih razmerjih ne določa posebnosti. Ena od teh posebnosti se nanaša na stopnjo krivde - delavec je dolžan povmltí delodajalcu Škodo, ki jo namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči na de-lu ali v zvezi z delom, ne pa tudi za škodo> ki bi jo povzročil iz male malomarnosti. Mesečna plača vsega pet centov?! Delodajalec bo svojo hitro jezo še obžaloval - Preverjajte odtegljaje na svojih plačilnih listah Pred kratkim se je na naše uredništvo obrnil bralec, ki je v rokah držal svojo zad-njo plačilno listo. Iz nje je jasno razvidno, da mu je delodajalec za mesec dni dela nakazal nič manj in nič več kot pet centov] »Saj je res. da sem dal odpoved in sem nameraval le še do konca avgusta delati pri njem. Vendar česa takšnega od njega nisem pričakoval,« je bil ^ožen. Kmalu se nad tem ne bo zgražal le sam, saj delodajalec oi ravnal v skladu z zakonom. Naj najprej razložimo vsebino pladlne liste, saj vas ta veleum zagotovo trenutno najbolj zanima. Delavec je julija prejel 479,Î1 evra neto place. Vsak mesec so mu od plače odtrgali obrok za odplačilo posojila v višini 108,65 evrov. Prvič v treh letih, odkar je bil delavec zaposlen pri delodajalcu, pa so bili na plačilni listi navedem Še trije odbitki. Prvi, v viSini 100 evrov, je nastal zaradi izginulega orodja. Druga dva v višini 165,90 1er 225 evrov pa na podlag rekiamadj za opravljeno delo, pri katerih je sodeloval delavec. Če ne bi delavec dobil ludi nekaj potnih stroškov in regresirane prehrane, bi bil delodajalcu celo dolžan, tako pa Je po seštevku plusov in minusovpre-jel 0,05 evra. »Orodje naj bi izginilo v času, ko sem bil na letnem dopustu," dodaja delavec. »Vseeno je kar vsakemu zaposlenemu ta mesec od plače trgal po Î00 evrov. Za ostali dve reklamaciji pa sploh ne vem. kdaj naj bi nastali. Da niti ne govorim o sami višini.« Delodajalec ni imel zakonske osnove četudi bi, hipotetično rečeno. debvec biJ kriv tako za od-tuj itev orodja kot ta nastale re-klamadje, mu njegov delodajalec ne bi smel i^lačati man) kot sta dve tretjini delavčevih piefemkov oziroma vsaj znesek minimalne plače, ki znaša 597 evrov bruto. To bi veljalo celo v primeru, če bi se s pravnomočno sodno odločbo delavcu dokazala krivda za odtujitev ali reklamacijo. Sploh pa bi moral delodajalec odškodninsko odgovornost delavca najprej dokazati. V primeru kraje bi se začelo s kazenskim postopkom. Podobno bi tudi v primeru reklamacije moral najprej dokazati, da je bil delavec kriv (takšne krčitve ugotavlja delovno sodišče]. Šele potem bi delodajalec na podlag izvršb prišel do sredstev, ki jih je zdaj odtegnil delavcu (četudi bi bil delavec takrat že zaposlen pri drugem delodajalcu). Ne vemo sicer, kaj sta delavec in delodajalec zapisala v pogodbi o zaposlitvi, a zakon pravi» da so vsa določila pogodbe o za- poslitvi, ki določajo druge načine zadrževanja izplačila, neveljavna. Imeni delavca in delodajalca bomo (kot ste opazili) zaenkrat zamolčali. S tem da-jemo delodajalcu možnost, da odpravi svoje napake ter se s tem Še izogne pravnim postopkom. Zakaj? Zato ker delavec pravi, da je bil delodajalec vse do začetka recesije do svojih petih zaposlenih zelo korekten, celo prijazen delodajalec. Ko pa so se razmere zaostrile, so se redna izplačila plač prestavljala, na koncu pase je za drugo delovno mesto odločil tudi delavec sam. Zaradi primera tega delavca vetja opozoriti Še na ne- kaj. Delavec je namreč šele pred kratkim ugotovil tudi, da mu delodajaJec ni redno poravnal obrokov za najeti kredit, čeprav je bila ta postavka vedno prikazana na plačilni Usti. IzostaJi so obroki za štiri mesece. Na deiavče* vo opozorilo je delodajalec do danes poravnal dva obroka, dva pa sta še vedno neporavnana ... Nauk zgodbe -redno preverjajte, če se stanje na vaših izpiskih ujema z dejanskim stanjem. To velja tudi za plačila prispevkov za pokojninsko zavarovanje, ki jih delodajalci v času krize velikokrat prestavij o na nedoločen čas. ROZMARI PCTEK Foto: GrupA ťODJiXIK SIJPUA-STAX, D.O.O išče sodelavcaZ-ko za delovno mesto uiMravnik stanovanj in stanovanjskih his Od kandidata pričakujemo: « VI. stopnjo izobrazbe gradbene ali strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali - V. stopnjo gradbene ali strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj • zaželen strokovni izpit • obvladovanje Worda, Excela, osnov Interneta - izpit B-kategori|e • pasivno znanje angleščine ali nemščine - poskusno delo 3 mesece Ponudbe z življenjepisom in delovnimi izkušnjami ter dokazila o izobrazbi pošljite do vključno 13. 9. 2009 na naslov SUPRA-STAN, d.o.o., Adamičeva 1. 3000 Celje, ali na elektronski naslov: info^supra-stan.si. Navedite tudi številko mobilnega telefona, na katerega ste dosegljivi. Po preteku preizkusne dobe možnost zaposlitve za nedoločen čas. Razpis nas ne zavezuje k sklenitvi pogodbe o delovnem razmerju. Prevzemate mojo invalidnost? V celjskem Ckycentru so pred mesecem dni namestili Uble ob parkirnih mestih» rezerviranih za invalide. Z napisom Zasedli ste moje mesto. Prevzemate tudi mojo invalidnost? želijo opozoriti, da je bližina vhoda za ljudi z motnjami v gibanju zelo pomembna. Vcelj> ski podružnici multiple skleroze pozdravljajo vsak ukrep> ki jim bo olajšal dostop. Še zlasti si tovrstnih opozoril želijo v središču mesta, v bližini bolnišnice, zdravstvenega doma in lekarne. Brezvestnih voznikov, ki zasedajo površine, rezervirane za invalidne osebe, je mnogo. Ljudje z motnjami vgiba-nju vsak dan krožijo po parkiriščih in v okolici zdravstvenih ustanov, upajoč na prazen prostor, po možnosti Čim bližje vhodu. V mestnem središču bi nujno potrebovali več parkirnih mesl, in'siceç »pri občini, kjer je le eno rezervi- Table znapsiZffsedli st9 moje mesto. Prevzemate tudi mojo nvalidnost? naj poleg tjgovskih centrov èm prej začnejo trkati na vest brezvestnih voznikovtudi v mestnem središču. rano mesto za invalide in Se co pogostokrat zasedeno, v bližini dvigala zdravstvenega doma, kjer je precej žalostno, da mesta zasedajo uslužbenci, ter pri nevToloSki ambulanti bolnišnice 1er v bližini glavne lekarne. Želimo si, da bi pri izgradnji tržnice namenili prosta mesca za parkiranje tudi nam, invalidom, Česar doslej nismo bili deležni,« pravi predsednica celjske podružnice združenja multiple skleroze Ida BreČko. V preteklosti se je dogajalo precej zlorab s ponarejanjem oznak. Od maja se je stanje izboljšalo, saj novih znakov ni mogoče ponarejati, poudarjajo celjstó mestni redarji. »V družbi primanjkuje solidarnosti in ta se na žalost kaže tudi v prometu. Žalostno je, da moramo opozaijati na svoje pravice vsepovsod lam, kjer smo najbolj ranljivi. Primanjkuje nam potrebne skrbi za sodoveka, ki ima določene omejenosti, ali je preprosto ne znamo izkazovati,« v upanju, da se bodo razmere nele v trgovskih centrih, temveč povsod tam. kjer je treba» uredile, še pravi Brečkova. MATEJA JAZBEC Foto: GrupA POSLOVNO^KOHERCIALNA ŠOLA CEUE VIŠJA STROKOVNA ŠOLA vpisuje v viijeiolski študijski program izrednega itudija EKONOMIST moduli: turizem komerciala računovodstvo Najnl2|a Mnina v ragiji In ugodni plačilni pogoji. Žftitt» prldolMtl doditna strokovna znanja? Možnost študija v Celju, Rogaški Slatini in Mozirju. os 428 $4 SO • pks^ja.caQgu«st«mes3i • www4>K»ola.conl^mja^ns|a.htln • te parkirate na mestu, posebej označe&em za Invalide. vam lahko redar zaračuna 80 evrov kazni. s rVcrr t tor^ol^c •NTERGETIRA CHLlli 5 "'iO'iw' Ci ( \ yc-'.y.l ii-ficl'S-fe í Za en dan so lahko oUoci postali pravi ^zt s« prelevili v lokostrelcs, tabornike ali slikane... S Hermanom v srednji vek če bi na celjskem Starem gradu vladali otroci, na njem nikoli ne bi bilo dolgčas in nihče se ne bi pritoževai, da Celjani gradu ne znajo vdahniti pravih vsebin. V nedeljo so bile znotraj grajskih zidov posejane Številne delavnice, v katerih so najmJajŠi lahko izražali svojo ustvarjalnost. Na Hermanovem festivalu, kot so poimenovali celodnevno zabavo za otroke, pa so uživali tudi odrasli." Marsikateri očka bi se verjetno z veseljem pomeril v sabljanju in si nadel viteški oklep ali se igral tabornike, toda zabava je bila vendar namenjena otrokom- Ti so ob ustvarjanju lahko uživali in sodelovali tudi v plesnih nastopih in lutkovnih predstavah. V celem dnevu so na gradu našteli približno štiri tisoč obiskovalcev, ki zagotovo Že komaj Čakajo na naslednji Hermanov festival. Ta bo spet prihodnje leto ob koncu Šolskega leta» obljubljajo organizatorji. BA, řoto: CrupA Tudi v Celju mlekomat! Kmetija Uvbič iz Dramelj bo jutri dopoldne na Hudinji, v tnid fraiikolovskih žrtev ob ti^ovlni, postavila prvi mlekomat v Celju. Gre za avtomat, kjer bodo Celjani lahko dobili vsak dan sveže mleko, neposredno s kmetije. S tem seCelje pridružuje ostalim mestom, tudi Velenju» kjer mle-komate že imajo. Mleko v mlekomatu je vsak dan popolnoma sveže, saj mlekomat po 24 urah prekine dobavo mleka, ki ga je treba nato nujno zamenjati. Sicer je mleko v mlekomatu samo ohlajeno na &tiri stopinje, ni prekuhano, ňi homogenizirano, skratka je tako, kot ga dajejo krave. Kot pravi Anton Lav-bič, so se za postavitev mle-komata odločili prav zato. da strankam ponudijo sveže domače mleko, takSno, kakršno se namoîze na kmetiji. Lavbič pravi, da tako mleko, ohlajeno na štiri stopinje, ostane dobro do Štiri dni. Na mlekomatu bodo kupd najprej plačali količino mleka, ki jo želijo. Tako kol drugod bo liter mleka stal en evro. Možno bo plačevati tudi s kartico. Ko denar vstavi v mlekomat, lahko kupec odpre vratca in si natoči količino mleka, ki jo je plačal. Steklenico ali kakšno drugo posodo lahko kupci prinesejo s sabo, lahko pa steldenico kupijo na mle-komam. Pri I^vbičevih mleko vsak dan pregleda VURS oziroma veterinarska inšpekdja, ta pa ima tudi vsak dan v letu /^ton Lavbic slaJni dostop do mlelâ v mlekomatu in do vsega ostalega, da preverja temperaturo in podobno. Lavbičevi bodo tako vendarle začeli prodajati mleko tudi v Sloveniji. Trenutno namreč vso mleko, to je od l.OOO do 1.200 litrov mleka dnevno, prodajo v italijanske mlekarne. ki 50 imele pred petimi leti, ko so se Lavbičevi odioča-li, komu prodati, boljše odkupne cene. lUdi zaradi nizkih odkupnih cen mleka na slovenskem tržišču so se Lavbičevi odločili, da bodo mleko prodajali neposredno kupcem na mlekomatu. Mlekomat, ki stane okoli 30 tisoč evrov, so financirali sami. tako da zdaj upajo, da ie jim bo naložba povrnila. V Celju namreč nameravajo postaviti še dva mle-komala, predvidoma v Novi vasi in na novi tržnici, ŠK Posiuhec ogreva glasilke v času počitnic si je Palček Posiuhec iz dežele kraljice Glasbe odpočil in si nabral novih moči in te dni že o^eva svoje glasilke, da bo laiiko prepeval z malčki v istoimenskem glasbenem vrtcu v CeljiL Otroci od 4. do 7. leta st^o-sti, ki imajo radi ^asbo, se v njegovi družbi ne bodo dolgočasili- Pripravil jim je namreč Visio aktivnosU, od igranja g^sbeno-didaktičnih igric, petja ob spremljavi Orffovega instrumentarija, do spoznavanja glasbenih poj mo v in inštrumentov različnih skupin. Tako bodo razvijali ritmično-me-lodični posluh ter veselje do glasbe. Palčku »pomaga« Jolanda IpšekUlrych, glaiSbena pedagoginja in uspešna zborovod-kinja na IV. OS Celje. V tamkajšnji glasbeni učilnici imajo otroci vse pogoje za uspešno preživljanje urice glasbenega vrtca. Raáieljeni so v starostne skupine in za vsako je poseben program, ki se iz leta v leto nadaljuje. Otrokom Posiuhec naloži domačo nabgo ir Jolanris Iplak Ulryd) v obliki pobarvanke, s katero starši spoznajo vsebino dela. Najstarejši skupini Posiuhec prinese tudi blok flavtice, na katere se za zaključni junijski nastop pred starši naučijo vrsto pesmic. Skupine bodo s Posluhcem začeie deiac! prvi teden oktobra, prijave pa sprejema do 25. septembra na telefonskih številkah 03 5443-473 ali 041 263-473. CT NOVI TEDNIK ŽM.EC I POLZELA | Novi Klošter na prodaj Občina Polzela prodaja dvorec Novi IGoŠter in vabi investitorje k njegovi obnovi in ureditvi. Nekdanji dominikanski samostan v Založah. v katerem je bil tudi začetek osnovne šole na Polzeli, propada vrsto let. * V zadnjih desetih letih niso vanj vložili nobenih sredstev. Deloma obnovljen je le zadnji del dvorca, v katerem se odvijajo občasne razstave. V občinskem proračunu za obnovo dvorca nimajo denarja, saj je občina trenutno v fazi rekonstnikcije in obnove gradu Komenda, ki naj bi se končala Čez dve leti. Gre za izjemno velik kompleks, cena zanj naj bi se gibala med 400 in 600 tisoč evri. Ena od nepremičninskih agencij na spletnih straneh oglašuje dvorec kot območje z možnostjo iz^adnje hotela. Zanj naj bi se doslej zanimala dva kupca, eden od njih naj bi imel načrte, da dvorec preuredi v varovana stanovanja. Na občini želijo prodali dvorec do konca leta. MJ, foto: TT N6 da vozniki vo?i|û po asfaltiranem delu cestišča, tudi znaka » popolm) prepoved ne upoštevajo. Namesto po luknjah naravnost pred avto Cesta Kasaze-Liboje je za-radi Izgradnje kanalizacije, ki poteka v okviru čiáčenja povodja Savinje, močno prekopana. Dela na cesti potekajo od maja dalje. Makadamski del cestišča je slabo prevozen, zato se večina voznikov vozi po nasprotnem pasu. asiaitiranem delu, kar je nevarno in o^ža njihovo in varnost dru^ udeležencev v prometu. lYenutno je cesta zaradi gradnje indi-vidualnih priključkov po nekajkrat na dan tudi zaprta. Cesta načenja strpnost voznikov. Vožnja po njej je Izjemno nevarna, saj se večina voznikov izogiba makadamskemu delu cestišča, ki je neravno in pogosto v slabem stanju, zato vozijo po nasprotnem asfaltiranem delu ceste, Bogdan Železník se s kolesom vsako jutro in zvečer vozi po cesti, ki je, kot pravi, smrtno nevarna. »Kljub prižgani luči na kolesu in dodatni osvetlitvi me kot kolesarja nihče ne upošteva. Kot da bi želeli 'šibkejše« udeležence enostavno zriniti s ceste. Ogrožen sem vsakokrat, ko se mi nevarno približa voznik, ki svojega avta pač ne želi uničevati na razriti in luknjasti cesti, ki nas vse že pošteno spravlja vobup,« opisuje vsa- kodnevna bližnja srečanja z vozniki. (Ne)varna pot v šolo Dela na cesti trajajo Mri mesece, krajani pa si želijo čimprejšnje končanje in prevoznost ceste v celoti. Predsednik KS Uboje Uroš Feldin pozdravlja projekt gradnje kanalizacije. »Toda želirao si varnost, ki jo, kot kaže, lahko zagotovi le konČanjedel.«Cestavoko-licl osnove šole v Libojah bi morala bitj končana do 23. avgusta. Na ta način bi zagotovila Šolarjem varno pot v šolo. vendar se to ni godilo. »Otroke poleg osebnih ogrožajo tovorna vozila.« Krajani Uboj si obenem želijo, da bi se čim prej začeia gradnja pločnika na odseku Petrovče-Kasaze. Pobud zanj je bilo v zadnjih letih kar nekaj, vendar so vse neslavno padle v vodo. Pred Časom je pomoč pri i^adnji obij ubijal Milan Cadej, eden od takratnih kandidatov za občinskega svetnika, lani pa naj bi h gradnji prikopila občina skupaj z lastiukom Kamnoloma Uboje, Ingradom Gramatom. Priložnost zanj so Ubojčani ponovno videli v projektu izgradnje mreže lokalnih cest, Iqerse^adûja pločnika žal ni uvrstila med načrtovane projekte. Vodja oddelka za okolje in prostor na Občini Žalec, je nosilka projekta Čiste vode povodja Savinje, Aleksander Žolnir napoveduje odprtje ceste do konca meseca. »Vsaka takšna ^adnja pač traja, vendar pri tem ne smemo zanemarjati vzdrževalnih del. Vzdrževanje makadamskega dela ceste ostaja skrb izvajalca, zato ga opozarjamo, da mora biti ta kar najbolj prevozna.« Zaradi gradnje individualnih priključkov na kanalizadjo bo cesta v prihodnjih dneh nekajkrat na dan tudi zaprta po dve uri. MATEJA JAZBEC Občina Pobela prodaja dvorec Novi Klolter In vabi investitorje k njegovi obnovi in ureditvi. Zdrava pitna voda za gospodinjstva v okviru praznika Občine Žalec so nà Periovem v?ks Galicija pfedali namenu obnovljeno in avtomatizirajo prečrpališče GotorZ; ' ' Kot je povedal direktor Javnega komunalnega podjetja Žalec Matjaž Zakoojšek. Je bil prejšnji objekt zgrajen leta 1975 in zdo zastarel» zato je bila obnova nujno potrebna. Obnova je zajemala tako gradbena dela kot novo hklromehansko opremo» nove črpalke, elektro instalacijo in izvedbo daljinskega vodenja. Rezervoar - črpalisče Gorca 2 oskrbuje s pitno vodo 90 gospodinjstev s tega območja, stroški izvedbe pa so znaSali neka) man) kot 110 tisoč evrov. Predsednik KS Galicija Jože Kruleč se je žalski'komunah zahvalil za objekt, ki zagotavlja krajanom zdravo pitno vodo. TT S5. mUTOIM mPBZ9AV mmHssm : PrirJ fjr^pJ P 10ÛJ MHt Višja cena za vodo Od septembra velja na Polzeli višja cena za oskrbo z vodo. Cena se je z dosedanjega 0,42 evra povišala na dobrega 0>4d evra za. kubični meter. Nominalno pomeni dvig cene za manj kot 7 centov. Za tričlansko gospodinjstvo, ki je priključeno na Čistilno napravo, se bo tako cena povečala za 0.90 evra. Z uveljavitvijo nove cene bo žalsko javno komunalno podjetje v zadn)! tretjini letoSnje-ga leta dodatno pridobilo 40 tisoč evrov. Zadnja sprememtja cen oskrbe z vodo je bila pred dvema letoma. POZDRAVPT.CM.RU If. OD 10» DO îî^l CtmaihBmk^mxmaĚř Snovno Solo Lovo, Ceij« OIAMm RUAVEC, mENA vséxmiiK, HANČA Í9IK, waoMYmsa VEtEHJE I MOZIRJE | MAZABJE | Velenjska sidra za jutri Župan Srečko Meh ob dvojnem prazniku Velenja, mladega in energičnega mesta v soboto so se s predstavi-tvijo zgoščenke Roberta Ju-kiča Jazz Por Masses tudi uradoo začele prireditve ob SChletnid odprtja mesta Velenje. jubilej pa bodo združili z praznikom mestne občine in, kako naj bi y Vde-nju sploh drugače, s prihodom Pike Ni^avičke. »Velenja se spominjam iz leta 1958, ko sem prišel v mesto» na odprtju leto kasnejepa sem igral bas pri rudarski godbi. Bilo je veliko veselja, radosti, Titov ti^ je valoval,« se dogajanja pred pol stoletja spominja velenjski župan Srečko Meh. »Biio je veliko enei^je, veselja. angažiranosti, torej vsega, kar je mlado mesto potrebovalo. Ze takrat so začrtali smernice razvoja, danes pa bi s praznovanjem radi obudili tisto vzdušje, radost in veselje,« načrtuje župan Meh. Praznovanje se je začelo v začetku meseca, najpomembnejša proslava bo prihodnji petek» 13. septembra, ko bodo odprii spomenik Nesdu^anku, kot nekdaj pripravljajo kanonado ter seveda osrednjo slovesnost, ki so jo naslovili Jutri je zdaj. Prihodnjo soboto bo rîa Titovem trgu akademija športnih in kulturnih društev - torej bo tam vse, kar leze, gre, poje in skače, kot seje izrazilžupan, zvečer pa pripravljajo največji rok koncert. »Moja primerjava je, da kar je Liverpool za Anglijo, je Velenje za Slovenijo in, mimogrede, zato tu^ napori, da dobimo ^asbeno akademijo.« 20. septembra pride Pika Nogavička, ki bo prevzela ob- last za teden dni. vmes pa bo še cela vrsta prireditev, ki jih bodo zaključili S), decembra na Titovem ti^. Imate cMutek. da so Ve-lenjčani ponosni na svoje mesto? Po moje da. Ponos smo spodbujaÚ skozi mnoge aktivnosti, vključili so se vsi vrtci, šole. podjetja, krajevne skupnosti, društva ... Vsi so nekaj prispevali k skupnemu praznovanju in v občini pravzaprav nismo porabili kaj dosti denarja. Vsi so v svoje delo, v redne dejavnosti, vključili praznik. Nastalo je cel kup knjig, zgoščenk, nastopov, pesmi, spominkov in mislim, da v lem trenutku skoraj nihče ne zna našteti, kaj vse se je godilo. Kdor pride sedaj v Velenje, ga pričakajo sončnice, lepo ure- Izid žrebanja Rezultati žrebanja kuponov, ki so prispeli na na§ naslov do četrtka, 10. septembra: 1. nagrada - zlata kocka Adamas: Vida Venek, Rečica ob Savinji, 5332 Rečica ob Savinji. 2. nagrada - majica in lonček NT&RC: Anica Šertl, Latkova vas 234» 322 Prebold. 3. nagrada - majica NT ^C: Milan Mohorko, Razlagova 6, 3000 Celje. Nagrade lahko prevzamejo na oglasnem oddelku naše medijske hiše na PreŠerniovi 19 v Celju. FARAONOVA ZLATA KOCKA SREČE pošljtekuponceksrece^ IME, PRIIMEK NASLOV Izpolnjene kupone pošljite na naslov: NT&RC d.0.0., Prešernova 19,3000 Celje TELEřON Srečko Meh jeno mesto... Takšno Velenje danes je» pa vendarie želimo govoriti o tem, kakšno naj bi bilo v prihodnosti, kako si predstavljamo Velenje jutri. Verjetno kot danes ■ mlado in energično» z veliko delovnimi mesti in, upam, z veselimi in zadovoljnimi ljudmi 2e sedaj boste ob dvojnem prazniku zaključili nekaj zgodb in položili kar nekaj temeljnih kamnov za nadaljevanje. Dogaja se dke! vsega, kar smo načrtovali. Prihodnji teden bomo odprli avtobusno postajo in Velejapark. postavili bomo temeljne kanine za Gaudeamus in stanovanja, začeli smo z gradnjo mladinskega hotela... Še sam skorajda ne znam našteti vseh naložb, ki jih začenjamo. Cikel raz- voja je na vrhuncu, od tu naprej gre samo še za to, da zastavljene projekte izvedemo. Veliko temeljnih kamnov bo. vsi pa so usklajeni z razvojem, Id ga Velenje potrebuje. Bi rekli, da velenjska občina dc^ro utripa, diha in dela? Mislim.da. Kljub težavam posebnih pretresov v krizi nismo doživljali. Gorenje je ohranilo večino delovnih mest, prav tako premogovnik. Vegiad ... Mesto je urejeno, končno smo letos spet zmagali v tekmovanju Moja dežela - lepa in gostoljubna. Vsem otrokom smo zagotovili prostor v vrtcu, imajo dobre pogoje v osnovnih šolah, zastavili smo programe v srednjih, višjih in visokih šolah ... Velenje ima pravi utrip. Začenjamo z iz- gradnjo stanovanjskih kompleksov, \eiQs bo dograjenih od 300 do 500 stanovanj ... Smo v pravem ciklu; blok 6 TEŠ, proizvodnja premoga do leta 2050 in hitra cesta pa so sidra, na katerih gradimo naprej. Ne bom rekel, da na teh sidrih temelji prihodnost, temveč se ti načrti morajo uresničiti. Po julijskem neurju se je sp^ izkazalo, da je Velenje zelo ranljivo. Že dolgo vemo, da je ob vsakem večjem dežju Velenje odrezano. Zalo zahtevamo, da so vse cestne povezave prevozne. Ne le zaradi ljudi, problem je gospodarstvo. Velenje je res ranljivo, zato potrebuje tudi hitro cestno povezavo in na tem veliko delamo. URŠKA SEUŠNK NAKRATKO Po gobe na Golte GOLTE - Zadnji konec tedna poletne sezone bodo na Golteh sklenili s tradicionalnim gob jim praznikom pri Alpskem vrtu. Organizatoria gobarske razstave in priprave gobjih speciaiitet sta Gobarsko društvo Ma-rauh in podjetje Golte. Vsi ljubitelji nabiranja gob in različnih gobjih spedaJltet se bodo od danes pa do nedelje lahko seznanili z različnimi vrstami užitnih in strupenih gob, ki rastejo na širšem območju planine Golte. Sožitje dotikov MOZIRJE - Danes in jutri bodo predstavljali likovno razstavo Sožitje dotikov, na kateri sodeJuje 26 umetnikov, ki prihajajo iz 13 različnih držav. Tako bodo danes ob 19. uri v Galeriji Mozirje odprli razstavo likovnih del, jutri ob 15. uri pa bodo mednarodni likovni projekt prostorsko umestili v Mo-zirski gaj. Kuratorka razstave je Milena Koren Božiček. Noč za netopirje NAZARJE - V Sloveniji živi kar 28 različnih vrst netopirjev, ki spadajo med eno bolj ogroženih in zato zakonsko zaščitenih ži- valskih skupin. Z namenom izobraževati širšo javnost o netopirjih in preko tega tudi varo-evropske vrste netopirjev, evropska organizacija Eurobats po celi Evropi vsako leto organizira Evropsko noč netopirjev. Na našem koncu bodo projekt izvajali danes od 18. lue na Tabornem prostoru v Kokarjah oziroma v Športno-rekreacijskem centru Laze v občini Nazarje. Udeleženci bodo med drugim izdelovali netopirnice, ob 19. tui pripravljajo multimedijsko predavanje, čemur bo sledil večerni sprehod z opazovanjem in poslušanjem netopirjev z ultrazvočnimi detektorji. Podeželje pri jezeru VELENJE - Pri Skalskem jezeru pripravljajo jutri ob 9. uri zanimivo prireditev, ki so jo naslovili Podeželje in mesto z roko v roki. Med drugim bosta na ogled razstavi živali in kmečkih dobrot, predstavili pa bodo mlečno in mesnopredelovalno industrijo. Posebej se bodo posvetili prikazu konjereje in konjeniškim prireditvam, pripravili pa bodo tudi prikaz kmečkih opravil. Med dru^ bodo na razstavi živali izbirali šam-pionko in mis razstave. US novi tednik RTAZA 11 N9ibo1j poln na vlaku ja fail bífa. Brez dvoma. »Van d ran j eu z vlakom prijateljstva Na pot iz Velenja proti Čakovcu so Šmarčani odpeljali več kot 360 potnikov v soboto je v zgodnjih urah najprej iz Velenja in nato po železniški progi mimo Smartnega ob Paki in Celja proti hrvaškemu Čákov-eu odpeljal poseben vlak, vlak prijateljstva. Akcijo je že enajstič pripravila Obči* oa Šmartno ob Paki v sodelovanju 8 tamkajšnjim turističnim društvom, na pot proti Hrvaški pa se je odpe-Ijalo več kot 360 potnikov. Pisano druščino potnikov iz desetih občin s širš^ celjskega območja, med katerimi je bilo tudi nekaj županov, je na začetku malce motilo hladno in deževno jutro. Vendar je bil dež med vožnjo v kompoziciji s sedmimi vagoni, med katerimi je bil eden »bifejski«, hitro pozabljen. Sploh ko so potnild prispeli v središče Me- džimuiske ^ipanije, ki je s piib-ližno 120 tisoč občani najbolj razvita županija ňa Hrv^kem. Čakovec je. kot so spoznavali »naši«, mesto z dvema obrazoma. Po eni strani je dinamično in moderno mesto, po drugi ga bogati burna zgodovina. No, za domačine v Čakovcu so bile slovenske skupine s po 50 potniki in slovensko zastavo precejšnja dtrakdja> vsekakor pa so jim pripravili i^emno topel in gosto) j uben sprejem. Martin kot povezava Nekatere iz tako imenovane »vjp skupine« so gostitelji popeljah še v občino Sv. Martin na Muri. Gre za eno od devetih občin na Hrvaškem, ki nosi ime po sv. Martinii. Za- nimivo je, da je tudi v Sloveniji devet tako ali drugače s tem svetnikom povezanih občin» med njimi seveda tudi Šmartno ob Paki, Udeleženci enodnevne^ izleta so spoznali še veliko dru^ podrobnosti in dožIveU marsikaj zamrtii-vega, kar so pričale navdušene pripovedi v sobotnih vjernih urah, ko se je vlak vmil v domače kraje. No, ja, za šesterico se )e izlet bolj klavrno končal, saj je izstopila na mejnem prehodu Središče ob Dravi. V2Jok je preprost - s sabo ni imela potrebnega dokumenta. Pobudnik in organizator izletov z vlakom Marjan Knez je napovedal, da se bodo po vožnji k sosedom na Hrvaško prihodnje leto odpravili proU severu. »Če bo vse po sreči, bomo >vandrali< po skrajnem velikem krogu Čez Maribor, proti Prevaljam in Celovcu, ^kočiil< do Gospe Svete in se vračali po poti za Maribor do Celja. Opravili naj bi približno 500 kilometrov,« je napovedal Knez. Zagotovo je med letošnjimi potniki veliko takšnih, ki komaj čakajo na podob-no »vandran je« z vlakom prijateljstva. US Medžimurska županija zgledno sodeluje z Mestno občino Velenje na področju gospodarstva. Prav poglobitev sodelovanja aa tem področju je bil eden od ciljev izleta. Najbolj zaslužna za izlet, Maijan Knez in smarllo župan Alojz Podgo^ iak, sta uživals v vttm|l. Mestni tr9 v Čakovcu, kjer so posetwj za izletnike domačini postaviti stojnico. tuiSUPER oiiDDaM * * * * ★ PETEK - SOBOTA - NEDELJA Gorivo CENTOV/lîter za vse člane TUŠ kluba Akcija velja od 11,9. do 13.9.2009 samo za člane Tuš Kluba. Akcija ne velja za pravne osebe in odloženo plačilo. Popust velja za enkraten nakup do največ 6o litrov goriva, ne velja za nakup kurilnega olja in za plačilo s Tuš Oil kartico. V času akcije ne morete koristiti ostalih bonitet zbranih na Tuš klub kartici. Eden na^lj rovdusenih nad izletom je bđ potzebki župan ljubo Žmdar, ki smo ga »i^ett« pred vmitvqo domov. - it. 71-11. september 2009 ŠťWTJUR I lAŽKO [ Člani Crvilm iniciative Planinska vas se po sodni poti le let borijo 20p0r delovanje asfattns baie. CIVO Planinska vas po pravico v Ljubljano? ČUnom Civilne iniciative Planinska vas, ki se tudi po sodni poti že 11 let borijo zoper delovanje asfaltne baze v svojem kraju, je dokončno prekipelo. Ker z ministrs-tva za okolje in prostor nikakor ne dobijo odgovora na svoja pisma z zahtevami, grozijo, da se bodo po odgovore» če bo treba» podali kar v Ljubljano. V civilni iniciativi še vedno čakajo na odgovore Dâ odprta pisma, }d so jih pošiljali na vei naslovov ministrskih kabinetov, pa tudi na predsednika republike in vlade. Pisma so najbolj intenzivno pošiljali v juniju in zatem §e v juliju, v njih so se bolj kot ne »retorično« spra§^ali o tem» koliko spioh še velja načelo o pravni državi, prepričani, da so bili v 11 letih boja ter celo po sodbi vrhovnega sodišča večkrat opeharjeni oa veČ ravneh državne in lokalne občinske politike. Najbolj željno pričakujejo odgovor ministrstva za okolje in prostor, kako je mogoče, da asfaltna baza še vedno deluje. Ta, kot smo že večkrat poročali, obratuje z veljavnim uporabnim dovoljenjem, a hkrati brez gradbenega. Od ministrstva so jasno zahtevali takojšnjo ustavitev delovanja baze v Planinski vasi ali vsa) neka osnovna pojasnila. To se íú' zgodilo, zato so člani civihie iniciative opozorili tudi ministrstvo za javno upravo. 1b je ministrstvo za okolje dvakrat opozorilo na pretečene roke za odgovore. Zadnji, 10-dnevni, se je iztekel 28. avgusta. Civilna iniciativa zato ministrstvu za okolje postavlja še zadnji rok za sklic sestanka oziroma poziva ministrstvo za javno upravo. »K^ do pisnega , odgovora ne moremo priti, vas prosimo, da nam pomagate s svojo pristojnostjo doseči na MOP sestanek v Čim krajjem času. V kolikor ne bomo dosegli, daMOP sprejme na sestanek predstavnike CIVO, bomo po odgovor priSli z množico,« v imenu civilne iniciative ^teva Mihaela Kotnik. Za zadnji rok je civilna ini-dativa določila 16. september. PM Foto: MM Laščani o Ignaciju Orožnu v Knjižnid Laško je ogled razstava z naslovom O fgnadju <^o2ziu in ustvarianju naših občanov. Rdeča nit razstave je bogato slikovno in ostalo doktimentamo gradivo o pomembnem slovenskem ^odovinarju ter stolnem proštu, Iráčanu ^nadju Orožnu. Letos Laščani obeležujejo 190-letnico Orožnovega rojstva. Orožen je sicer oajbolj znan po kronikah'14 dekanij južne Štajerske, ki so izšle v osmih knjigah in predstavljajo te-meljno zgodovinsko delo za te kraje. Pisane so v nemškem jeziku in gotíd, zato so dostopne predvsem strokovnjakom- Kmalu pa bodo dostopne tudi širšemu krogu bralcev, saj prerod laške kronike, ki bo izšla ob martinovem, pripravlja akademik dddr. Jože Maček. Na razstavi v laški knjižnici je mogoče videti Orožnova dela. zapise in slikovni material o njem, rodovnik družine Kačič-Orožen, ter raz^ednice iz Laškega iz njegovega časa. Drugi del razstave pa je namenjen ročnim delom» pretežno čipkam» ki so jih izdelale članice Klekljarske skupine Kitice v okviru Hiše generadj Laško. Obiskovalci lahko na razstavi najdejo še samostojna literarna dela laških občanov. PM Po knjižici še razstava Letos mineva 270 let od rojstva najstarejšega znamenitega Ponkovljana» rojenega v Zagaju, Mihaela Zagajška. Ob tej priložnosti je šentjurska občina spomladi Izdala knjižico o njegovem delu in življenju, jutri, v soboto, ob 1330 uri pa se bodo Mihaelu Zagajàku poklonili Še z razstavo v 0$ Blaža Kocena na Ponikvi. Zagajšek je bil sodobnik Valentina Vodnika, vnet za slovenski jezik. Zbral je preko 70 tisoč besed za slovensko slovnico, izda) pa je tudi slovensko-nemški slovar. Njegovo edino natisnjeno delo je Slovenska gramatika in prav z njo se je uvrstil med ustvarjalce slovenske književnosti. Kot svoje umetniško ime je uporabljal ime Jurij Zelenko. Uspelo mu je prevesti iz nemščine v slovenščino Moralo, ki jo je natisnil Jenko v Celju, prav tako je prevedel knjigo O sadjarstvu na vasi, rokopisi so se žal ii^ubili. Kijub krajevni odmaknjenosti je spremljal takratna napredna prizadevanja na jezikovnem, književnem, gospodarskem in moralnem področju. Žal pa je veliko njegcrvih rokopisov bilo za vedno i^ubljenih- BA Umetnost na laške l^lU Smod želi z izvedbo posebnega projekta vmití tunetnost na ulice. Tkkien je tudi naslov festivala, ki se danes v Laškem začenja na vrtu pred Hotelom Savinja. Sueel Art festival se bo začel danes ob 17 uri in bo trajal vse do enih ^uuaj. Zamislili so si ga v obliki umetniškega kolaža, sestavljenega iz cirkuških predstav in nastopov klovnov, glasbe, ognja, lutk> delavnic, športa, impro ^edališča in footbaga. V okviru festivala Umetnost na ulice, ki si ga bodo udeleženci lahko o^edaii ali celo v njem sodelovali brezplačno, bo tako nastopilo veČ umetniških in Športnih skupin. Predstavili se bodo člani cirkuške skupine Cirkokrog. akrobatske skupine X-SM, impro ďedališča Cmrijo, ^sbeni izvajalec RED-EXP, skupina Supernova 1er glasbeniki Žoambo Zoet Workestrao. V Smodu upajo, da bo svqevrsten m ra^'ban spektakei pritegnil čim več obiskovalcev. Na Govce po - školjke Laški Stík v okviru Muzeja Laško jutri pripravlja muzejsko delavnico, ki ne bo v zapr tih prostorih, ampak se bodo udeleženci raje podali na teren v okviru geološke učne poti Na pot se bodo pod^ ob 9. uri izpred laškega turističnoin/ormacijsk^ centra in sprehod, ki bo trajal kakšne štiri ure, po geološki učni poti Govce nadaljevali čez S^nuhel in Kuretno do Govc. Medtem bodo spoznavali kamninsko raznolikost okolice laškega. Prav lahko se lahko zgodi, da bodo na poti našli tudi kaline okamnele školjke ali celo zobe morskih psov, ki so na tem območju živeli pred milijoni let. Medtem se bodo pc^ovorili tudi o zanimivem dogajanju v geološki preteklosti v okohd Laškega; o potresih, vulkanih in velikem morju, ki je nekdaj prekrivalo vzhodno Slovenijo. PM Prenavljajo športne objekte Občina Šentjur se je letos lotila temeljite prenove nekaterih športnih objektov. Medtem ko so sredi avgusta začeli prenavljati telovadnico pn OS Pranja Malgaja v Sent-ju^u, bo sredi septembra na vrsto prišlo še zunanje igrišče pri OŠ Slivnica pn Celju. Zupan Štefan Tise! je pred kratkim podpisat pogodbo z izvajalcem, podjetjem CM Celje, ki je bilo za obnovo igrišč kot najugodnejše izbrano med šestimi ponudniki. S posodobitvijo dotrajanega štirideset let starega zunanjega igrišča bo prostor mdi bolj funkcionalen. Večnamensko igrišče in steze bodo prestavili proti zahodu parceloe meje, s čimer se bo bistveno povečalo tudi šolsko dvorišče, ki ga bo mogoče nakrtadno preurediti v prostor za različne namene. Naložba je ocenjena na slabih 115 tisoč evrov in je sofinancirana s strani fundacije za šport in šolskega ministrstva v višini 28 tisoč evrov. Igrišče mora biti obnovljeno do konca aprila 2010. BA 19. september ob 10.00 na zvezdi v centru Celja v MancaSpik markô vozelj POZDRAV PTTC MIRU Irena Vrčkovnik Gianni Ríjavec v-.. \ 2 X 55 kilogramov breiplačnega kraha Ob rojstnem dnevu Radia Celje sodelujte že danes v veliki nagradni igri na 090-93-61>70. Brezplačno v dehtečo Provanso in mondeno Ažurno obalo! novi tednik ROGASKAS.1 ROGATEC | KOZJE | f- ' ••• Čebelarjenju se posveča vsa družine. ČebelarSilvo PosI »soprogo Danico ter sinom Tadejem med podelitvijo medalj radgonskega sejma. Od medu do čebelarskega turizma Zlate medalje v Čačo vas pod Bočem ter v celjsko srednjo šolo v okviru radgonskega kmetijsko-živilskega sejma so letos, po nekajletnem premoru, znova začeli ocenjevati med. Med prejemniki medalj sta dva iz naših krajev. Med 43 čebelarji iz Slovenije, Avstrije in s Hrvaške» Ú so poslali v oceno številne vzorce medu, se je po številu medalj na drugo mesto uvrstil čebelar Silvo PosI iz Čače vasi pod Bočem (občina Rogaška Slatina). Posl je prejel zlate medalje za kostanjev, aka-cijev in gozdni med ter sre- brno medaljo za cvetlični med. Zlato medalfo (za lipov med) je prav tako prejela šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, bolj znana po starem imenu »srednja vrtnarska šola«. Silvo Posl je začel čebe-lariti pred štirimi desetletji, ko mu je prvi panj Čebei podarila soseda, ki je odšla z družino v tujino. V zadnjih letih doživlja njegovo podjetje Vita- med velik razmah, saj ima v lasti več kot 350 gospodarskih čebeljih družin, ki so na treh prevoznih enotah. Te prevaža- jo po Sloveniji, dva čebelnjaka pa sta na stalnem mestu. Poslova novost v Čači vasi pri Rogaški Slatini je čebelarski turizem s turističnim ogledom čebelarjenja ter približno sto kvadratnih metrov velikim prostorom, kjer sta na ogled tudi nekdanje Čebelarsko orodje ter pribor. Poleg tega imajo prostor za petdeset obiskovalcev, kjer je 5e predstavitev Čebelarstva s pomočjo video naprave na platnu. BRANE JERANKO 13 Pogovori z železničarji so zahtevni V c^>čini Šmarje pri Jeiâah obnavljajo zadnja odseka ceste Belo-Stranje-Pristava pri Me-stinju, ki je v zadnjih letih v tej občini največja cestna naiožlM. Za prihodnost osta^-ta le Se odseka tik ob dveh železnilkih prehodih. saj so pc^ovori s SloveDskimi železnicami, kot )e to ponavadi, zahtevtu. Dobrih pet kilometrov dolga cesta m območju šmarske občine, ki bo v celoti razširjena ter tako dvopasovnicà. bo v prihodnje v celomi dol-tíiú tudi turistična kolesarska steza z dvema pasovoma (precejš^ áú dvppasovne kolesarske steze je že zgrajen). Pomembna cesta povezuje Smarčane z občino Podčetrtek ter bo v prihodnosti še pomembnejša povezava Obsotelja ter šii^ega območja. »Dela so v poinem teku ter napredujejo v ďdadu s terminskim planom. Tà^ da bo, upamo, večina del opravíjďiih v letoš- njem ietu, finančno pa bo naložba končana v letu 2010, ko bomo prejeli Še drugi del sofinan-cerskega zneska,« pravi vodja občinskega oddelka za okolje in prostor Peter Planiniek. Vrednost celome, večleme naložbe v cesto Belo-Pristava pri Mestinju znaša dobre tri milijone evrov, več kot polovico denarja zanjo bo iz Evropske unije. Tako rekoč zadnja odseka ceste, ii ju trenutno obnavljajo, merita približno 1,5 kilometra, ostajata pa le neobnovljena odseka na ožjem območju dveh žel^niških prehodov. Tam se o projektih in rešitvah z železni-čaiji še usklajujejo, zato bosta kot kaže na vrsti šele prihodnje leto, Dobrega pol kilometra ce-sté, pred Pristavo pri Mestinja je m območju občine Podčetrtek, Iger so precej dd prav tako že opravili. * BRANE JERANKO Na koncu Stranja. kjer se konča končani odsek težko pričakovane obnovljane ceste Balo-Pristava pn Mestinju, ki je po novem dvopasovnica. Ob njej je dvopasoima tunsticna kolesarska steza. Kjer so steklarji doma Na gradu Podsreda bodo danes, 11. septsnhra, odprii razstavo Arsvitraria, ki jo je pripravilo Društvo steklarjev Slovenije. Na o^ed bodo tako imietniâko (^Ukovám kot uporabni predmeti, ki jih je prispevalo Šestnajst različnih ustvarjalcev ter ljubiteljev stekla. Tako si bo mogoče ogledati nakit, umetniško oblikovane posode, vitráže, brušene ali gravirane izdelke in podobno. V Društvu steklarjev Slovemje, ki ima sedež v Bučah na Kozjanskem, povezujejo člane iz vse Slovenije, tako male kot največje steklarje, med katerimi je, na primer, kolektivni član družba Steklarna Rogaška. V njem so prav tako včlanjeni ljubitelji steWa, Društvo so ustanovili pred petimi leti, ko so začutili krizo steklarske dejavnosti ter zato začeli iskatí nove ustvarjalne poti. V zavodu Kozjanski park so se za razstavo odločili, ker je steklarska tradicija Obsotelja ter Kozjanskega vredna upoštevanja. Med dru^ jo predstavljajo v stalni zbirki starega stekla, ki je na ogled na gradu Podsreda. Današnjo odprtje razstave Ars viiraria, ki bo ob 18. uri, bodo popestrili z nastopom vokalistke Špele Drašler in pianistke Metode DenŽič ter pritrkovalcev na steklene zvonove. Razstava bo na ogled do konca oktobra. BJ Opazen napredek Rogatca V Rogatcu, kjer so se od sredine a^^tista vrstile številne prireditve občinskega praznika, je bila v soboto osrednja prireditev, slavnostna seja občinskega sveta. Tam so podelili letošnja občinska priznanja. Najvišje letošnje priznanje, plaketo občine, je prejelo uspešno domače podjetje Petek, ki se med dru^m ukvarja s polnilnimi linijami za živilsko industrijo ter z različnimi projekti v kemičrti in farmacevtski industriji, pri čemer izvaža vse do Avstralije. Približno dve desetletji staro podjetje zaposluje dvajset domačinov ter ima deset stalnih kooperantov. Priznanje občine so namenili Hil-di Ozvaldič, ki ohranja ljudsko izročilo kot gonilna sila Ljudskih pevk Rogatec, denarno nagrado pa je prejelo Ribiško društvo Rogatec. V slavnostnem nagovoru je župan Martin Mikolič opisal utrip občine, kjer so pred kratkim zgradili veliko Športno dvorano, v njeni okolici so zgradili še druge športne objekte, letos dokončali drugo fazo izgradnje kanalizacije do rogaške osnovne Šole ... Napredek rogaške občine opažajo tudi na drugi suani državne meje, v sosedi^ji občini Hum na Sot-li, od koder je nanj opozoril v pozdravnem govoru novi župan Zvonko Jutriša, ki je nastopil funkcijo letos poleti. Zbranim sta prav tako čestitala mag. Branko Kidrič, ki je govoril v imenu obsoteljskih županov, ter poslanec dr. Vinko Gorenak. V kulturnem pro-^^u so nastopili pianistka Urška Roškar ter vokalna skupina domačih osnovnošolcev. BRANE JERANKO Foto: JOŽE STRNIŠA Letošnja občinska priznanja Rogatca so podeljena. 2 leve proti desni predsednik ribičev Zel^o Zajec, Hilde Ozvaldič, Martin M ikoliè. vod^a tehničnega sektoija v podjetu Petek Martin Koibz ter podžupan Anton Raikar. 14 'Vy Si. ICOWJICEl VOJNIK I NOVI TEDNIK Se bo s »staro šolo<€ ukvarjalo 11 7 Gradnja bloka v Vinterjevi ulici v Vojniku spet na dnevnem redu vojniške seje ^wfcll^^Vw ■ občinskega sveta Nedavna seja vojniške-gâ občinskega sveta je že na začetku postala vroča. Prva točka dnevnega reda je bila nanjenjena vprašanjem svetnikov SDS» ki že nekaj časa opažajo, da je na sejah sveta pod točko razno na voljo čedalje manj časa za svetniška vprašanja. Ta so zato za-slavili pisno. V središču razprave je bila spet graď-nja stanovanjskega ob jek-ta, ki je zrasel na mestu nekdanje stare Šole. Svetnike je zanimalo predvsem, ali namerava občina spoštovati in uresničevati sklepe 18. seje, da se ob Vinterjevi in Keršovi ulici ne gradijo novi parkirni prostori, spraSevali pa so tudi glede zaračunavanja komunalnega prispevka oziroma za kolOco se je s pove-čanjem števila parkirišč v garažni hiši povečal komunalni prispevek. V občinski upravi so na zastavljena vprašanja pripravili pisne odgovore. Kot pravijo, investitor parkirišča gradi na svoji zemlji in ima za uporabo Vi mer j eve ulice oziro- ma za dostop z občinske ceste na svoje zemljišče dovoljenje tako kot vsi ostali prebivalci Vinterjeve ulice. Glede komunalnega prispevka pa na občini odgovarjajo, da se s pridobitvijo dodatnih parkirišč ni povečala neto tlorisna površina objekta, zato zanje tudi niso zaračunali višje dajatve. Kaj Je občina skrivala pred svetniki? s takšnimi odgovori svetniki SDS niso bili zadovoljni. »Ne bomo se pustili kar tako na hitro odpraviti,« se je uprl Rudi Špes in povzel celo zgodovino gradnje po njegovem spornega objekta v Vinterjevi ulici. »Prejšnji občinski svet je dal soglasje za prodajo stare Šole, od tam naprej pa OS ni bil seznanjen z nobeno stvarjo več- Pa bi po vseh pravilih, moral biti. Parkirni prostori, to bomo tudi dokazali» so delno zgrajeni na občinskem zemljišču. Tudi glede parka bi nas morali seznaniti, saj se ne more meter in pol od spominskega mo, da nam izroči vso dokumentacijo o projektu »stara Šola<. Tudi to bomo poslali pristojnim organom,« je dejal Spes> ki se mu zdi sporno tudi to, da investitor bloka prodaja parkirišča v garažni hiši po 10 tisoč evrov. »Sicer pa ne vem, kako je bil blok sploh grajen, da so bila zadnjič vsa parkirišča ob malo večjem nalivu več kot meter pod vodo,« se je še spraševal Špes. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA i/ r Vojniski blok H lep čas razbuijd svetnike. Z njegovo gradnjo naj bi se zdej ukvaijafo tožilstvo. IZJAVA TEDNA parka brez soglasja OS graditi (akšen objekt. Ne vem, kaj ste nam skrivali, da ste Šele lani poleti, ko smo se skregali, na mizo vrgli gradbeno dovoljenje objekta,<( se je Jezil Rudi Špes. Potem je med njim in županom Benom Poder gaj som počilo, »še ne misliš nehali s tem? Eno in isto poslušamo že četrtič. Še enkrat povem, da HITRO NAROČITE mmm Dvalvat na tedmu ob tortuh in petkfbr sanimivo branje o iivijenju in dehi na območfu 33obein na Celjskem» Poštna dostava na dom. V prosti prodaj i stane torkova izdaja Novega tednika € 1 petkova pa€ 1,25. Naročniki plačajo za izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti; 5% pri plačilu za eno leto» 3^5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih bretplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. prilogoTV-OKNO! ^^ ^^ Vsak petah 48 banmil Straw tehrajskega sporedi tB zanim Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in piOmelc fiŠL Dalum roistv»; Ulica: Neprekfieftp naročam ftovi teitnďi a najmanj 6 mesecev podpi«: je občina vsa soglasja za gradnjo bloka dobila od okoljskega ministrstva in upravne enote. Vse je bilo narejeno legalno in tudi ob-čir^skl svet je bil o vseh aktivnostih seznanjen. Javna razgrnitev za ta objekt pa ni bila potrebna,« je prekipelo županu in očitno tudi Špesu. »Saj mogoče imaš pa prav, župan. Ne bom več zavlačeval seje. Imamo pravno državo in prollkorupcij-sko komisijo» naša svetniška skupina ima dokumentacijo o vsem, kar se je v občini spornega dogajalo -vse to bomo zložili skupaj in poslali na tožilstvo. Naj se oni ukvarjajo s tem, ne mi. Od občine pa zahteva- Svetnik Rudi Špes: ^Ljudje se zgražajo, kako je OS lah* ko dal soglasje za takšen objekt, a dejstvo je. da ta OS o tem ni spregovoril besede.« Župan Beoo Podergajs: »To me zelo čudi, kajti jaz Se nisem slišal slabe besede o tem bloku. Vsi, s katerimi sem se pogovarjal, ga hvalijo, kako je lep.« Socka poje, plese in igra v Socki se bo v nedeljo popoldne pelo, plesaio in igralo, saj tamkajšnje kulturno društvo ob 15. uri pripravlja prireditev z bogatim programom. na kateri bodo nastopile domače skupine. Na grajskem dvorišču ^aščine Socka se bodo predstavili otroci POŠ Socka, skupina Vrajeva peč, mlade plesalke Kan-kan» plesna skupina Grofle, vokalna skupina domačega kraja in Folklorna skupina z Dobrne. BA Vesela naznanitev vinske trgatve Jutri, v soboto, bo na Starem trgu v Slovenskih Konjicah spet veselo. Na tradicionalni naznanitvi vinske trgatve, ki se bo začela ob 10. uri, bodo vinogradniki Dravinjske doline obudili stare običaje, za veselje pa bodo poskrbeli tudi Številni gosti. Povabili so ansambel Slovenski zvoki. Vaške pevke z Dobrne in Vesele fušarie, harmonikarja in humorista Tineta ia Mateja, zaigrala bo Godba na pihala Slovenske Konjice. Seveda tudi tokrat ne bo šlo brez slovenske vinske kraljice, zbranim pa se bodo pridružili rudi gosti iz prijateljskega švedskega mesta. Da bi bil dan še bolj pester, bo Društvo gojiteljev malih živali Dravinjske doline pripravilo razstavo malih živali, Mladinski center Dravinjske doline pa zaključek Poletne šole kreativnosti, ki bo od 9. dg 14. ure v parku. Na ogled bosta razstava izdelkov ter projekcija slik in filmov, sodelovati bo mogoče v kreativnih delavnicah in humanitarni akciji Kaj pa otroci in šola v Keniji. MBP NT&RC do.o. bo poduke oporab^al »mo zb poc^ aaroSniiks službe Novega tcdnib V kartuziji najprej nov most Sredi avgusta so pri Gastužu v ŽiČki kartuziji začeli obnavljati most čez vodotok Soješka voda, ki ga je poškodovalo neurje pred dvema letoma. Sočasno urejajo tudi strugo potoka. Most bo obnovljen še ta mesec. Zanj in za ureditev struge je ministrstvo za okolje in prostor zagotovilo potrebnih 40 tisoč evrov. Z denarjem ministrstva za kulturo nadaljujejo urejanje kartuzije. »Dokončati želimo obnovo gotske hiše, v kateri bomo uredili reprezentančne prostore občine. Načrtujemo tudi obnovo stolpa in južne kapele. Vrednost teh del je ocenjena na 96 tisoč «evrov,« je povedala Renata Klančnik. direktorica javnega zavoda Splošna knjižnica Slovenske Konjice. MBP Najlepše šele sledi i Plesne točke na ulici» pisani kostumi, spoznavanje ^ tujih kultur in preSemiobra-; zi - tako {e, ko mesto diha v f ritmu mednarodnega folklornega festivala Od Olja do Žalca. Ta bo svoj vrhunec dosegel nocoj in jutri z gala večeroma v Celju in Žalcu. Kot pràvi vodja festivala Mitja Ocvirk, so se folkloristi s svojimi dosedanjimi nastopi Šete dobro o^e-11. »Najlepši nastopi Šele pri-dejo. čeprav smo se tudi na dosedanjih zelo potrudili»« dodaja Ocvirk. Nocoj ob 20. uri bo gala večer v Celjskem domu, kjer se bodo vse skupine predstavile s svojim najboljšim programom, jutri, prav tako ob 20. uri, pa bodo gala večer ponovili v žalskem Domu il slovenskega tabora. Kakáni so prvi vtisi? Ka«« ko se Celjani odzivajo na nastope folklornih skupin? Odziv je zaenkrat odličen. V torek dopoldne smo imeli dve predstavi za celjske osnovnošolce. Nastopa so si ogledali učenci treh celjskih osnovnih ŠoJ, Moram povedati. da so zelo uživali in prav tako naši gostje. Ti so tudi izjemno zadovoljni z namestitvijo v dijaškem domu in navdušeni nad lepotami Slovenije. Gostujoče skupine prihajajo iz 6o«ne in Hercego\1-ne, Bolgarije in s Škotske, medtem ko je skupina iz Gane svoj prihod odpovedala. Z Afričani očitno nimate sreče, saj se je lani podobno zgodilo z Alžird. S skupino iz Gane smo bili ves Čas v sdku, vendar so nam v ponedeljek sporočili, da se zaradi zapletov s pridobivanjem vizumov ne morejo udeležiti festh^ala. AMtú pa lani niti zaprosili niso za vizum, tako da z A&čani resnično nimamo sreče. Katera od gostujočih sku-[Hn je med gledalci požela največ zanimanja? Veselilo bi me, Če bi lahko izpostavil samo eno. Vse so od-lične. Gostje iz BiH so zanimivi zaradi svojih kostumov in zaradi malce umirjenih starih plesov Seiz časov močn^ turškega vpliva. Bolgari so ritmični^ človek kar poskakuje, ko jih po* sluša in gleda. Njihov melos in noše spominjajo na makedonske í61kk}me skupine. Hidi Škoti so zanimivi v svojih îdliih- Ne vem pa, ati kai nosijo pod njimi. Nisem preverjal. S kakšnim namenom sta Celjskâfolklomâ skupina in foIlUoma skupina KUD Gri-fon iz Šempetra pred štirimi leti osnovali ta folkiomi fe-sdval? Folkloristi iz Bolgarije Celjane in Žalca ne navdušujejo s svojimi ritmičnimi plesi. Ňajlepše pri tem festivalu je, da sta se zdnižiii dve folkiomi skupini iz različriih občin in začeli organizirati nekaj skupne-^ in tako tudi povezali dve občini Naše osnovno poslanstvo je oiiranitj plese, pesmi in običaje naSih prednikov. S tem, ko na festivalu gostimo različne tuje skupine, pa Slovencem pribti-žamo tiiái kulturo drugih narodov. BOJANA AVGUSTINCIC Foto: GnipA Poker Face na klasičnih inštrumentih - zakaj pa ne? V SPOMIN Tomaž Simon TómaŽ je bil sodelavec in prijatelj, Oboje skupaj in oboje fácmti. Večkrat je rekel, da smo radio ljudje, dn se je iKba veliko pogo-vatjari in družiti Tomaž, vedno poln idej o tem. kako bi lahko izboljšali svet. je napolnil vsak prostor, v katerega je vstopil. Bil je ocean, globok, včasih miren, še večkrat razburkan. Radio ga je imel rad. tako kot je imel Tomaž rad radio. Tisciradio, kisenezaČ-ne in konča v pisarni in studiu. to je bil Tbmažev radio, ki živi med ljudmi in dela za IjudL Naš Ibmaž je za seboj pustil velik usti/arjal-ni opus - bři je odličen ra-iUjski voditelj, glasbeni urednik, ki je glasbo živel, jo prepoznaval kot sestavni dd bogatenja življenja in p v vsej raznoterosti predstavljal drugim. Bil je pronicljiv novinar, urednik, kritik, pubU-ási. Veselili smo se tudi izida njegovega literarnega pr- venca. ki bo. upamo, zagledal luč sveta, saj smo ta njegov projekt zadnjih mesecev dolžni uresničiti. Ži\Ajenje. ki gfi je živel hitro, ni bilo vedno prijazno z njim, pred veliko preizkušenj gaje postainlo. albmaž se je iz vseh težkih razmer in pmblemov - kot ^iks -dvignil iz pepela, s še večjo ustvaijaho mo^ inz novimi načrti. Ali. kot je zapisal Haruki Murakami v Tomaževi najljubši knjigi Kof-ka na obedi:... »Ko boš h-stopři iz viharja, ne boš isrt koi takrat, ko si vstopil v vi-fiar To je pomen tega viharja. «In v tej isti knjigi najdemo misel, ki nas v tem trenutku vsaj za hip potolaži »Končno zaspiš. Ko se zbudiš, si del novega sveta.« V svoji življenjski drami je Tomaž igral ne leglaimo, ampak tadi najbolj karakterno vlogo, Ni veliko takih, Ibmaž! Zato bomo morali odslej brez tebe iskati odgovch re na vprašanja: smo premalo pogamni, neiskreni, preveč papirnati, neodločnih Tomaž Simon in Zmago Frece^ sodelavcaindobra prijatelja, sta si kar nekaj časa dopisovala tako, da sta raz-milljala o izbranih besedah in pojmih. Med njimi je bila tuhi beseda epitaf. Tàko je Zmtigo ustvaril nagrobni napis, za katerega je Tomaž dejal, da mu jez vsako črko pisan na kožo: »O, đovek, ki si hodil TTumo vseh čudes življenja, spomin te naj ne zapusti, ne pozabi Za teboj - prihajaš spet ti. Zbese-do imen£fvan, z imenom ožigosati Prezrt boš odmočnih. šiban z zakoni medzvsxîij. Naj te tvoja blodnja nauň spoštovanja. Bolje boš spal, ko ti bo dano, in govonl z zvoki, zaradi katerih si nosil živo krono. V spomin živim, dokler so še.« Dragi Tomaž, pogrešali te bomo tudi zato, ker ti ni bilo vseeno. In mnogi bomo, čeprav vemo» kaj seje zgodilo, še vedno čakali, dapri-dirjaS izza vogala in rečeš: »Kdaj greva na kavo?« TATJANA PiRC, odgovorna urednica Radio Slovenija 1. program Uredništvo Novega tedni-ka je s Celjanom Ibmažem Simonom izgubilo dolgoletnega zvestega sodelavca, ki je zaznamoval kulturne strani časopisa s svojim poznavanjem gledališča in literature. Pogrešali bomo njegove žlahtne ocene predstav celjskega SLG. Aleksandar Kuzmanov-ski» Inga Ulokina, Katja Že-kar ter Barbara Rajevič so umetniki mednarodne širine, ki so se srečali v Celju ter v skupni želji za novim glasbenim izrazom osnovali klasični godalni kvartet novega koncepta z imenom In-quartet Zasedba se bo celjskemu občinstvu premiemo predstavila nocoj ob 21. uri v Atriju na Glavnem ti^. [nguaitet glasboi^ira po načelu - l^j to, kar je blizu vsakemu u$esu> kar pomeni, da bodo poslušalci namesto ba* roka in klasicizma izpod loka akademskih ^asbenikov sliàali hite z radiolestvic (Madonno, Michaela Jacksona, Nirvano Program Inquarteta je pester in ponuja prave ^asbene poslastice v novi preobleki. Vsi Člani zasedbe imajo za seboj pestro kariero v sv«u klasične ^be - veliko izkušenj imajo s solo in komornim igranjem v različnih slovenskih in tujih zasedbah (Orkester Slo- venske filharmonije, Orkester RTV Slovenija, SNG Opaa in balet Maribor, Mariborska filharmonija, Zagrebški solisti, Klassischepl^lharmonie Bonn, Linzer Philharmonie...). To- da strast do ustvarjanja in ljubezen dogiasbe se lahko izraa na nešteto načinov, pri čemer Je najlepši tisti» ki najde pot do src poslušalcev, so prepričani Člani zasedbe. BA Člani nove zdsed» Inquartet se bodo celjskamu občinstvu prmtiamo prsdstavfll nocoj. H SttflCbDCSJl STARI GRAD CELJE, 12. 9. 2009, ob 20.00 IBRICA JUSIĆ Cena vstopnice: 10 EUR Predprodajň in prodaja vstopnic: J\0 Kr^ovtrg 3 In TIG Stari grad Celje. Vstopnice bodo na voljo tudi eno uro pred koncertom na Starem gradu Celje. V primeru slabega vremena bo koncert v Cetjskem domu. ZAVOD aumauč ic Sladko je vmc« in hlarfen je »pir«, toda najboljii je prežen krompir. Ekipa gasiiskega đruitva Vrhovo prisega na preženega z žabami. Pred krompirjem smo vsi enaki Radeče so v soboto gostile 9« svetovni festival praženega krompirja -Krompir je na sto in en način pražilo okoli 50 ekip iz štirinajstih evropskih držav Kako kdaj si pojedel dovolj praženega krompiqa? Ko si dovolj moćan, da premagat nasprotnika. Tri kepice praženega, prosim. Saj res. Kdo pravi, da krompir D oče iti sam po grlu in da mu mora na krožniku vedno delati družbo zajeten kos mesa? Krompir v kosih» pire, »pomiri« ... Ok, zanje ne rečem. Ampak pražen krompir si pa resnično zasluži več spoštovanja. Ste kdaj pomislili, kako veliko krivico mu delate s tem, ko ga uporabljate zgolj kot prilogo dru' gim jedem? Pomislite, kako se počuti ubožec, ves ponižan, potisnjen ob rob krožnika» medtem ko ob njem kraljuje svinj* ska pečenka. Dovolj je poniževanja! Pražen krompir je treba poveiičati v glavno jed! Hm, no ... Tudi sama sem večja privrženka mesnih dobrot kot krompirja, priznam, ampak če je treba narediti uslugo pralnemu... Najmanj, kar lahko naredim zanj, je, dd ga v članku spromoviram [v uvodu mi je šlo kar dobro, kajne?}. Pri čemer gre v praksi to vseeno veliko bolje kot meni od ust Članom Društva za priznanje praženega krompirja kot samostojne je- di, ki so minulo soboto v Radečah pripra\^ že 9. svetovni festival praženega krompirja. Obstaja več kot 5.000 sort krompirja. Njegova domovina je Peru, največji proizvajalec krompirja na svetu pa je Kitajska. Glavni namen festivala je ravno promocija praženega krompirja, ne samo v kuhinji in za mizo, temveč tudi v kulturi, gospodarstvu, turizmu ... Pražen krompir se je, zahvaljujoč druátvu in ostalim ljubiteljem te slovenske nacionalne jedi, tako spet vrnil na jedilnike slovenskih gostiln in restavracij, ponovno pa )e pražen krompir spet bolj pogosto zaslediti tudi na domačih jedilnikih slovenskih družin. Tudi marsikje v tujini že diši po njem. Pražen z žabami in na kitovi masti s pražením krompirjem so se »okl^ že v Številnih evropskih drŽavah, kar dokazuje tudi številna mednarodna udeležba na festivalu. V Radečah vzdolž Save je krompir pražilo več kot SO ekip iz kar štirinajstih evropskih držav (Francije, Škotske, Irske, Slovaške, Č€«ke, Hrvaške, Črne gore.,.). Vsaka je praženega pripravila na svoj oačin: eni so mu dodali papriko, ^gi hren, slanino, gobice ... Domišljije pri praženju krompirja pripravîjalcem resnično ni manjkalo. Vrhovčani so ga na primer pripravili z žabami (!),HrvatizjegLÚja-mi, ena ekipa celo na kitovi masti Na voljo je bilo skratka več kot 60 različnih okusov praženega krompirja. Pri najboljši volji nisem mogla vseh poskusili, sem se pa na pamet naučila društveno himno, ki sta jo praženemu krompirju v Čast spesnila Moj mir Sepe in Dušan Velkavrh: »Sladko je vince ír hladen je pir, toda najboljši je pražen krompir. To ni ne maslo ne sadje ne sir, to je. prijatelji, pražen krompir. Vseh sort jednfe bolezni so vir. nam trdno zdravje dû prožen krompir, 7ïi smo se zbrali in ndiřř svoj mir, zdaj ko nas združil je pražen krompir» Spoznala pa sem še eno neverjetno lastnost praženega krompirja - to, da izjemno prijetno vpliva na druženje ljudi. V Radečah se je v soboto samo zaradi njega zbrala večtisoč-glava množica obiskovalcev. In povem vam, se ni držal kislo CWjub znanstveno dognanem dejstvu, da se praženemu najbolje poda cviček). V kratkem naj bi izšla tudi knjiga receptov z naslovom Pražen krompir za vsak dan v letu. V društvu imajo zaenkrat zbranih malo več kot 200 različnih receptov za pripravo praženega krompirja, verjetno pa so kakšnega novega odkrili tudi na tokratnem festivalu v Radečah. »Ampak tole pa ni vonj po pra-ženem.« mi je vsake toliko sporočil nos. In res. Na ražnju se je kot priloga krompirju vrtel pujsek- Jaz pa že tako sila - krompirja... BOJANA AVGUŠTÍNČIČ Foto; SHERPA K prařenemu knimpiiju sa poda tudi dobra domaČe glasbe. Kdor želi postati član Društva za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi, mora izpolnjevati tri ^vne pogoje. Kot prvo mora oboževati pražen krompir - vsaj enkrat tedensko ga mora jesti na javnem kraju ali v družbi vsaj treh oseb. Drugi pogoj je, da pro-}!tovira društvo, se udeležuje dogodkov in s svojim delom (kuhanjem) prispeva k razvoju praženega krompirja kot samostojne jedi. Tretji pogoj pa se glasi, da se v društvu ne sme govoriti o politiki ali poslu, saj smo pred krompirjem vsi enaki. novi tednik RTAZA 17 Kam na angelsko nedeljo, če ne v planinski raj? Stari običaji Kozjanskega, prva dama mleka in nostalgija po fičklh Da človekazânesev skrajno zâledje čez gričevje in hribovje raztegnjene šentjurske občine, mora imeti presneto dober razlog, boste rekJj. Veste kaj, že sam nedeljski izlet in pogled s prekrasnega gradu na Pla-nini pri Sevalci bi bil dovolj. Kaj šele nedelja z obetavnim pridevnikom »angelska«. Dobro, pa gremo pogledat $e, kaj je na Planini angelskega. Za začetek že to, da je bi? I o nebo kot na sveže pomito po sobotnem kujanju. »Pa >fejst< ljudje so lam, zagotovo,« sem glede na svoje iz-kuSnje iz prve roke zatrdila odgovornemu za slikovno sekcijo odprave. »Saj ne dvomim, a je res, da rada idealiziraš,« je odvrni! nekje sredi zadnjega klanca pred Planino. Ja, morda priložnostni obiskovalec res gleda skozi malce rožnato obarvana očala, ampak, povejte, moje so-me5tne srajce, kaj je lepšega od slikovitega kraja, ii nad okolico kraljuje tik pod grajskim in cerkvenim obokom, in od radovednih, prijaznih in malce sra-mežljivih pogledov, ki spremljajo bliskavice fotografskega aparata. Tam. kjer si ne morejo privoščiti abonmajsko-festival ski h letnih sporedov za razvajeno gos-1:^0, a vendar vsako leto poskrbijo, da se nekaj najde za vsako generacijo - saj poznate Kitunpanje, pa večere v grajski kašči - in da se ne bi organizatorji sami zase trudili, resnično kraj zaživi in diha s prireditvijo. Obvezen konvoj skozi gasilsko »kontrolo« - v organizaciji lokalnega prostovoljnega gasilskega dni§tva seveda teče vse kot po maslu. Potem sva s Sherpo nekaj časa kimaJa na sončku in slednjič začela sicer brez vsake nejevolje, ampak takole že tz navade bentiti, da bi se pa slednjič lahko kaj začelo premikati. Ja. saj bi se, a sva slučajno nekoliko s službenim avtomobilom zaparkirala povorko, se je glasilo sporoči- lo preko megafona. Vendar smo tudi to reSili. Z mlečno kraljico in s kozjanskim kmetom naprej! Ponosno je na Čelu povor-kez zastavo stopal konjenik, konjički so vleWi voz s pre-lestno, iz senčice strehe mahaj očo in pogledujoč© domačinko, mlečno kraljico Natalijo Zakšek. Nasproti sta sedela do ušes nasmejana predsednik KS Marko Vouk in šentjurski podžupan Jože Korže. Vaške skupnosti iz okolice Planine so poskrbele za ozaljšane traktorske vprege, ki so vlekle vozove, polne prešerno razpoloženih krajanov, Saj ne. da biti spomini segali tako daleč v preteklost, sploh pa ne na Kozjanskem, ampak vendar je lepo podoživeti utrinke kmečkega življenja, ki s(m)o jih mladi bili deležni v krepko nezadostni men, preden s(m)o že skoraj mutirali v Borge, tik na tem. da se v eno zlijemo z mobilniki in računalniškimi ekrani. Ličkanje koruze, žaganje na roke. striženje ovac in predenje, mlatenje žita (toliko starih mla-dlnic in traktoijev vseh generacij kot v tej sezoni Še nisem videla), »Suštarji<< na delu in - moji favoriti - voz z re-zalnlco repe (se oglasim nao- Takole so žagali Planin čani. Zadrugo feto predlagam ekshfbicijsko tekmo zna primer vitanjsklmi »olcaiji« indobjanskimPepijem koli, ko bo skisana) ter bosonogo dekle, ki jo je tlačilo v Škafu. »Si, upamo, noge prej oprala?« so jo zbadale vrstnice iz navdušenega občinstva. Pa se je moralo dekle kar hitro umakniti izpušnim plinom, saj je sledil Še mimo- Babice so pravila, da si za lepio polt valja lica v mleku umivati. Če je ta recept Nataliji prinesel lento mlečne kraljice, nismo vprsuli. voz »fičakov«, katerih zloščena zunanjščina je pričala o tem, da so lastniki še vedno nostalgično navezani nanje. Parada, da ji ni para, v glavnem vsaka vass svojoeki-po navijačev... Nato pa množične »seUtve naroda« pod šotor, kjér se je imela zgoditi veselica z raznimi zabavnimi vložki. Od vlečenja vrvi (a so spet zmagali orjaki iz Dobrine?!] do sestavljanja »furmanskega« voza. Sherpa jo je pred odhodom ubežal Še na lovsko in čebelarsko razstavo, potem pa sem, ko je še vohal po zraku, češ, kaj to tako lepo diši» hotela vendarle pokazati, da nisem prvič v teh koncih Kozjanskega. «Pršja-Čo pečejo gospodinje,« sem ponosno izstrelila .,»Rco z ocvirki,« je nemudoma prevedel in naju pripravil na vrnitev v mestno sivino. POLONA MASTNAK Folo: SHERPA Nekdo ji je rekel, da je »6me ovca«. Pa ja ja deklica nemudoma potolažila. Ficki. Tako majhni in teko prostorni. KoRko Slovencev so prepeljali na morjel Čeprav, koga bi tile »míličnlkiu dandanesše lahko ulovili ne cesti .t. Včasih so Čevlje obuli šele ob prvem snegu. Ve, deme, bi pa danes plačavale za nekakšno refleksne masaže podplatovl »Že pol Pajoviča bi bilo dovoljic Prijetno presenetili, pa navdušili, nato celo razočarali v ponedeljek opolnoči so se rokometaâi Celja Pivovarne L^ško vmili iz Španije, jutri pa bodo Startali v novo državno prveostvo. Cilj je bil v Leonu isti, kot bo v 1. slovenski ligi: prvo me-sto. V Čudovitem španskem mestu. Čigar staro mestno jedro krasi preiepa katedrala, so biii Celjani tako blizu, a tako daleč od uresničitve želja. . Ena zmaga, dva poraza Kakorkoli obračamo, najbolj pomembna, ključna in že odločilna glede prvega me sla na kvalifikacijskem turnirju za ligo prvakov je bila uvodna tekrpa z gostitelji. t^a 165. evropski tekmi so se varovanci Toneta Tislja borili kot tigri, za gol pa so zmagali Leončani (Leon v prevodu pomeni lév). tudi zaradi pomoči štiri tisoč gledalcev ter islandskih sodnikov Leifssona in Palssona, Eden najbolj znanih rokometnih menedžer-jev» Španec David Caballero, je dejal: »Že pol Pajoviča bi vam zadostovalo za zmago!« To jebiia slaba, toda povsem objektivna toiaž« ba. Caballero je star 37 let in priznava, da je za njegovo izjemno menedžersko kariero najbolj zaslužno slabše igralsko znanje, zaradi katerega je že pri 25 letih odvrgel copate v kot. Zasto- Predrag Peda Dačević ni mel mksiu^nih predsodkov proti uvQljairijsnim tekmecam. pal je in Še zastopa Ivana Ba-iiča. Sergeja Kutenko (Magic Serdžo je v španskem su-perpokalu z Barcelono »razbil« svoj bivši Ciudad Real), Uroša 'Zormana, Pera Met-íičiča, Kasperja Hvidta ... Tretji najdražji nemški kJub Lemgo je najprej senzacionalno klonil proti Švicarjem, potem pa še proti Celju. V dramatični končnici je obstajala možnost izpe- Tuili po tej akciji, ko je Castresana držal Vugrinca in ne obratno, je sledila kazen za goste. Ijave zvite ideje - Nemcem »podarili« točko. Zadnji dan bi namreč zaigrali motivirano proti Aderaarju (teoretično bi se lahko končalo S krogom štirih ekip s po tremi točkamij, tako pa ^o brezkrvno podlegli. A tudi Celjani niso zmagali v nedeljo. Proti bivšemu (Še spomladi) klubu Celjanov Romana Pungartnika in Dušana PodpeČana so vodili v 39. minuti z 19:17. Sledil je popoln mrk, izjemno motivirani (bivši pivovar) Aco Stojanović in soigralci pa so rešetali slovenski gol. Tiselj je minuto odmora zahteval šele po delnem izidu 1:7. Na Brniku je zaokrožil, da je bilo več pozitivnega kót negativnega. Z njim se strinja direktor Mijo Zorko. Če je vodstvo Celja Pivovarne Laško Se verjelo v drugo zmago» pa očitno mnogi niso ... Izkupiček je zdaj celo klavrn, po dveh tekmah je bilo razpoloženje vedro, v nedeljo pa se je povsem pokvarilo. Pa ne zaradi lige prvakov, Celjani bodo v pokalu EHF zaigrali v 3. krogu. 14. in 21. novembra. Žreb bo 20. oktobra. Prvi nosilec je Flens-burg, za njim Kadetten, Celje in Lemgo. Obeti niso slabi Obramha 5-1 ni bila najbolje zastavljena, tekmeci so znali izkoriščati njeno širino. Vratar Richard Šlochl je pregorel na svoji uvodni uradni tekmi za Celje Pivovarno Laško, proti Lemgu pa »zaklenil<( vrata. Enako je v (pre)kraikem obdobju uspelo Benu Lapajnetu proti Ademarju. Aljoša Rezar je zaradi poškodbe ostal do- ma, tako kot Aleš Pajovič (vponedeljek bo morda snel mavec s poškodovanega zapestja in se po Štirih do šestih tednih vrnil na igrišče). Miladin Kozlina (njegova rama naj bi bila nared šele v januarju) in Branko Be-dekoviČ (ahilova tetiva). »Morda bi že bilo dovolj, če bi zaigral vsaj )Branč<,« je dvom črvičil Tislja. Napake Uroša Zormana proti Ka-dettnu 50 botrovale številnim protinapadom tekmecev. Izvrsten dirigent ima objektivno opravičilo. Sicer pa je prej nenadkriljivo sodeloval s krožnim napadal- cem Alemom Toskičem. Slednji je v odlični formi, spet je dokazal, da lahko igra kjerkoli: z igralcem manj je z razdalje dvakrat presenetil Mirka Alilovića. Hrvaškemu vratarju je menda pred meseci iz Zlatoroga potovala lepa ponudba. Desno krilo Nikola Kojić je sprva šokiral z realizacijo (met S-5) proti Ademarju. Alternativa je 24-leini Dejan Savič. sicer »prava pojava«. Bil je soavtor najlepše akcije, v izdihljajih turnirja je vrnil Vugrincu ce-peîin. Skrbel je za vzdušje, zaradi odriva in raznovrstnega meta (z gibanjem spominja na Mirzo Džombo) Tiselj stavi na njegov nadaljnji razvoj, obenem pa pričakuje tudi evolucijo glede osru)vnega prilagajanja. O genialnosti Renata Vugrinca ne gre izgubljati besed (11 golov Kadettnu, 6 Lemgu), toda njegov mei z razdalje je zatajil na prvi tekmi. Glede Kokšarova se pomisleki pojavljajo že nekaj let. toda pozor: Edi je še vedno neuničljiv, in vrhimskit Vsem se je smilil Predrag Dačevič. 23-letni Srb je imel na plečih »nekaj ton«. Užitek ga je gledati tudi na mestu levega zunanjega napadalca. Miha Gorenšekje igraJ predvsem v obrambi. Dejan Čančar je zaenkrat le epizodist, prijetni presenečenji (na tej ravni) pa eksplozivni David Razgor v vlogi organizatorja igre in levičar Marko Koljanin. Kot vsak zdrav SplitČan je najprej igral nogomet za Hajduk, ko pa je v Leonu dopolnil 22 let, se je že lahko postavil kot vrhunski ro-kometaš. Primorec je tudi Borut Mačkovšek. prav danes star točno 17 let, ki pa ni dobil priložnosti. »Afera vseh afer« še ni končana Občutek (in mnenja stro-kovçjakov) nas ni varal, prestop Mihe Žvižeja v Gorenje še ni končan in na super- pokalu ni igral. Velenjstó vodstvo poziva celjsko, riaj izračuna višino odškodnine zanj. Toda ta je znana, seveda s celjske strani. Prihaja do absurda: arbitražna komisi-ja je presodila v korist igralca, zdaj pa RZS ne ve, kolikšna je vsota, ki jo morajo poravnati Velenjčani. Veljaki so se potisnili v pravo godljo, všteti pa moramo Še tožbo, ki jo napoveduje Celje Pivovarna Laško. Možno je, da se bo vse skupaj hitro končalo, kar pa ne pomeni, da pravično. Menda so se boju za Žvižeja odpovedali že pri Slovanu, ko so preučevali njegovo pogodbo s Celjem. Pa čeprav ni povsem dosledno napisana, gledano s pravnega stališča. Derbi med Gorenjem in Celjem bo v 2. krogu v Mariboru. Tegob ni bilo konec niti ob vrnitvi domov. Snemalec Zoran Čulk, ki je prepotoval »že pol sveu«, je po 133 kilometrih vožnje z avtobusom od Leona do leta* lišča pri Oviedu ugotovil, da je njegov potni Ust ostal v hotelu. Ko so Že vsi potniki sedeli v leUiu, se je v njem širokih ust pojavil Rade-čan. Taksistova, na srečo pravočasna akcija ni bila poceni... Celjsko desno krilo Dragan Gajič, ki so se mu v Zlatorogu kar precej nerazumljivo odpovedali, je zapustil Slovan in prestopil v Zagreb! Pajovič in Kozlina zdaj že rutintrano prikolesari ta na Celjsko kočo. S težko-kategomikoma v postavi bo vse drugače. Moštvo Ceija Pivovarne Laško je homogeno. In zelo dobro pripravljeno. Kar je dokazalo proti Švicarjem. Nelogična ugotovitev? Res tako zveru ... Glede skupščine kluba, in vsega ostalega, pa naglice ne bo, nam je pojasnil Dušan Zorko. DEAN ŠUSTER Foto: JAVIER QUINTANA (Diano de Leon) Ingradovci zadržali občutno prednost V L letni ligi malega nogometa v Celju 50 bile odigrane tekme 13. kroga. Izidi; Sim-Schiki - Mari-nero 2:3, I^angros - Kalime-ro 1:1, ŠD MIlionarji - Pelikani 0:5, Maček tisk - Tristar 4:S, Ingrad gramat - AH Škor-janec 5:3. Tekme 14. kroga bodo v ponedeljek, 14. septembra: Kalimero - Sim-Schi-ki (17.30),Tristar-Frangros (18.20), Marinero - Ingrad gramat (19.10), AH Škorja-nec - ŠD MIlionarji (20), Pelikani - ?vlaček tisk (20.50). Rezultati tekem 13. kroga v 2. ligi Novega tednika: Odpisani-Contaiiier 1:1, Flamingo-Metropol-Banka2:l, Novem - Etol 5:3, Kompoie - Občina-A. 5:1. Mar-Pog -^n-gotuš 3:4. Kompoie imajo 31 točk. Flamingo 29, Etol 23 ... Pari 14. kroga (15. septem- Ll^ MALI NOGOMET NA UMETNI TRAVI ber): Etol - Flamingo (17.30), ObČina-Amaterji • Mar-Pog (Î8.20), Banka - Odpisani (19.10), Engrotuš - Novem (20), Container - Kompoie (20.50). V veteranski ligi je bil s tekmami 11. kroga zaključen redni del lige: Dis. Down town - Azzuri CC 2:6, SB Celje -Ti02 Cinkarna 1:3, U-8 A2S • Elektro Kerš 1:2, Sipro-Ce-tis - črički 4:2. ŠD Cinkarna - Klateži-Taverna 3:14, Barka Cafe - Veflon 0:1. Vrstni red: Klateži-Taverna 30 točk, Ti02 Cinkarna 26, Diskote- ka Down town 24... Po eno-krožnem sistemu se bo pomerilo prvih in tudi drugih šest moštev. po ođlgr«Mm 13. krogu t iNGftAD GRAMAT 2S *AQ 2. PEUKAN1 *27 3. MAČEK TISK 23 ♦Î5 4. TRISTAR 23 SAMŠKOajANEC 18 ♦5 6. MARINERO 17 -15 ZSIM^cmKI 4 8. KAUMERO t4 •4 9.KMIVPRAN6R0S }3 •13 fO. ŠDMIUONARJI •ôb SHORT 40 let šentjurske košarke Košarkarska moštva se ie vedno intenzivno pripravljajo na novo sezono. Elek-tra bo danes odpotovala v Srbijo, Alpos pa prireja dru-ženje ob 4€. obletnici igranja košarke v Šentjurju. LaSčani so se v sredo in včeraj v Poreiu pomerili z ruskim prvoiigaSem Lokomotivo in prvo srečanje izgubili 5 8S:79- Prizadela jih je novica ob smrti nekdanjega trenerja Pivovarne Laško Andreja Žagarja, Id je preminil v 62. létu. Žagar, ki je veljal za kakovostnega strokovnjaka, je veliko pripomogel k razvoju vrhunske košarke v Laškem, čeprav je v klubu deloval kratek čas. Leta 1996 je uspel laške košarkarje pripeljati v 1. A ligo. V AJposu letos obeležujejo 40-letnico organiziranega igranja košarke v Šentjurju. V ta namen danes pripravljajo Športno prireditev z druženjem generacij, ki so krojile usodo Šentjurske košarke. V športnem parku bodo od 16.30 tekme tako najm- lajših košarkarjev kot košarkarskih legend. Zvečer bosta sledili podelitev priznanj in zabava. V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani OŠ Hruševec. Košarkarji Elektre po osvojenem Natkovem memoriálu ne mirujejo in se odpravljajo na vsakoletno gostovanje po Srbiji. Namestili se bodo v Kraljevu, tam in v drugih srbskih mestih pa bodo v tednu dni odigrali več pripravljalnih tekem. MOJCA KNEZ Puščice na nogometni travi Na nogometnem igrišču v žalskem Športnem parku je bila tekma v lokostrelstvu za vse kategorije. NasiopUo je 134 tekmovalcev iz 24 slovenskih klubov. Izkazali so se člani in članice LK Žalec. Za absolutno državno prvenstvo v stilu goli lok je bila pri članicah Antonija Jakop druga» pri članih pa Zlatko Ulaga tretji. Pri kadetih je v stilu goli lok državni prvak postal Nik Jakob, pri deklicah je bila četrta Sara Jakob, z ukrivljenim lokom pa je bil Luka Kolenko četrti. Pri veteranih je bil z dolgim lokom Zlatko Ulaga drugi. TONE TAVČAR V plesni tiKki mlade plesalke se prepleta vee zgodb, kjer nastopa več railiinlh osebnosti v eni semi. Gajanovičeva tretja na SP v torek se je na Slovaškem začelo svetovno prvenstvo v modemih plesih. Članica Plesnega va]a Tatjana GajanoviČ je osvojila bronasto medaljo. Na prvenstvo, ki ga prireja Mednarodna plesna organizacija, so se uvrstili najboljSi plesalci modernih plesov s celega sveta. Med njimi je bila tudi 20-letna Tatjana Gajano-vič, članica celjskega Plesnega vala. Nastopila je v kategoriji street show solo. Koreo^afi-jo je mlada Velenjčanka pripravila sama in zanjo dobila posebne pohvale s strani najboljših svetovnih koreografov, ki so trenutno v Bratislavi. MOJCA KNEZ Kolesarski vzpon na Goro Oljko Za praznik na Oljko Športno društvo Ločica ob Savinji 2000 je ob prazniku Občine Polzela pripravilo 9. kolesarski vzpon na Goro Oljko. Na pot, dolgo 7 kilometrov in s 400 metri višinski razlike, se je v ugodnih vremenskih razmerah podalo 90 kolesarjev v sedmih starostnih skupinah iz različnih krajev Slovenije. Absolutni zmagovalec je postal Andrej Gnček iz Celja, ki je progo prevozil v 21 minutah in 26 sekundah. V Ženski konkurenci je zmagala Ksenja Kavčič iz Petrovč s časom 34 minut in 31 sekund. TT —« • Deseti Tušev vzpon IVadidonaini vzpon na Celjsko kočo bo jutri in bo Štel za skupno razvrstitev Vzponi 2009. Prireditev za kolesarje in pohodnike bi morala biti že junija.  je bila zaradi slabša vremena prestavljena. Uradni štart za kolesarje in pohodnike bo v Zagradu, Čeprav bodo kolesaiji ob 10. uri Startah izpred Planeta Hiš, pohodniki pa s travnika pred železniškim podvozom pri odcepu za Zagrad. Najboljši tekmovalci si lahko obetajo denarne napade, najbitrejši kolesar celo 500 evrov. Lanskoletni zm^ovalec kolesarskega vzpona je bil Celjan Robert Vrečer> ki je 7,S-kilometrsko razdaljo s 650 meui nadmorske višine premagal v samo 16 minutah in 34 sekundah. Vse udeležence bo tudi letos na cilju pričakaJa malica ter odlična zabava» ki Jo bo skupaj s skupino Kingston pripravila ekipa Nove^ tedruka* In Radia Celje. MOJCA KNEZ NA KRATKO Tigrom tri medalje Čakovec: Karateisti velenjskega Tigra so na 13. turnirju Međimurje open osvojih tri kolajne. 19-letni Domen MiheliČ je zmagal v borbah v kategoriji do S4 kg. V katah je biJ Mer* sad HankiČ drugi, Adelisa HankiČ pa tretja. (MK} Joli ne bo sama v Južni Koreji Brežice: Na zadnji tekmi letošnje mednarodne lige AZS je članica celjskega Kladivarja Jolanda Ceplak tokrat pretekla en štadionski krog. Osvojila je drugo mesto v teku na 400 m s časom 56,57 sek. Čeplakova bo skupaj z življenjskim sopotnikom, iroskokašem Andrejem Batageljem (tudi Kladivar), tekmovala najprej v sredo na mitingu v Gorici, potem pa konec meseca Še v južnokorejskem Daeguju. Iz Celja in proti Celju Celje: IvUadinska nogometna ekipa CM Celja, ki je trenutno v 1. ligi na četrtem mestu, je le nekaj dni pred derbijem z Mariborom ostala brez trenerja. Zapustil jo je namreč Robert Pevnik, kije prevzel člansko moštvo Olimpije. Ljubljančani bodo jutri v 8. krogu 1. SNL gostili prav Celjane. (DŠ) IpIMORAMA O ICLI NOGOMET 3.SL-vzhod,4-krog:Dra- &) vograd - Šmartno 3:3 (1:1); ť Mujanovič (6, 84), Plesnik (52). Zreče-Pesnica 1:0 (0:0); Lipičnik (86), Malečnik - Si-merŠampionS'2 (1:1); Oma-novič (38). Korun (S7), Kovinar Štore-Stojná 5:2 (2:0); Drobne (37, 50. 86), Perpar (44), Kraljič (61), TYomejník - Mans Claudius 5:2 (4:1); Zdovc (44), Močnik (59). Vrstni red: Dravograd. Zreče 8» Simer Šampion. TVoinej-nik7, Kovinar, Odranci, Stojn-ci» Pesnica» Mons Claudius 6, Šmartno, Malečnik 4, Čarda, Vertej 3. Paloma 1. Štajerska liga. 4. krog: Vransko - Bistrica 2:3 (1:1); Košica (34), Vodovnik (90), Rogaška - Koroške gradnje 2:0 (1:0); MikSe (2, 89), - Šmarje 1:1 (0:0); Gegič (60) ; Čehajič (52). Vrstni red; Bistrica 12, Šoštanj 8. Peca. Podvinci, Ormož, Pohorje 7, Rogaška, Koroške gradnje, Partizan 6, Šmarje, Gerečja vas 4, Poljčane 3, Bukovci 2, Poljčane 0. ROKOMET Superpokal Slovenije, pol finale: Slovan - Gorenje 28:31 (12:17); Gajič (S, Božič 5; Golčar 9. Rnič 7, Šl-mič 4. Kavaš, Mlakar, Bezjak 1, Sovič 2, Natek, Štefa-nič, Datukašvili i. Finale: Gorenje - Trimo 29:25 (15:12); Bezjak 6. Natek, Rnič 5, Mlakar 3, Datukašvili. Kavaš, Bajram, Harmandič 2» Sovič, Golčar 1; Miklavčič 6, Žaba-rec 5- (KM) TNI OLEDAR p Petelt .ll. a. NOGOMET 2. SL, 5. krog: Šenčur -Šentjur (18). MALi NOGOMET 1. SL, 1. krog, Cçlje: Pekama Duh - Dobovec (20). Sobota^ 12. 9. NOGOMET 1. SL, 8- krog, Ljubljana: Olimpija - CM Celje (16), Velenje: Rudar - Interblock (20). 3. SL - vzhod. 5. krog, Ro-gaška Slatina; Mons Claudius - Veržej (17), Štajerska liga» 5. krog: Šmarje - Vransko, Bistrica -Rogaška (obe Î7). ROKOMET I. SL» 1. krog» Slovenj Gradec: Prevent - Celje Pivovarna Laško (19). Škofja Loka: Merkur - Gorenje (20). 1. SL (ž), 1. krog, Novo mesto; Krka - Celje Celjske mesnine (17), Ceieia 2alec -Brežice (18). Nedelja. NOGOMET 2. SL, 5. knDg, Slovenske Konjice: Dravinja- Ki^ko (Î6.30). 3. SL - vzhod, 5. krog: Odranci - Kovinar Štore, Šmartno - Paloma, Celje (Olimp); Simer Šampion -Dravograd, Martjanci: Čarda - Zreče (17). Štajerska liga. 5. krog: Podvinci - Šošianj (17). Uredništvo objdvlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko» razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vr* Stic, velikost pisave 14, oziroma največ 5.000 znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom» morajo biti pi-sma podpisana in opresnl jena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko Številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtoma ter kiajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO PREJELI Resolucija o ... Pred časom je vzdušje v Državnem zboru burila résolu-d/a Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu. To resolucijo (v nadaljnjem besedilu le slovenski izraz: sklep) je navedeni parlament sprejel 2. aprila letos. Zanimalo me je» kaj je v tem aktu tako zamotanega, da je v Državnem zboru sprožil tako žolčne razprave. Ko sem sklep pregledal» sem se odločil da k takratni-politi-deološki razpravi ne bom pristavil še svojega lončka. Zadržal se bom zato zgolj pri pomanjkljivostih in nedorečenosti, ki jih ta sklep v oblikovnem in vsebinskem pogledu vsebuje. Sklep že na prvi pogled kot akt daje slab vtis> tudi iz razloga skoposti opredelitev, saj obsega vsega le dobre tri strani. Poleg te^ je vsebinsko neuravnotežen: samo preambule, uvoda, jeza skoraj stran in pol. Takšen akt sicer nima obvezujočega značaja. Iz njega ne Izvirajo obveznosti, ki bi jih bilo mc^oče uresničiti ra prisilen način. Ima pa lahko moralno poslanstvo, če celotna njegova struktura to zagotavlja. Žal temu ni tako. Vsakdo bi pričakoval ustreznejši izde-lek, saj je v nomotehničnem pogledu pravo skipucalo. Spominjam se> da je v prejšnjem družbenopolitičnem sitemu bila zakonodaj-nopravna praksa pripravljati in sprejemati vsakoletne resolucije vdružbenoekonom-skem razvoju SR Slovenije. Na ministrstvih smo, v skladu s pristojnostmi, pripravljali osnutke delov, ki jih je potem zHte v celoto obravnavala in sprejela takratna republiška Skupščina. Če bi kdo pripra\^ tako slab izdelek kot jeobravnavani akt, se bojim, da že tisti teden ne bi imel več zaposlitve. Skušal bom nanizati le nekaj najbolj značilnih spodrsljajev evropskega zakonodajalca. Začnem pri pojmovni rabi. Na več mestih sta v navezi zapisana pojma »totali-tamost« in »avtoritativnost«. Vsebinsko med njima ni razlike. To bi v Bruslju lahko vedeli, če bi pogledali v kak- Šen slovar, v prvi vrsri v tistega glede latinskega jezika. Nadalje je na enem mestu zapihano, da zgodovine ni mo-go^ objektivno presojati. Tu se mi postavlja velik vprašaj, še posebej glede razli^jivo-sti objektivnih dejstev, ki so obstajala. Na drugem mestu pa je stavek, ki slaiša ra^Č-nim subjektom prepovedovati »objeliivno« razlago zgodovine. Kaj potem velja, sem se vpr^al. Pri znanstvenoraziskovalnem delu so nas nekoč učili, da j e za enake vsebine potrebno uporabiti enaka merila. Obravnavani akt na več mestih zapiše različne -izme, kot so nacizem, komuruzem in fašizem. Ob tem za fašizem našteva z imenom le tri države, ne pa vseh, glede ostalih dveh totalitarnih sistemov pa državnih tvorb ne našteva. Poleg tega na enem mestu vnaša tudi pojem »stalinizem«, pri čemer ne daje pojasnila v Čem je (bil) ta sistem drugačen od dni^ ko-munizmov. Akt je nedosleden tudi v tem, da se ni opredelil do tistih kviz-linških /aSistiČnih, ali pa nacističnih sistemov na eni in na dru^ strani do vrste paradržavnih organizacij, ki so same, ali v sodelovanju s katerim totalitarnim sistemom izvajale svojo zločinskost. Proti koncu se akt loteva tudi vprašanja odpiranja še zaprtih arhivov v posameaiih državah, na tJeh bivših srednjeevropskih in vzhodnoevropskih komunističnih držav. Spregleda pri tem pa dejstvo, da enako po^ četje obstaja tudi v zahodni Evropi, aii v mednarodnih organizacijah, kot je na primer RKC. Najboljše bi bilo, da bi se Evropski parlament čez nekaj časa na novo lotil obravnavane problematike in jo v ustreznem aktu obdelal kot je treba. VLADIMIR KORUN, Velenje Cerkveni bldgoslov za najstarejšo strast na svetu Zadnjo soboto v avgustu je bila pred lovskim domom Zreče četrta tradicionalna lovska Hubertova maša. »Legenda pripoveduje, da je bil sv. Hubert strasten lovec in ko je bil nekega dne na lovu, je zasledil čudo\ntega jelena. Ko se je že pripravil na strel, je nenadoma zagledal med jelenovimi rogovi zlat kiiž. Ta pogled ga je tako pretresel in se dotaknil njegovega srca, da se je spreobrnil in postal kristjan. In prav zaradi tega sv. Huberta upodabljajo tudi v lovski obleki, ob njem pa jelena, ki ima med rogovi križ,« je dejal župnik, V društvu se sprašujemo, iz katerega razloga ni bil izrečen ključen podatek iz legende, in sicer da je Hul^ertusa tisti beli križ tako pretresel, da se je odpovedal lovu, torej od taiu'at naprej ni več bil lovec. Kljub jasnosti tega dogodka - nekdanji lovec se spreobrne in zatem ne lovi več - je cerkev izrecno njega naredila za zaščitnika lovcev. Smiselno bi torej bilo, da tudi lovci odložijo orožje in ne ubijajo več živali, kot je to naredil Hubertus, če ga že častijo. STANKO VALPATlC, predsednik Društva za osvoboditev živali in njihove pravice Poletje je postalo nepredvidljivo in nevarno Tudi poletje ni več to, kar je včasih bilo. Pa ne mislim samo vremena, neusmiljene ga »krčmarja« zapitkov generacij prejšnjega stoletja, ki v obliki naravnih katastrof neusmiljeno pobira davek pre-teWih potez človeštva, izpeljanih »v duhu napredka in blagostanja«, a brez posluha za utrip našega edinega skupnega doma - planeta Zemlje, in naših sostanovalcev - rastlin in živali. Saj poznate tisto reklo Vse se vrača, vse se plača. Poletje je postalo nepredvidljivo in nevarno. Poletje ni več čas kislih kumaric - kaj bi rumeni tisk, prosim. Če je pa toliko zanimivega - kamorkoli se ozremo. Reševanje »vojakov Rya-nov« 02. »slovenceljskih laj-kunov in tajkunčkov« in odpravljanje posledic njihovih preteklih odločitev - na žalost z našim, davkoplačeval-skim denarjem. IXidi medijsko poletje ni več to, kar je nekdaj bilo. Mediji so sami postali ključni akterji osrednjih novic dneva - skorajda že dobivajo razsežnosti španskih limonad. Srečevanja, razhajanja, nizki udarci... In še bi lahko naštevali. Kratkohlačnikom iz peskovni kov se že vnaprej opravičujem, a zgoraj omenjeno še kako spominja na otroško igro v peskovniku -kdo bo gradil, kdo bo rušil, kdo bo junak in kdo bo b... Ne glede na vse tegobe, ki vas spremljajo - naredite si poletje t^no, kot je bilo včasih - sončno, toplo, igrivo, nagajivo, skratka poletje doživetij, ki se ga boste pozimi spominjali z nostalgijo - s kozarcem osvežilnega piva in časnikorh v roki ali brez. ANTON ZVONE CIZEJ, Celje POHVALE-ZAHVALE Kjer poštenje se velja Redno nakupujem v trgovini Spar vSentjurju. Že dvakrat se mi je priperilo, da sem na pultu pozabila denarnico s pomembnimi dokumenti in z nekaj denarja. Ko sem čez nekaj časa ugotovila, da denarnice ni, sem se vsa obupana vrnila v trgo-vinoi Zelo sem si oddahnila, ko sem dobila izgubljeno denarnico, Zahvaljujem se prijaznim in poštenim prodajalkam in blagajničarkam. V tem večkrat neprijaznem času so med nami še pošteni ljudje. BS. Šentjur PORTRETTEDNA ALEKSANDER POLŠAK AreHO/zma^ûtm/ce*^ j #12 kariera l^j jaz in klub i a družabno lAUtkl 2i igrdnie nogom^td me je navdui^f oče, ki me je pn sedmih letih pr/id peljal na (rening v nogometno iolo. tdkrat ^e Mâii šampim. Od tdkrat sem redno treniral igiAl v vseli selekcijah vse do letos, ko sm pridruži dlanskf ehipi NKCelje. Klubi do sedaj NK Celje Naj obramba Vsaka uhranjena loga je zame naj obramU in upam, da botakinlhc^ramb^mveč. Naj veselje Osvojitev uetjega mesta v mladinski selekciji m v istem letu t isto ekipo tudi osvojitev pokala. Kaj žalost Vsekakor pogodba, 2lom çolenke na tekmi proti Triglavu, ko sem igral ie pu mladincih. Uspehi 3. mesto v kadetska selekciji, 5, mesto v mladinski selekciji, osvojitev pokâîâ v m ladinskf selekciji Nastopi Zaenkrat» bíW nascopa v 1. SNI Z NK Celje uvrstitev na sam vrti lestvice l. SNI. Zelim ti tudi ôm boíj izkoristiti časin treninge s prvo ekipo terćlm hitreje napredovati v igri. Pvbiika Ves^ sem. da nas v radnjih nekai sezonah spet spremlja organiTûana navijaška skupina Celjski gro^e, saj'je ?elo pomembno, da je na tekmi dobro vzdušje« ki igralcem pomaga v najteijih trenutkih. Malo pasem razočaran nad od^^vom ostale publike, saj merm. da bi jih lahko bilo dosti ve^. zlasti glede na naše trenutne rezultate in na trud. k} ^ vlagamo v leh težkih ^asih. Stanovanje íř^ 2ivim pn starsiii v hiii na obrobju Celja. L|ubezen Imam punco Tjaso. Rad pogledam dober film ali pa s prijatelji odigramo kakšno pariijo pokra. Prosti PfostJ cas namenjam druženju s pnjatelji m seveda puPKi. Nekaj prostega asa mi vzame tudi učenje« saj dokončujem »4. letnik srednje iole. Cldsba« film Vk^ mf je veAna aktualnih gla^enih zvrsti, razen metala in punka. himi so mi najboli v^ć komedije in akcije. Afwtâ. v Lembergu po grajsko Grajsko popoldne, ki ga je že osmič pripravilo Turistično društvo Nova Cerkev, je v nedeljo na grad Lemberg iz doline privabilo veliko množico obiskovalcev. Na grajskem dvorišču je bilo živahno kot že dolgo ne. Od starih grajskih zidov se je daleč naokoli odbija- la glasba. Zaživela )e sred* njeveška tržnica, stojnice so se §!bile pod domačimi dobrotami in izdelki starih že pozabljenih obrti. Ves ta crušč je iz grajskih soban privabil tudi grajsko gospodo, ki se je sprehodila med zadovoljno množico. Zadovoljen, dd maje uspelo pod streho spraviti še Tudi letos so Nodaljsko grajsko popoldne obogatili s prikazom starih obrti, kot so pletenje kolev in kosar, preja volne, obdelave lesa ... Obiskovalci so uznali tudi v pestrem kulturnem programu, ki so ga sklenili s komedijo gledališčnikov iz Velike Nedelje. Oi>gajanje na grajskem dvorišču je privabilo tudi berače, ki so se takole nastavili fotografskemu objektivu. Ko grajsko gospodo zagrabi lakota eno uspešno prireditev, je bil tudi organizator - TD Nova Cerkev. To letos praznuje tudi 40-letaico delovanja. Društvo so ustanovili na pobudo peščice razgledanih krajanov, ki so že pred štirimi desetletji spoznali, da je treba skrbeti za Čim lepšo podobo krajd in za to, da si bodo gostje Novo Cerkev zapomnili po gostoljubju, naravnih lepotah in zanimivi arhitekturi. TD Nova Cerkev bo letos za svoje uspešno delovanje prejelo srebrni vojniški grb, na kar so člani še posebej ponosni. 6A Foto: G ru p A wMnv.radiocelje.com Sedanji »grascak» FnncirHlar. ki namerava obnoviti grad Lember^, in Vaike pevke z Dobrne, ki v nedeljo ob 16. uri pripravljajo v Termah Dobrna prireditev Res lultno je tu pri nas. SMotÉ v udobM obb&j h M rafgiMtf Umikvodb«: POt^EUSKi 1639*1930: ST&PA^BIKA 19.3O>20.3O:AEROMIX TORCft 19.30-»JO-.XfiA SREOA: '1S30-1930: PILATA 19^2030: TNZ ČETRTEK: 19.3D-20.30! J06A SrvzMčna pmâstavitev vT£DNU OOPfn'fH VRAT od 2e. (k lia 20CW. mrei 03/76 76 Pridružita se izkusenfm frtj^ess treneT)em m namiiu nek«) zase.. Ponudba .TRENtRAJVA SKUPAJ* v Termah Zre^ ugodn«j$a. Za pare. zakon». prvacet)e. iMnce.. I mesei^i Karti « 79<00 € Delovni dan 7X)0 do 15.00 in 17.Xdo 3100 Info; 0y75 76 266 â« irtnilmi? Pod strtsotnf Potrebite» lorwUtfy? UmalffNteie od vsakdana in doiMtt popotncsL $pntns rehe opic* tenpertov. orientabU amlMni n spraCufota gta&ba.. MdS^AYOOHAYAífiOmn) Kombinadia rvfiHisne mBÛc ttó^ inasaf» ^r«a s teptniv zeliiù jn d^ ifňtíU in vtt n^otni t «mimo ProfMdjilQ orna: S2.00 C Info: 33/7$ 76 344 wwwunítur.eu QRdJAOTÛKZAKiNTOS EGIPT-HURCADA HÛTELPOSIIDON6UCH3*$UP. H0TEINARM0MYMAKADIBAY5* UOÛTCVZLUTKOM VUVBU^ ODHODI: aKA:349€ 0DH0D:12.,19..26.09. aNA:479« CUBAUSRE,a.10., 120H\, LETALO GNA:Od 1»949€ lUSkNASICILUAZLETALOM, 20.9.,4DNllETAL0 CENA:5S8€ AVTO SEJEM VFMKKfURTU, 19.9.. t DAN, LETALO IshcBi^fàiâbvM) Mrobno^ti na sp!e i«i i strani W W W.pd I m 3. S i aNA:429€ M8 • Plawt 02 4803 900.0:0342 $4 Sodba za umor Velenjčana konec septembra? Je domnevni morilec Velenjčana poskušal zavlačevati sojenje? - V sredo sključen, dan kasneje vzravnan Sojenje za umor Id nape-Ijevanja k umoru Velenjčana Matjaža Volka leta 2002 Je vedno bolj napeto. Obravnave se vlečejo že od lani. Sprva so potelQle počasi zaradi neodzivnosti nekaterih prič» nato zaradi gladovne stavke obtoženega za umor Nenada Miroviča. V sredo pa se sojenje ni moglo na> daljevati. ker je imel - tako je sam dejal - hude bolečine v hrbtenici. Zatem ko ga ob 9. uri na obravnavo ni bilo, ker zaradi bolečin ni mogel vstati iz postelje, ga je na sodišče ob 11. uri iz pripora pripeljalo kar pet paznikov. Tako zdravnik in sodni izvedenec medicinske stroke sta ugotovila, da je sposoben spremljati sojenje. v sredo je bil prvoob-toženi popolnoma sključen» medtem ko dan kasneje ni bilo videti, da bi imel s hrbtenico kakršne koli težave. »Bolečine so izzvenele v nekaj urah. Obtoženi lahko spremlja sojenje,« je bilo mnenje, ki ga je po pregledu podal izvedenec Branko Mež-nar, dr. med. Gladovna stavka, ki jo je Mirovič prekinil pretekli teden, mu ni pustila večjih težav z izjemo gastri-"tisa in nekaj »ta hitrih«, kar Predsednik senata Martin Jančar. Bo razsodil 24. septembra? pa mu ne onemogoča sedenja na zatožni Idopi. Kot je znano, je Volk umrl zaradi več strelov, v klečečem položaju je dobil strel tudi v giavo z neposredne bližine. Umoril naj bi ga Mirovič, k čemur naj bi ga napeljal dru-goobtoženi Gregor Britovšek. Oba krivdo zanikata. Zadnje dogajanje na sojenju je nekoliko v prid BritovŠku, pri čemer je vedno bolj opaziti nemirnost pri Miro Viču. Medtem ko je na začetku sojenja bil tiho, se zda) vedno pogosteje dogaja, da tožilcu In sod-ruku odgovarja z jezo. Predvsem vsredo (sojenje seje nadaljevalo včeraj) je bilo čutiti, da gre morda za zavlačevanje, kajti če pred 10. oktobrom ne bodo izrekli sodbe, bo obloženi umora Nenad Mi-rovič tisti dan odkorakal na prostost- Pripor se mu namreč takrat izteče. Nasprotna stran se boji» da bo Mirovič sedel na vlak - kot je to enkrat že storil - in se odpeljal, na primer v Srbijo. Ce bi to storil, bi bil lam varen, ker s Srbijo naša država še nima dogovora o izročitvi storilcev kaznivih dejanj. Sojenje se tako spet ne bi moglo končati. Druga možnost pa je, da MiroviČ. če trdi, da je nedolžen, ne bo pobe^ in bo na obravnave prihajal redno s prostosti» zato da bi dokazal svoj prav. Nenazadnje je vsak nedolžen, dokler mu krivda ni dokazana, kar v tem postopku teče počasi. Tretja možnost - in najbolj verjetna - pa je, da se bo sojenje še pred koncem septembra končalo. Lagal pod prisego Včeraj so pred senat stopile štiri priče. Nekdaj Volkova prijateljica Anita Menih je usodnega večera s kolegico klicala Volka, ker so bili domenjeni za pijačo, a je telefon sprva zvonil v prazno, nato je nekdo Unijo prekinil, ob ponovnem klicu je bila Številka nedosegljiva. Znova je kot priča nastopil tudi Alija Avdič, ki pa je sam sebe spravil v težave. Če bo tožilstvo presodijo, bo ovaden zaradi krivega pričanja- Na enem prejšnjih sojenje naj bi zaradi strahu pred Britovškom pod prisego lagal, nato pa »razsvetljenje« doživel po obrambi in sodišču spisal pismo, v katerem se kesa in navaja druge podatke. Zdaj trdi, da ga je BritovŠek v priporu (kjer sca bila skupaj v sobi) spraševal za udarno iglo, ki naj bi jo potem uničil in dal sodišču kot dokaz. Verjetno kot dokaz, da je to ta udarna igla, brez katere je bila pištola, ki jo je dal (sam pra^ za ustrahovanje Volka, ne pa za umor) Miroviču. Toda Bri-tovšek poslavlja Avdičeve navedbe na laž In je senatu razložil. da bi udarno iglo dal res za dokaz, a zato da bi lahko izvedenec za balistiko senatu razložil, da brez taline udarne igle pištola res ni mogla delovati. Na dni^ sU'ani Mirovič že od začetka zanika, da bi prejel kakršno koli pištolo in šel z Volkom v Ljubljano, kjer naj bi ga ustrelil. Zakaj se ga Avdič boji, pa BritovŠku ni jasno, saj z njim nikoli ni bil v sporu. Pričal je tudi David Brus-njak, ki je v vso zgodbo vpleten le toliko, da je Miroviču dal stanovanje v najem, kaj se je zgodilo, je vedel le to- Gregor Brítoviek (íevo od paznika) in Nenad Minivič (desno). Madtem ko Brítovšekěaka na nujno operacijo hrtitanice, so MiroviČave bolečine venem dnevu »isveneia«. liko, ko so policisti v stanovanju opravili hišno preiskavo. Kar nekaj časa pa je pred senatom stal Sebastjan Nie-gelhell, nekdaj Volkov prijatelj. Tudi sam si je od njega posojal denar, vračal ga je brez obresti. Jožetu Volku naj bi nekaj dni po smrti njegovega sina vrnil še 15 tisoč tolarjev, ki jih je imel na dolgu. Dlje časa ga je iz-praševal tudi BritovSek (obloženi imajo to možnost), predvsem o podrobnostih, ki naj bi jih Niegelhell kot tesen Volkov prijatelj morda vedel o poslu z avtomobili, s katerim na) bi se Volk ukvarjal. Včeraj popoldne je svoje mnenje podal tudi sodni izvedenec za telekomunikacije. V postopku bi morala pričali Še celjska odvetnica Nuša Maček- Ta je najprej zastopala BritovSka. Ker Priča Sebsti jaD Niegeihell (na Britovškovo vprašanje pred senatom, ali se poznata): »Nisi pii všeč.« Odgovor Britm^ka: »l^idi ti meni ne. Nisi moj tip. Imam raje ženske ...« V sodnih dvoranah je med različnimi obravnavami slišati marsikaj. O tem bomo pripravili članek za eno naslednjih števUk. je bil predlog za njeno zaslišanje postavljen z njegove strani, ga je ta teden tudi umaknil, čemur je moral senat tudi slediti. Eno najbolj napetih sojenj na celjskem sodišču se tako bliža h koncu oziroma vrhuncu. Lahko sodbo pričakujemo 24. septembra? SIMONA SOLlNlC Folo: SHERPA Bo krvavi zločin ostal za vedno nepojasnjen? Tekačevo - temna lisa slovenskih preiskovalcev in sodnega sistema - Sofenje za štirikratni umor miruje Tekačevo je verjetno kraj, zaradi katerega je bilo v slovenskih medijih v preteklih letih prelitega skoraj največ krnila zaradi štirikratnih umorov marca leta 1997, Kaj se je usodni dan dogajalo v zadnjib sekundah življenja 73-letne Frančiške in 75-letnega Štefana Pohaica» I7-letne Viktorje in njene 36-Ietne mame Helene Krušlin, je skrív-nost, ki jo nosi več ljudi» so prepričani skorajda vsi, ki so s preiskavo seznanjeni, a kaj ko so dokazi bolj trhU. KJjub tolikšnemu prahu, ki so ga dvigovali preiskava, končana in znova začeta, pa spet končana sojenja in šte\dlni dokazi, ki so enkrat v prid glavnemu osumljencu» drugič ne, pa je zanimivo naslednje: redki verjamejo, da bodo umore dokazali (in sodbe ne razveljavili) zaenkrat glavnemu osumljencu. Kristijanu Kameniku. Se pa po Tekačevem zdaj sindrom«, za njim pa je zbo-v Sloveniji imenuje tudi lel ravno Kamenik. Tako je nov bolezenski sindrom» in presodil zagrebški pslhia-sicer fe to »posttekačevski ter, ki ga je pregledal ob so- Traktorist umrl na kraju nesreče v sredo, nekaj minul čez 19. uro. se je na glavni cesti Podsreda-Kozje zgodila tr^ična nesreča. S8-lelni voznik avtomobila je dohitel traktor in trčil vanj. Traktor je odbilo s c^te» 79-letni voznik pa je padel iz vozila v grmovje. Zaradi hudih posledic je umrl na kraju nesreče. Voznik avtomobila ni bil poškodovan. Oba sta z oU-močja Kozjega. Letos je na cestah našega območja tako umrlo že 14 ljudi. SŠol jenju za posla z mamili na Reki. V tem obalnem hrvaS-kem mestu ali pa v Zagrebu bo namreč Kamenik naslednjih nekaj let v zaporu, saj so ga minuli teden spoznali za krivega preprodaje droge. Dokler bo Kamenik onkraj meje, bo sojenje za štirikratni umor v Tekačevem mirovalo. Saj ne, da se je do zdaj kaj premikalo, saj je Kamenik bil skoraj vedno zdoma aîi v priporu v Srbiji in na Hrvaškem ... Tako tožilstvo kol obramba sta se letos januarja, ko naj bi se sojenje začelo, strinjala, da se le-to pravzaprav ne more začeti, če v dvorani ni glavnega osumljenca. Glede na zdaj izrečeno kazen na Hrvaškem bi mu v Celju lahko sodili naprej le, če bi ga prepeljali na prestajanje zaporne kazni v Sloveniji. V lem primeru bi ga na obravnave vozili iz slovenskega zapora. Čeprav je tožilstvo med vrsticami na zimskem sojenju omenjalo možnost, da bo na zatožno klop morda sedel še kdo drug, dlje od tega ni prišlo. Če pa se je na tem ka) storilo oziroma « n/hma Kristijana Kameoika, Marija Kamsnik, in odvatnik Tomaž Brom-ša. Ta od dneva, koje prevzel primer od zdaj pokojne odvetnice Marjet CB Nosan, trdi» da ni konkretnega dokaza za Kamanikovo krivdo. če se kaj deia> smo poskušali izvedeti na celjski policiji. Toda vsa ta leta nas ob vprašanjih, vezanih na Tekačevo, odpravijo s preprosto izjavo, da pač izjav za javnost in več podrobnosti o tem ne morejo podati. Ostali smo tudi brez odgovora na vprašanja, če je krog osumljencev kaj večji, koliko kriminalistov dela na tem primeru, ali so lani ali letos na novo oziroma ponovno koga opravili razgovore če ta, da je Kamenik v priporu na HrvaŠkem, kaj vpliva na preiskavo ... Bistvenih novosti naj ne bi bilo, čeprav se »na zadevi dela«. Bo zaradi Tekačevega še kdo poleg Kameníka dobil »posttekačevski sindrom«? • SIMONA ŠOLINIC Foto: SHERPA V Tekačevem je šlo za zelo brutalne umore, govorilo se je tudi o trpinčenju žrtev. Kot motiv se je omenjalo tudi koristoljubje, saj je bil Poharc kot polna vreča z denarjem. Hvalil naj bi se, da ima doma ogromno denarja. Kamenik velja za ključnega osumljenca od 27. aprila tistega leta, ko so ga prijeli v Slovenskih Konjicah. S prizoriščem zločina naj bi ga povezovali copati, ki naj bi bili kronski dokaz. Zadnja izvedenska mnenja pa naj bi bila Kameniku zelo v prid. Zadnja leta je preživel kar nekaj časa v priporih. Sprva zaradi umora v Sloveniji, predvsem zaradi drog pa jih je izkusil že v Srbiji, zda) na Hrvaákem. Kdaj obtožnica in sojenje aprilsko cestno tragedijo? Sodna preiskava v primeru Vasje Niegelhella z območja Velenja je že koDčana. Gre za primer tragične promet* ne nesreče, ki se je aprila zgodila na avtocesti» tik pred izvozom na Ljubečni. Vinjen 31-letJilk je trčil v avtobus, poln deklet» ki so se vračala z deklláčine, njegovo ime pa je takoj zaokrožilo po vseh slovenskih meídijíh. Eno dekle )e umrlo, več kot deset jih je bilo lažje in težje poško> dovanih. Gre za odmeven primer, saj je voznik pred leti že povzročil eno smrtno nesrečo. Tudi tokrat se bo moral zagovarjati zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Grozi mu do osem let zapora. Primer NiegelheU ima zdaj bodo morala pričati verjet- V rokah okrožno državno to-žilstvo.Ko bo na sodišče vložena še obtožnica, se bo čakalo na razpis sodne obravnave» sepravi sojenja. Takrat no vsa dekleta, voznik pa se zagovarjati. NiegelheUa je do zdaj verjetno že pregledal tudi izvedenec psihiatrične stroke in čisto možno je, da je presodil, da je bi) 31-letnik v bistveno zmanjšani prištev-nosti v času nesreče - morda zaradi alkohola. Kot je bilo do zdaj pri izrekih sodb za različna najhujša kazniva dejanja razvidno, pa stanje neprištevnosti ali zmanjšane pfištevnosti bistveno vpliva na višino kazni. Možen je zapor ali pa ne, mogoče zdravljenje v psihiatrični bolnišnici. Vendar je o tem v povezavi s primerom te nesreče še zelo prezgodaj govoriti, saj je skoraj neverjetno, da bi se sojenje začelo kmalu. Naj Odpadlo sojenje Fakinu Na Okrožnem sodišču v Celju je v sredo odpadlo sojenje nekdanjemu direktorju Splošne bolnišnice Celje Samu Fakinu. Obtožnica ga bremeni, da je v celjski bolnici dovolil sporno predpisovanje zdravila Entropoetio. 2^deva je stara več kot sedem let in je biia takrat ena večjih afer v slovenskem zdravstvu. Bolnišnica v Celju naj bi s spornim predpisovanjem tega zdravila protipravno dobila več kot 76 milijonov takratnih tolarjev» oškodovan pa naj bi bil zavod za zdravstveno zavarovanje. In ravno to, da je Fakin danes tudi generalni direktor te zavarovalnice, ga postavlja v čuden položaj, saj je obtoženec in oškodovanec hkrati. Fakin vse očitke zavrača. Sojenje je razpisano tudi danes, ko naj bi zagotovo bilo> zaslišali pa naj bi zdravnike» ki so se na sporne recepte podpisovali. SŠol Pod težo avtobusa je aprila uinrio eno dekle-v mkajtetih draga žrtev nesrm, Id jo je povzroa Velenjcan. spomnimo, da sca bili v nesreči na štajerski avtocesti dve dekleti tako hudo poškodovani, da njuno okrevanje še zdaleč ni končano. 31- letoik, ki je bii na avtocesti tudi sam lažje poškodovan in je s kraja nesreče pobegnil, a so ga policisti izsledili v bližini, je pred leti na Primor* skem že povzročil nesrečo z motorjem» ki se je končala s smrtjo njegov^ prijatelja. S5ol, foto: GrupA Da je sodna prelsicava končana in da je primer pri njih, so nam v nekaj urah po našem uradnem vprašanju odgovorili na Okrožnem državnem tožilstvu Celje. Uradno vprašanje, ail je NiegelheU še vedno v priporu in kaj je trenutno z zadevo (kar v času pošiljanja nismo vedeli)> smo poslali tudi na Okrožno sodišče Celje 2. septembra. Po sedmih delovnih dneh (kolikor je navedeno v Zakonu o medijih) njihovega odgovora nismo prijeli. ^VELIKA NAGRADNA IGRA BobKar HOTEL CELJSKA zbirajte svoje bobkart vozovnice in sodelujte v boju za bogate nagrade! Letna smučarska karta na Celjski koči Wellness razvajanje v dvoje v hotelu na Celjski koči Bon v vrednosti 100 eur Vidim optike Nagradna igra traja od 11. 9. do 25. 9. 2009. Pošljite vaše vozovnice na nastov NT&RC d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Bobkart. Zmagovalce bomo razglasili na zaključni prireditvi v soboto, 26. 9. 2009, ob 12. uri na Celjski koči. Pod šotorom Novega tednika & Radia Celje bomo od 10. ure izbirali naj komentatorja in spoznavali gobarsko učno pot. In nagrade? Klasična masaža za dve osebi, nedeljsko kosilo za dve osebi na Celjski koči... ^fl^cA ^ ^ Qjtlpiuo iiccfxl -€4% ^ / VIDIM (^ptika Cenler oplíka Harter^ esse» M. C^» ttl.. QV4912d OC. 9»n .m M tU Podrobnosti nagradne Igre na www.radiocelje.com,www.novitednik.com ali www.celjska-koca.si TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA« 12. september 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Caso-p)ov» 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 6.00 Poročila. 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Maralon glasbenih želja (do 13. ure), 12.00 Novice, 13.00 Ritmi, 14.00 Re^jske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot. 1Ô.OO Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice. 19.15 Zabavni večerni program. 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje) NEDELJA, 13. september 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časo-ptov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom • Bojana MBić, akademska plesalka in koreograiinja, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah • Nedeljski glasbeni veter s Sa§o Pukl, 24.00 SNOP (Murski val) PONEOEUËK, 14. september 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC> 6.15 Časo-plov, 6.45 Horoslu)p, 700 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8.45 Jack pol, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, lO.OO Novice, 10.15 Ponedeljkovo Iportno dopoldne, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna» 13.15 Znanci pred mikrofonom - Bojana Mišića akademska ple&alka in koreo-grařinja - ponovitev» 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odiTiev) RaSlo, 16.20 Ni vsak za vse in ni vsak poklic za vsakogar!, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot» 18.00 Pojejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice. 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP {Murski val) TOREK, 15. september 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PIT Ceije. 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop - oddaja o zdravju - gost: doc. dr. Samo K. Fokter, predstojnik oddelka za ortopedijo in športne poSkodbe v Bolnišnici Celje, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice. 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Re^jske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 15,00 šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje • kviz s Sandro Cater, 19.00 Novice, 19.j5 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom. 24.00 SNOP (Radio Kranj] SREDA, 16. september Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalrija), 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC,'6.15 Casoplov, 6.10 Nagradna igra, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSio, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice. 11.15 Kuhajmo skupaj, 12.00 Novice. 13.00 Kulturni mozaik. 13.20 Mali O - p^ta, 13.30 Mali O • kbci, 14.00 Regijske novice, 15.00 Spore danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.0Û Kronika. 17.45 Jack pot. 18.0aPop čvek - Petra Slapar, 19.00 Novice. 19.15 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Kranj) ČETRTEK, 17. september 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Ča-soplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSio, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Ceije, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton z Majo Corjup, lO.OO Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalej-doskop, 15.00 šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kviz Glasbeni trojček. 17.00 Kronika. 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop -ponovitev/20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PETEK, 18. september 5.30 Narodnozabavna melodija ledna, 6.00 Poročilo OKC. 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice. 11.15 Sedem dni nazaj, 12.00 Novice. 12.15 Od petka do petka. 13.00 Kulturni mozaik. 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje • s hiti prežeto po-poldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Strokovnjak svetuje. 17.00 Kronika, 1745 Jack pot. 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) Praznujte z nami 55. obletnico Radia Celje Sandi Krosi, Nada Božič in M&rjanca Kroll oktobra 1979 za studijsko mizo Zabavo ob 55-Ietnici pripravljamo prav na rojstni dan Radia Celje, 19. septembra, med 10. in 12. uro, ko vas vabimo, da se nam pridružile v središču mesta, kjer bodo za zabavo med drugim skrbeli Manca Špik. Marko Vozelj, Gianni Rijavec in Irena Vrčkovnik. Celjski vnci. osnovne in srednje šole bodo poskrbeli za zanimive delavnice, razdelili pa bomo tudi 110 kilc^amov kniha. In to brezplačno! Ob rojstnem dnevu Radia Ceije bomo v prostorih Zdravstvenega doma Celje postavili spominsko tablo in se ob tem spomnili, da so bili prav tam prvi prostori našega radia. 18. septembra ob 10. uri bomo v avli zdravstvenega doma opomnili, kje se je Radio Ceije prvič oglasi], in se ob tej priložnosti pogovarjali tudi z nekaterimi ustvaflalci radijskega programa iz tistega časa. V goste smo povabili skupino Gamma. Takole ja studio Radia Celja izgledal marca 1982, ko smo pri delu ujeli tehnika Bojana Plika. Brezplačno v dehteče Provanso in na mondeno Ažurno obalo Ob rojstnem dnevu Radia Celje sodelujte tudi v nagradni igri. Pokličite 090-93-61-70. Zaupajte nam svoje podatke ter tako sodelujte v nagradnem žrebanju, ki bo prav na rojst- ni dan Radia Celje, 19. septembra. Med tistimi, ki nas boste poklicali, bomo izžrebali nekoga, ki bo brezplačno odpotoval v dehtečo Provanso in na mondeno Azumo obalo. Ce- na klica iz omrežja Telekoma Slovenije je 0.66 evra na minulo, ceno zveze iz dru^ omrežij določajo drugi ope-rateiji. O^anizatoija igre sta Novi tednik in Radio Celje. Z vami tudi ponoči a A y Vsako noč med polnočjo in peto uro zjutraj lahko iz studia Radia Celje posluša* te SNOP- Skupni nočni program radijskih postaj Slovenije. Pred kratkim sta bila gosta v studiu dr. Peter Me-ža, predavatelj na mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije v Celju, ki ima bogate izkušnje na področju trženja, razvoja, pro-duktnega marketinga in življenjskih ciklov izdelkov, ter Igor Jelen, glavni trener Smučarsko-skakalnega kluba Velenje in pomočnik mladinske reprezentance Slovenije. Z njima se je pogovarjala Maja Gorjup. Filmsko platno s Kitajske Ob sredah popoldne lahko na frekvencah Radia Celje poslušate oddajo Filmsko platno, ki jo pripravlja filmski kritik Peter Zupane. V poletnem času je sovoditeljico Tanjo Seme pozdravljal samo po elektronski pošti, saj je bil dober mesec na Kitajskem. Petru, ki bi bil verjetno še vedno raje z dekleti na sliki, žeiimo, da bi ga kmalu čakalo §e kakSno zelo zanimivo potovanje. 20 VROČIH RADIA CEUE TUJAt£STVICA I CaSRATim-MADONNA {4) 2. RČMEOY LJnU BOOTS (4) a H£ARTBn£AK-mSMASONS FTSOPHIEQliSKXrOR (7) 4. BJNNYTHIWAYnJS-SAVEMATTHEWSeAND (S) 5. hWXlSALAfflE NQiYFURTAOD(d) S. RWHOUSČ-PINK (2) 7. WEAREGOtDEN-MlKA <3) 8. STHAIGHTTTIRDlXjHMYHEAfiT-SACKSWRBOYS ()) 9. ^EWdf-SHAKlRA (1) moeSESSED-MARUWCAREY (2) DOMAĆA tfSTVlCA (3) 11 6RAZIL-ALYA Z NEBOM VS^PRINCESKA- Tl^RSH (5) 3. OALfC-GALGJURIN {4} 4. BARVARDřČE-VGYA&E {6) 9. HOOlMVShSftlSANJ-ŽAMA (2) 6. ZUTAOBALA-ALENKA600EC fEAIJADRANKAJl^ (3) 7. GREVAKMEN'DOMOV-SAMUEL UJCASI^T.DIDr&^nCD (1) 8. n SI MQJJUNAK- (4) 9. ilPICANCI ANDR£J$a?{EH {2) 10.ÍNWUTRAJA-KRSS1A (If OPftEmXfGAZAnUO LESTVICO: MIUJON DOUAR Bia -WHmVEY HOUSTI» CHANGC-£lA»aMERHIWEAT>iER PftEDLOGA ZA DOMAČO LESIVtCO: SM^On-AMKA HORVAT ZAVPUNA6USNU0E Nagr^Mca: Ffinc Šumdf, Br. VoSnjak 5. Celje Slavko Km)^ Uub^ska 33. Celje Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Ust^ 2b vnjČih latiko poslulate vsâkosobotooSlSuri VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009 CEUSKIH S plus I tEUUBEZENJEPftAVASRCČA-SAm)SKtH7 (6) 2. ÍE ME HOÍEŠ, POVEJ -SOITI {4} 3. DOBRI STAR) QOOEC-ANS. VRT {2} 4. STBOlPOMLAO-ISKnCE (1} 5. ŽIVUBiJEJEKRATKOKOTSEN-DONAÙota, 12. september: Ponoči nastopi zadnji lunin krajec v Dvojčkih, bodite prilagodljivi v odnosu do dnigih. Mogoče boste zaradi kvadrata Lune s Saturnom imeli ne-icaj manj volje za delo in vztrajnosti, a ne preti nobena škoda. Kvadrat Lune z Uranom bo povečeval notranjo napetost, dobro je, da najdete način poštene sprostitve. Luna vstopa zvečer v Raka. V ozrač-ju bo več občutljivosti, ki jo lahko opozicija Lune s Plutonom Se poveča. Pazljivo v komunikaciji, da ne pride do kakšne neljube situacije ali zamere. Nedelja, 13. september Ju-iro prinaša višek ener^je, skušajte jo porabiti koristno. Kasneje prinaša poiožaj Marsa veliko strasti, a tudi Čustveno občutljivost. Lahko ste prehitri, možni so konfliicti z ženskim spolom! Vpliv bo močnejši na Rake, Kozoroge, Ovne in Tehtnice. Ponedeljek, 14. september: Skladen odnos Lune s Soncem prinašarazumevanje okoliščin, uigranost v odnosih in delu, E>odrejenem skupnim ciljem, Veliko lahko na^ redite, koncentracija bo dobra zaradi Satumovega vpliva, upoštevali boste izkušnje, delovali modro. Ugoden položaj Urana lahko sproži kak- šno spremembo, ki bo dobrodošla. Torek, 15. september: Luna malo po polnoči vstopi v Leva. Ener^ja Leva spodbuja odlične oiganizadjske in vodstvene sposc^nosCi, živahno delovanje bo omogočal tudi ugoden položaj Lune z Merkurjem. Uspešni boste na delovnem in zasebnem področju. Previdno pri nakupih, denar vam lahko vse prehitro spol-zi iz rok. Sreda, 16. september Nasprotovanje Lune z Jupitrom in Neptunom prinaša nekaj smole, razočaranja, lahko ste n^oiovi, nesamozavestni, zalo ne uvajajte sprememb. Večer bo bolj prijeten zaradi skladne Venere. Ognjena zna-Tnenja bodo privilegirana, saj bodo najbolj blestela in žar-čila posebno privlačno ener-gijo. Četrtek, 17. september: Luna že malo po pobioči vstopi vDevico in prinaša zelo skladno energijo za delo. Odlično za rutinska dela. Dober položaj s Plutonom in Saturnom prinaâa veliko energije, a pre-vidnoi Retrogradni Merkur v kvadratu s Plutonom prinaša zastoje, zamude in ovire. Kakšno nevšečnost lahko povzroči opozicija Sonca z Uranom. Astrologinji GORDANA in DOLORES ASTR0L06ÍNJA GORDANA gsm 041404 935 090142443 napovedi, I»lef3pije, regre^ astrologinja .9Qrd3nd@sk1l.net mvkv.Qorciana^ ASTROLOGINJA OOLORES 090 43 61 090 142627 gsm: 041 519 265 napovedi, prmerjalna analiza astrologi nja@d^or8s .si v^vvv.cJdores.si m ^msEm TKÁM HOIVBA Nova generacija kombijev Jeseni se bo na slovenskih trgih pojavila nova genera-cija Volkswdgnovega kom-bija z oznako T5. pri čemer tovarna ponuja kar nekaj karoserij s ki h izvedenk. Ta hip govorijo o transporterju» multivanu, caravelli in califomii. Navz^ven spremembe ne bodo velike, kajti tovarna se loteva prenove previdno, nič revolucionarno. Marsikaj novega bo pri motorjih, kjer bo na voljo tudi 2,0-litrski turbodizelski motor TDl z močmi od 62 do 132 kW z vbrizgom goriva po skupnem vodu, pri Če- mer naj bi bil bistveno varčnejši kot dosedanji podobni motorji. Načeloma naj bi bila poraba manjSa za približno 1,9 litra, medtem ko naj bi biJ povprečni izpust C02 manjši za do 52 g/km. Naprodaj bo tudi kombinacija s sedemstopenjskim samodejnim menjalrdkom z dvojno sklopko, štirikolesni pogon 4motion ... Povsem razumljivo je, da bo precej drugačna tudi notranjost, pri VW pa napovedujejo, da se bo prenovljeni kombi TS pojavil oktobra ali novembra. Prenovljeni VWTB Novi porsche 911 GT3 RS Porsche911GT3RS Nemški Porsche predstavlja novi 911 v izvedbi GT3 RS. Gre za vozilo, ki |e sicer namenjeno dirkaš-kim stezam, vendar ima tudi homologacijo za običajno vožnjo po cestah. Avto poganja v zadku nameščeni 3,8-liti8ki bokserski motor, ki ima sedaj 450 KM ali 15 KM več kot prej. To pomeni, da je specifična moč kar 118 KM na liter gibne pro- stornine. Zraven je dodan 6-stopenjski ročni menjabiik, spredaj so gume dimenzij 245/35 ZR 19. zadaj pa kar 325/30 ZR 19. Seveda Ima ta izvedenka 911 številne dodatke, recimo dinamično vpetje motorja, litij-ionski akumulator, s čimer so privarčevali 10 kg pri teži... Slovenskim kupcem je 911 GT3 RS že na voljo, zanj pa hočejo 164.819 evrov. Renaultov prodajno-servisni salon R.S.L. v Lêvcuje nedolgo nazaj zaključil nagradr^o žrebanje, v katerem 50 sodelovali vsi kupci vozil, ki so si nov Renaultov jekleni konjiček privoščili v juniju in juliju. Privlačno nagrado -Garminov navigacijski sistem - je ta teden v dar dobila Karolina Kričej iz Šmartnega v Rožni dolini, kije ob nakupu novega clia storie prodajnemu osebju šaljivo dejala: »Zrihtajte mi garmina!« Navigacijski sistem je sicer »zrihtala« čista sreča, a naprava bo prišla še kako prav, ko se bo Karolina s svojo družino podila po neznanih poteh. Očitno seje nagrajenki odločitev, da po 15 letih presedla na blagovno znamko Renault, še kako obrestovala. Karolina, ki je (kot simpatična in agilna gospa sama prizna) »mahnjena na francoze«, novega clia ne more prehvaliti. Izjemno visoko ceni tudi osebje R.S.L. iz Levca. »Tu imajo prijazno osebje, ki strankam pomaga s strokovnimi nasveti, kar je zelo pomembno,« še za konec doda Karolina. V R.S.L Levcu sicer ključe vozil letno zamenja med 700 in 1000 vozniki. A njihov moto ni zgolj čim večja prodaja. V skladu s svojim sloganom skrbijo za mobilnost vašega vozila od začetka do konca. Poleg prodaje vozil blagovnih znamk Renault, Volvo in Nissan, za katere so pooblaščeni prodajalci in serviserji, opravljajo tudi vse servisne storitve ter v svoji karoserijsko-ličarski delavnici tudi vsa popravila vozil. O njihovem delu pa poleg vsega naštetega priča tudi na Domen Turnšek, direktor družbe RSL Leveč, predaja Karolini tisoče zadovoljnih strank in več kot 40- Kričej navigacijski sistem Garmin. Njena ljubezen do »franco-letna tradicija. zov« se je v teh dneh zagotovo še poglobila. tednik Naroâtfci Novega tednAca boste tMcD naroftiBIce ugodnosC • v Novem fedniliu clo 10 besed toiCees^ na Rodlu Cel|e - tekortst« «diueno s svoio nareCniSco kartto nafočrnaeo potožnfco oůoma z osebnim dokumentom naroCnIa Novega tadnfiea. - NeMfOHitono ugodnosti m ne prenesejo v noslednle leto! rrrrriram POSOJILA mediafm kom đ.co.. Dunajska 21. gubUana Celje: 031 508326 delovni £as: vsak dan non-stop REALIZACIJA GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPI POSOJIL DO 3.400 CUR. Do 36 mesecev na osnovi ODj pQ položrics« pndenio lijdi no dom. numeko uno aob^t kvkos^ » p^ MUnako vi 22, Maribor tel*: 02/2S2-48-26, 041/750-560 POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKO JI 03/490 03 35 Žntder s Celje. Gosposka ul. 7 I ŽPidťsd&o.aVittlOaiyiHS.Myto | lUKiADiUXO Sip 26, zelo dobra ohroflim. prodom.TdefonOSI 235-550. 4134 VILfzoprmokngMi bel, nove, prodorno. Telsfon(03)S79fr^Sa. Í452 POSEST PRODAM PRODAM 0S£MI ovfo RemuHcfio rt 1A leh^ 1994, 2. lostnik, 5 vral, srtbme nietoíne bof-ve, 4 zimske gume, reg. do ll/2{IQ9, pfodam. Ceno po do9ovoni. Telefon 04) 213-766. 4155 KUPIM CrSilNI ovio, kokňen kd, od lefnlko 1998 noprej, kupim, rdefon 041 361-304. STROJI " PRODAM MUK zo sotf ie, km, z n^olorjem oii brez, prodom. Telefon 04181^^99, popoldan. 40S1 OVOBRAZDNI ročno ^riKoini ^^ Vogell 12, lohko izvedbo, prodom zo 450 EUR. Slone Bestií, Brdtt 17, Dol pri Hrosiniku. L361 SnSXAUlICÛ, 1001. prodom. Telefon 041 816.777,(03)5777.299. 4073 SAMOHODNO kosilnko s košem, moč 4,5, robljeno eno sezono, prodom zo 250 EUR.TeleronD418)6.780. 4093 vCetu, prodom. Cerv 60 Bjf^/n?'. Dostop-osfoft, konoTmcja 1er utrjen ve$ porkM prodor. Telefon D30924^. U20 GOZD, 5.000 m^ vSodrežu pri Grobelnem, prodom.Ceno 12.000 EUR. Telefon 030 92U0I). â420 SIANOVAKJSXO hílo, v mirnem noselju, »nčno lego, 2 km od AC pcikliucko Dromlie, prodom. Telefon 041 224^31. 36&3 VIKEND vokiteVojniko (likde Doleisrodom ZD 45.000 EUR. Telefon 041 99^60. 4009 MAHJŠO hi», voIk^ Bistrice ob Sorti prodamo. Ceno po dogovoru. Telefon (03) 5824866,051 635-271. 4oas VIKEND v Dromljoh, 1» lei», soncm logi, 3 km od izvozo ovf oceste, prodam. C^o po dogovoru. Telefon (03) 577M64, 031 58m 4078 NOVA CeHcev. Prodorno zozklliivo portelo 2.508m',poceni)7EUII/mUelefcn 041 708-198. Svelovonje, Ivon Andrej KilravDC, s. p., Goiko priŠmartnem 57ç svetovonfe.gajbo.nel. n DRAMU L Nedokončan bivolni vikend prodom ali zomeniom zo nepremičnine. Telefon (HI 36B-77). 4112 HiSO, Fmnki^ 200m',43JXnm'zenyj& 01 go^podcnb poskpj^ lep ruzgled, pro> dQmoJeMDn051 22S-I52. 4146 lUUJZBA CI'TIS - (iUAF, objavlja zbiranja ponvdb la pródúfo pùihvnêga objêkta vvůfíkosfi ÍJÍSm^._ Objekt je prlmeiftn la in/eii proizvodno dejavnost lof ia opremljen z vio potrebno infrastrukturo {elektriko, vodo, zemeSjík} plin, telelon, tonitarii«...}. Objekt imo uporabno dovotjenje. V objektu so tudi piiorrtiiki prostori. Dostop za tovorno vozílaS priklopniki in vilićorfe i» urejen, zogotovljena so ludi porklrno mesto. Objekt se nohajo v industrijski coni v Trnovljoh pri Celju, Oofi ta, I km od prikljvcko no ovioceslo Celje>vzhod. PoAvdbe sprejemamo na naslov CeHs-Grof, d.d./ Oaji 1 o, 3000 Celje (Srečko Oeiertjok). Zo dodotne informocii« oziroma za naiovo ogledov lohko pokliSele na tel: 03 4278 522 ali 041 662 874. novi tednik I-INFORMACIJE 27 JUmOŠTiR. Blotni Vrii. Momo kiMtko hHo (118 m^ z gospodoráimí poslovi |41in'in87m^)ref58.859m'l(mel1|-siúh20nilj%zgrcí6nol91D,|^«iovtje-001980, t^àÀn, vodo, tele^, ffsfoh-ni dostop, za 72.0(H),00 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovonje. Ivon Andrej Krtmoc, s. p., Gorko pri Smartran 57 c; Miovonje.gojbû.rMt. n JURKLO^. Loliov Gmbsn. Stonovonj^o liBo, ponâm 72 m^ (klel, prítlíqe, fieii-goiovl|ero podstres^) vodo, elektriko, oçrevan^e no tn^ kurivo • rodiotorji, v bližini osfohno <6Sta in ovlobusm po-stojo, loto izgradnje 1990, z dvotmi gospodonkimo objektoma, v skupni pù-viSm 144 m', dvori«e v izmeri 277 m^, kmoHjskflZoniljiao v izmeri 26321 m'^ gozd v izmeri 13.498 m', prodorno zo 69.100 EUHIelefon 041706-198.Sve-tovonje, Ivan Andrej Krbavac, s, p., Gorico pri črtnem 57 c, svetovo-nie.gojbo.rtet. n COJč, lopoto. Pritlimo donovonjdio hišo z go&podonkim poslopjem, stonovonjske POVTVK 64 m'prizKM, gospodari podopje 33 m^, dvorišče 456 Itfo grodnje 1956, prizidek 1970, ogrevo-r^je no trdo brWo, vodo no porteli, eleirtriko, telefon, osfoltni pristop, damo zQ79.800,00mTelefon 041 70ft-198.SvetovDt)ie, Ivon Andrej voi, s. p., Gorica pri Smortnem 57 c; sveiovan lo.gojbo.net. n ŒUÎ, Gorico pri Smptneni (lopato). Prodorno alrifsko stonovonjsko hi», leto gn3dn|tl997,kÍetl51m^pritííqel6S m\ podstr^e 33 m^ stovbisce 173 m', dvoTBie 973 m> 385.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovonje, Ivan h-df^ Krbcvoc, i p.. Gorico pri Smortnem 57 c; svetovonje.^ojba.net. n Cene na začasni tržnici v Celju ZELENJAVA CenavEUR bučke T.O bučni ce {merrcdj 03 bučno olje 3.5 c^/etača 2,5 čebula 1,0 česen 5.0 endivrja 2.0 fižol v zrnju 4.5 ffžoi stročjj 3,5 lajčevci 2.0 koleraba 2,0 korenje 2.0 krompir 0.4 kumare 2,8 ohrovt 1.5 paprika 1 do 2 paraciižnik 1.5 peteršilj 5.0 pesa 1,5 zelje kislo 1.8 zelje presno 0,5 SADJE ananas 2,0 banar^e 1,6 grozdje 2.0 grenivke 2.0 hruške 1.5 jabolka 1.0 bbenica 0,5 orehi jecirca 14.0 GOZDNI SADEŽI: gobe suhe (8 cjag) 15.0 jurčki 10.0 med 5 do 6 MLEČNI IZDELKI IN JAJCA jajca (10 kom) 2.0 skuta 4.0 sladka skuta 5,0 smetana 4.5 CEf^ NA EKOLOŠKI TRŽNK:! jabotka 0.6 korenje 1.5 krompir 0,8 pesa 1.5 zeije 1,0 ŒUE. Prodano stanovanjsko hBo z dvoriščem, v C^inon ulici, leto gradnje 197fl, prenovo 2 ODO, stanovonjskc stavba (stovce) 93 m^ prit^iqe, I. nodsTmpje, nećzgotovljena monsonhi, dvorôce 146 m^, prodamo zo l69.0(Hf EUR. Telefon 041 708-19e.Svetovonje, Ivon Andrej Krbovac, i p., Gorica pri Smortrwn 57 c; svetDv0nje.90jba.net. n KUPIM KUPIM VIKEKO oli sdanico, v lAzuii Cdjo. do 25 km, b^m. Ploolo gotovino. Telefon 0314m73. 374S IIÚI,vCÉ|uzokDÍo^ku|Én. hçfi sončno Iqa. Pknunlakoi.TeWDn041601-555, n ODDAM POkOVNI prosto; (prîbËno 1S m^), s porkh risćem, ob Mariborski cesti vC^ju, med Plonefom Tuš in Intefsporom, oddam v najem. Telefon 041 523-295. 4071 MŠO,Frenkoki«, 200 m'^oddamood UO. 2009 zo 6 mesecev, mogoče vec Telefon 051 228-152. 4146 smm PRODAM ARCLIN - VOJNIK. V modemem snnovenjskem nsssliu M pralBja t4 stsnovanjskiti enot -novogradenj. v podatjiani lil. gradbeni tazi. OOiekti $0 velikMti 113.145 'm 183 mŽ ftflto bivalnih povriA) s pripadajočimi »nljliei veldiDsti 400 • 730 m2. Dei ob-jeklov ie pripravljen za prevzem, ostali so v zaMjučni fazi., Intonnacije; LŠ projekt d.0.0. 051 458,041222 &57 h 041 797 206; efo§ia: intoOls^jaln.« ter na s^đetu http://www.t$i»iijekL«/. irJDM Alrij sUBovuiskj sidnga 2.0.0. Ljubljanska cesta 20. Celje 03 42 63 no http:// WW. sz-atri). si. www.sloveniapropertyatrij. si: iofo^^sz-airij.si CEIJE • Vojkova uJ., prenđvljcRo In Amkciooaloo dvosobno suoovaoje. velikosti 55 m2. v 2. nadstiopju. C*m: 82.000 EUR Info: 04J 329 179 ŒLfi, center. Intimo nwnsonino sKinovo-nje, vvoftoslí 90 no novo od(9tírono, vs prii^uSû, plirtsko ogrevo-rý, pddrse, ugodno prodom zo 99.000 £UllTelefon031 620-506. 39283929 ŒUE, Dekivsko ufico. Mom tokoj vsetpvo ^osobno stonovonje, 46 m', nojboljse-iiiuponudníkuJelefon041 970^98. P CELJE, Novo vos. Sfonovonje, 69 m^ 2. nodstrople, prodom. Telefon 040 712-695. 4096 (H£ Prodamo dmofano stovo^B, vi nod-sAopju «čknTvoiipke Iso, 53,96 m', zgrojeno 1972, pmrn^ pred 3 Itt, ZD 71000Qlll.lelefon041708-m.5vBM nje, Iw) Andr«! Kriorac, 1 p., Gona pri Smortmni 57 C svetovan je.gqbajwl. n V CEJU kiipim eno di dvosobno stanovanje. PioâlotGkojJelefor>041 601-555. n ODDAM STANOVANJE v Ce^, Pod lipami, 45 m?, opremljeno, oddom. Telefon 051 351-676. p NOVO gomn jere, no niíRii bkodji, v Ce|u, oddom.TeleionQ51 653412. 3829 OfftEMUENO stonovonje, S4 m^, Celj^Zfl-gred, oddom. Telefon 040 590035. 41C6 Of REMLiOlO dvosed stonovnje« vTni-barjevi ulid 53 b, oddom študentom ali družini. Telefon (03) 5451-361, 051 «12-638. ^36 NOVO opremtieno enosoboo sttnovor^ 42 m', no Lovi, oddom v nojem. Nojemnt-110 280 EUR/n)ese(, ploSlo nojemnine zo eno leto vnoprej. Telefon 041 441-660. 4138 SnmSOBNO shvwoi^, voMd Šentjurja, oddom.Telefon041 963-182. Š446 V OKOLiG Zolca oddom st^ s postnim vl»dom.TBlefon041 628-106. t^2^ STANOVANJE, 60 c^remljeno, loden vhod, Šentvid pri Grobelnent, vse^ivo tokoj, oddom. 1^(1031 352-452. 4144 oprema PRODAM POHIŠTVO rjlSTUDIOl Irena NAJCENEJŠE IE V MESTU llUrîborsJ(ac.2Û. Cdljo Tel.: OS 428 66 SS www^díotrernl^i DOBRO ohninjsflo p« Kupfwdwxt), no trdo gorivo, prodom. Telefon 041319-273. 4052 f(ttUENO kolno kuhinjo, ^štedilnikom, 2 plin, 2 dektriko, pomivolno brilo, dobro ohranjeno, prodom. Telefon (03) 571S<158. A0Š7 8IUARĐN0 mizo. n0''120, popobiomono* vo, zvso opremo: krogle, 2 poUd, trikot..., nujno in ugodno prodom. Mojo dosto-vo.TeMon041 62^666. 2ite 9(ORJUnoviHirovniliFosSovkot{260*180 on), z mizo (200*B5cn), ugodno prodom. Telehin 040 306497. 4139 TEMNO omore zo kmečko sobo prodvn. Telefon 041 369-538. PflAlNI strol, Modlli^ik, štedilnik, iivalni stroj, TV, videorekorder, OVO, glosbe-ni stolp, več nop^ov zo frtness in veĆ slik prodom. Telefon 051 424-303. 4166 HLADILNIlC dedilnifc. pnjlni stroj, »šilni sKci aumzonbio ornom, ààtfi, t^eví-zor prodom. Telefon 040 8694BÍ. n ^ gradbeni \ material Iks^mifijmsi, LOM PRODAM ĎRVA, c^Mino iM 1 m, bi^ in ostole vrste leso, ugodno pređom. Telefon 041 375- 282. 0 DRVA, mèono, kratko žogonotv bukovo, dolgo, v hlodih, i dostovo, prodom. Telefon 040 211-346. 9. 811K0VA m hrastovo drvo, rozrezeno, 7 do^ovo, prodom. Telefon 031 776-591. 4004 BlMOVAdrvo, dolziisko, metrsko oS kratko nozogono; z dostovo, ugodno prodom, Telefon 041 657-595. p SUHE hrostove »fosna« prodom. Tetefon 031709-751. 4122 9 m^ smrekovih »oifljmonih« plohov, 5 cm,pn>dQm.T9lebn041 736-248. l 368 OSVA, bukovo in mešano ter hroslove plohe, prodom. Telefon 031 399-763, zvečer. L387 EISVA, metrska, lepo, prodorno. TMin 041 807-853. â452 Ji^UNA in bvkovg drvo prodom. Telefon 5738-140. 4188 KUPIM SMfiEKOVEsv»e (lubodorb) bpim. Tele-fon1]31 357-312. 391& PRODAM SlO dobro ohnmjtfu ifatoniro hoimoni-koUrši; uglositev Bes, As, vredno ogle-do, piodom. Telefon 051305459. 4143 VTienerberger Suiď^VaKja POROTHERM DRYFIX Sistem POfK>TKHntl DRYFIX; 00 b«t ftflv iIiqAwt^Mi In iÊmupéfmo^m l^wMalqaDM ^filL 4 ««Bv n« BCtfc aOH«* H BC«« M 0« ^ ZliB VMOMi Mrol BD»» t>tii>itf gutba 09 oiM«in M Malr«« AÉpuk pli Qmx* i» Mftdt »■l&rt^ A » «eM*« H» omM tu 9m maMti »»efn«« p» (VttfWfiikwatfnM Opaka. Narejena za rus IJudt. viww.wifln pritNiJe^ m Informacije in prodaja na: 041 638418ali031 605 028 Investitor: Lesnina LGfvl zívali PRODilM NESNIŒ, grahoste, rjove in čm«, prodalo-mo. Nokup 10 nnt\ • petelin brezpioć-no. Kokosi so redi^ cepl|ene. Kmehlo Winte(; Lopoto 55, Celje, telefon (03) 5472-070,04176^00. p ŽREBCA fwnovninai, stqrego 16 nwsecev, ubogljiv, vojen pose, prometa, ćBcenjo kopit, pn^.TelibiiAIL69^27$. 9750 ' te^i t^; prndojomo jig formi Roje pri Šempetru od septembre noprej. ^rejemomo AoroSla zo enodnevne Ht pišconie, bele, zo dopilonje. Telefon 700-1446. 3667 BUXSKE koze, slore 4 mesece, prodorno. Telefon 031 269-248. Š442 fElCO simentolb, br^, ^om. Telefon 041966-791 4066 KOZIA, storego 4 leto in mbdko, store i mesecev, prodom. Telefon 5736-333. 4072 TEUCÛ simeiïtolko, l»ejo 8 mesecev, pro-. dom.Telefon (03) 5798462, zvečer. 4110 TE1W, stori tedne, simeniotko in wko, prodom. Telefon (03) 5717-943, 03) 3WHB5. žt20 DVE teličk», me»l, tip sorole m belgijsko plo», primemfzo ^onje, prodom. Te-Ielon051 639-lî6. 4i3t KOBILO, br^, slon) tri leto m pol, z zrebic ko. stvo 4 mesece m vet zrebk, štorih od 6 do 30 mesecm, vsez B rodovnduMn, eko rejo, prodom. Telefon 031 506-277. 4136 OVA pofl) žreba, IB in 8 mesecev, prodom. Telefon04l 736-248. L36a TlUCO, 300 kg, prodom oli menjom zo Iskco. Telefon 041517-616. 4iso OOMAizvo^ kok^, Nk pred nesnoslio {novodne in susok), prodom. TeMon 041517-616. 4150 DVEteUd simentalki, težki 190 m 3B0 prodam. Telefon 031 447-195, (03) 579«52. 4148 ČtSTOKftVHE nemške ovcorje, store 8 tednov, cepljene in rozglistene, prodom. Telefon 5822-533,031 646-273. nASIŒ, mesnole posme,od 100 do 180 kg, možno dostwo, prodom. Telefon 031 506-383. $4Si BIKŒ, simentob in dno bele, možno me-njflva zo krovo z mlekom, piodom. Telefon 031506^83. BIKCA telí6(o, simentoko, sSoni 10 din, prodom.Telefon 070 86M)57 4i63 MLADE koze rn kozikice prodom. Telefon 031 524-387. 4i64 KUPIM PfTAHE krave ii> talke, zo izvoz, odkupujemo, ilo&lo takoj JeMc^ 040 647-223. Š42e PRODAM GROZDJE, beb in nSeôilèki. renski rizling, souvignort, sipon, modni fronkinjo, zo-metno ćmino, kemer ter drugo, prodom. Možno dotiovo. Telefon 041407-130. 3853 ÔtKO in bek) grozdje, no Tiitskem, vgodno prodom. Telefon 041B79468. 3d03 GROZDJE, sorte souvignon, diordonney, modm franlrinjo, zometno ćmino, kďd rizling in mesono beSo, pnidom no lepi, sončni legi smorsko virionjskego vinorodnega okoIšoJelefon 031 575-777. Í427 eU$PAN,bmksus,velikost23do45Gn, već kosov, božje drevesce ilex, 40 cm, dvo koso, prodom. Telefon (03) SB23-527. 3879 VINO jurko, n«kro^ieno, prodom. Telefon 070818^05. Š430 GROZDJE, belo m rdeie» prodom. Možno dostovo, ugodno ceno. Telefon 041 3B2-735. 3958 MEUNO belo sortno gnudje prodorno po u9odni ceni. Telefon 579M176, zjutraj oli zvečer. 4005 GROZDJE, belo in rdeče, iz >4rêtonjskegQ okoliso, z dostovo, prodom. Telefon 040 211446. p VINO, mûono, bek) in rdeče, možno dostovo, ugodno prodom. Telefon 03) 765-466. 4015 1.500 kg rdečego grozdjo, fronkinjo, žo-metno ônino, prodom. Telefon 051 234421. 4013 6R02DÍÉ, rità. 1000 kg, modro im^ njo in zometno crnino, prodom. C^ no po dogovoru. Telefon 051 655-527. 4034 TRGATPf, àiWTWO. juri(o, »uvigimi« modri pjnot, lODO kg, prodom. Šentjur, telebn 031 767-543. «»6 JAS(HXA zfi prtšonie ugodno prodam. Te-Mor 5741-850. 4065 ^tÛZEUi stoiwdo bifan, losUfl&iQ, pn^ dom. Ceno po dogovoru. Telefon 041 522-430. 4053 KLO in niore grozdje in grozdje na brojdi (jurko. izobelo}, prodom. TeWon 5793-457 4083 GROZDJE. {epfiMO, bilo, ímaM. okolico Smorjo, prodom. TeMvi 5021-139, 04t 264^36. 4100 6I0ZDJE: hdiki rizling, (horduinoy, ruski nzifng, okolico Podčefrtko, ugoSnO befe vnn: durdofflwy, louvi^ non, Io3q in renski rizling, pnsdon. Ceno UOEU0ter.TelefonO3157M69. p GROZDJE, kakovostne bele »rte (mrâino), prodom. Telefon 031 57^60. 4w MEŠANO grozdje prodamo no Uriuli v Droml^h. Telefon 040 65M24. KROMPIR za ozimnito prodom. Telefon 5794-155,kridlBm(ef. Š448 BELO mešano grozdje prodamo. Ceno po dogovoru. Telefon 031 700-506^ 41SI GROZDJE, meiono, b^ oli po sortaK prodam. Ceno po dogovoni. Telefon 051 344-275,5821-093. 4i49 GROZDJE no nti in sikizno konno prodam. Telefon051 63(^Q7. 4159 GROZDJE: modro fmnkinjo, zametno ćnii-no in mesono bdo, prodom. Telefon 04 ) 667-063. 4191 JEDIINI krompir, beli in rdeâ, doslovo, prodom.Teleron041 343-151. p OEl krom^, fedilni, 30 kg vr6 teljico do 58 let. Telefon 04124M7; ogendjoAlan. 4142 4(Metnik, razoisnm v zivlienju, iefi spoznati sopotnico zveslego znocofo. Pisne ponudbe pošljite no Novi tednik pod SbSiřflMBQi. Š4604158 ZAPOSUMO osebo ZBS^eâ». Okrepôvdni-(0 Wnle, l^novee 94, telefon 041418-D75. 4060 iâ»0niM0 vod/o pre/eho Poliurecenshi deherativni (laM UMeMlieknito fi steW* - ireAeWf II—nfeUhie iH s^Miesflwrl M ttÈtAaU I ětnktam «teaJea. K»n(sk(03 MO 11 01, 091 691 100 all il ano u c à .m \ llanoteth. Rlmshs <«$ta 96e< Šcmpeup zaposlitev ZVMtMO kuiwria "tiïjSiSLmfl UIÉ» ..................... SAM svoj mojster s prefesionatniml in spe-dalnimi strojí iz i^osojevolnice SAM v Celju (Hudinjo), Ul. IkoIov Dobnlrnškov 13jelefQn 041 639-644, (03) 5414-311 n GRADITELJ!, p02arl Po ugodnih cenoh izde-lujempeoinb^^ezocentnilnoogre-vonje. Pbô $0 z^ primerne zo drvo. Garoncijo 5 let. Anton i^lenc, s. p., Prebrje 29 a. Škofjo vos. telefon 5415-011,041531-976. 4030 osom/ g isola 9 fkmiàv pod)vljB U« tmt mMivc« a Mo V liomaraifi. MoSnofl homremi nposfitve. Umii mofawi ndni £90sIk tAZavti infomacq peUâOit tel 03 426-6f-GO cd pon. do p«iltt od B.OO do 13.00. Jabffia. lUft. M«iibonU6.44.3000Ci«i. itRJt VEUJX- SPLOŠNO KL£S>AASTVO - KROVSTVO KAK Zk^ilu tC.&ai GSM: 031 307 760 >Kí9(Wti «Mine fHinm do IB tT> Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostđ. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre, tele in svakinje KARLE JUG Z Zelenice 6, Celje (29.10.1928-1.9.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem» ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maSe ter izrazili sožalja. Žalujoči vsi njeni 41» Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliá naše srce, srce ljubeče zdaj spi, nnm pa rosijo $e solzne oči. ZAHVALA Ob boleči» nenadni izgubi ljubega moža. oČeta> brata, strica in svaka FRANCIJA BIKOVSKA iz Marija Dobja 54» Dramije (IS. 9.1957-17.8.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sc^elavcem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi prezgodnji zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej Se enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Silva, sin Aleš z Vesno in sin Uroš z Anjo 4f7I Pft£MĐG, uk ugodi»/ z ^^«tovD. Telefon 04 ) 279-187. Prevoznih Mmir Per-nek« t p., Sedlosek 91, Podlehnik. n IZVAIAMO bovško Idepcrsim in nunpo te-«ifskaMo.povujSlovetif.Pokrivomo t rozlioiKni pločevinostimi in opečnimi krifinomi. Telefon 041 771-740. Srečko Fendre, s. p., UL kozjanskega odreda 23, Rogova Slatina. Š43? RAČUNOVODSKE stor^, izteríBva v okliki korrpeiTzodi svelovor^, kokovost, azuf-nost, d^letne [áiňr^, poznovanje dorâe zakonodaja. Aleo, d., 0. a, Okivni trg 12. telefon (03) 428-2710; mo-teja.podpecon^le(Kelie.š. ž 119 MESO irdode krave bmuzin, cena 3,30 EIS^ kg, prodom. Kupim bikca, 300 kg, m^ sna pasma. Stan« Sostič, Brdce 17, Dol pri Hrostntku. id6i IZVAJAMO tri;ope s kombinirko in mini bagri, kiper prevoie, njšenje obj^v in odvoz materiola, izgrodnjo Icanalizocf-ie, dvori» {tlokovonje, osfoltimnje...), monhiio gips plo^ in ostalo gradbena delo. GMG ^nder, d. a. o., Zcdobmo 126,3211 Škof|o vos,telefon 051 377-900;9m9finder%mail.com. đ042 RAĆU^mOSTVO »d 0.0., & p., drûtvQ Bi zovode, se posebej ugodno v septenv hi. Telefon 031 332-815. Kolikonto, d. 0. a, Mariborsko 68, Celje. n ZELO ogodno in hitro oprov^m vso vodoín-staladjsko delo, montimm pip«, umi-volnike...iankoUjkanc,s.p.,Galifl|a33 b,Zak, telefon 031 715-296. 41S4 vmw.novHednik.coin E7 ROJSTVA Celje v celjski porodnišnici so rodile: 2. 9.: Barbara KOKLIČ iz Celja • deklico, Petra ŠEŠERKO VILIČNIK iz Brestanice • dečka, Lea NAPOTNIK iz Šempetra • deklico, Barbara POLANSEK iz Črne nà Koroškem • deklico. 3. 9.: Katja ZAGORIČNIK iz Brasiovč • deklico, Tanja RIBAK1Ć iz Celja - dečka. Klavdija HRlBERNlK iz Celja • dečka, Simona FAJDIGA iz Dobja pri Planini • deklico, Irena ROBIDA iz Celja -dečka. 4.9.: VixhajeTHAQI iz Celja • deklico, Alissa LAL1Ć iz Celja - dečka. 5. 9.: Mateja SUHADOL-ČAN Iz Sevnice • dečka, For-tunata MANDEIKAITE iz Celja - deklico. Petra ŽNIDAR-SlC iz Celja - deklico. 7.9.: Vesna BAŠEU iz Celja • deklicOi Klavdija SEME iz Petrove - dečka, Daša ZORE SLATINŠEK iz Velenja • deklico, Anja PETZ iz Franko-lovega - dečka, Mirzana KUR-TIĆ iz Žalca - dečka, Laura SENGER JAKONČIČ s Ponikve • deklico, Nina Č1C1Ć OCVIRK iz Žalca - dečka^ 8.9.: Tamara SLUGAiz Žalca - deCka, Izeta LESKOVŠEK iz Šentjurja • dečka, Sonja DRAME iz Celja - deklico, Olga JANEŽIČ iz Petrovč - dečka, Edita LAPORNTK iz US-kega - dečka, Karmen HORVAT iz Celja • deklico. |: roROKE Celje Poročili so se: Uroš KRČ iz Botričnice in Nina KOLAR iz Celja, Ivica MIHAJLOVSKl iz Makedonije in Suzana STANIM1R0VIĆ iz Celjâ, Šentjur Poročili so se: Miha PANČUR iz Doropolja in Tatjana TONJKO s Planine pri Sevnici. Danijel ŠKOBERNE s Planine pri Sevnici in Nina PLEVNIK iz Podpeči pri Šentvidu, Alojz HERCOG iz Vo-druža in Zdenka TRKMIĆ iz Šentjurja. Zlata poroka: Srečko in Margareta ŠOŠTARIČ iz Štor ^ smrti Celje Umrli so: Ivan OSOJNIK iz Pongraca, 63 let, Bogomila FIDLER iz Hotunj, 69 let, Katarina TOŠIĆ iz Velenja. 55 let. Šentjur Umrli so: Marija VODLrŠEK iz Šedioe. 96 let, Alojzija SIVKA iz Marija Dobja, 85 let- Šmarje pri Jelšah Umrli so: Rozalija MOČNIK iz Vodenovega, 92 let. Marija KROPEČ iz Zgornje Sečove, 65 let, Marija KIDRIČ iz Rogaške Slatine, 73 let, Bogomir MEGLrč iz Tržišča. 92 let, Franc VNUČEC iz Brezovca pri Ro-•gatcu, 58 let, Marija PIRŠ iz Kristan Vrha. 89 let, Leopold PLAVČAK iz Ro^cca, 66 let, Branko POLA JZER iz Rogatca, 49 let, Jožef ARTIČEK iz Lipovca. 58 let, Monika Magdalena ČOH iz Rogaške Slatine» 59 let. novi tednik IMALI OGLASI - INFORMACIJE 29 Spomia na me ostane naj, dragi moji vsi. in misel naj objame vas, d/2 srečni smo bili ZAHVALA Ob prezgodnji izgubi drage žene, mame, babice, ušće» sestre in tete AVGUŠTINE -GUSTE FAJDIGA roj. Lah iz Lažiš pri Dobju (25.8.1940-19.8.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem^ ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče m svete maSe ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala osebju bolnišnice Celje, posebej oddelkoma travma A ia EIMOS» sestri Pavli Tojnko za zdravstveno nego na domu ter vsem, ki ste jo v času njene dolgoletne priklenjenosci na dom obiskovali in )i krajšali dneve. Hvala pevcem MePZ Dobje za odpete žalostinke, govornikoma gospe Marici Jančič ob slovesu od doma in gospodu Alojzu Je^^niku ob odprtem grobu, gospodu župsiiku Janezu Puhanu za opravljen pogrebni obred, trobentaču za odigrano pesem in pogrebni službi Žalujka za organizacijo pogreba. ŽaJujoči vsi njeni Š444 Marpmv zares odšel je tja^ v neznano^ Kako je mogel, ko smo mi še tiL^ J Nosiň maramo usa/c svojo rano mol&. da mu ne zmotimo mim (S. Makarovič) ZAHVALA Ob boleči i^ubi našega dragega dedija MAKSA VRHOVŠKA iz Maroia se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za sveče, svete raaSe. obnovo kartuzije in za izrečena usma in pisna sožalja. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen obred, govornikoma za ganljiva govora, pevcem za odpete pesmi in podjetju JPK l^ko za opravljene pogrebne storitve. Vsi njegovi 4137 Ni te več na vrta, ne v hiii, nič več glas se tvoj ne sliši. Srce Ijub^ zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se oči. ZAHVALA Ob bolečem slovesu od drage žene, mame, sestre in tete BRONISLAVE POVŠNAR iz Šea^tirja (1935-2009) se iskreho zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maSe. Hvala gospodu župniku Vinku Čonču za obred ter pevcem, trobentaču in govorniku. ŽaJujoča: mož Jože in sin Robert ê447 Odšel sem tja, kjer ni več trpljenja iRgorja. Na nfibu. ptički mi pojo, na grobu lučke mi gore in rolice cveto. Predragi moji, ne jokajte več za menoj. Le liho h grobu pristopite, pomislite, kako trpel sem (n večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, pra-dedka, brata in strica FRANCA KNEZA iz IVojnega 5 nad Laškim (2.9.1920-27.8.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom» prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala g. Andreju Klezinu za poslovilne besede izpred domaČe hiše in g. Petru Ojstei^ku za izrečene besede slovesa, Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem iz Kompol za odpete pesmi, laškim godbenikom in godbeniku za odigrano Tišino. Hvala kolektivom Monting L^ko. Tehnika Láško in službi za prehrano SB Celje. Hvala Zdravstvenemu domu Laško, posebej dr. ivaCiČu. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Komunale Laško za organizacíjb pogreba ^ Vsem in vsakemu posebej Še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi. ki ga bomo zelo pogrešali. L362 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. v-92. letu nas je nenadoma zapustila naša draga mama, oma. prababica in teta NEŽA - AGICA BEVC roj. Krajne iz DrapŠioove ulice 1 v Celju Ob (ej boleči izgubi se iskreno zahvalj\ijeiao vsem, In' ste nam v teh (ežkih trenutkih stali ob strani, in vsem. ki so bili ob lijej v zadnjih dneh njenep življenja. Posebna zahvala osebju Doma ob Savinji, Se posebej sestri Jolandi in Stanki. V$! njeni 4126 Ainogo težav si prenuigal, a v boja z boleznijo si omagai. V naSih mislih živiš naprej. ZAHVALA V miru je zaspal VINKO GREP iz Vrbe 16, Dobrna (24.1.1940-5.9.2009) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam izrazili soŽalja ter darovali sveče, cvetje in za maše. V težkih trenutkih ste nam stali ob strani io nas s toplimi besedami držali pri močeh. Posebna zahvala Darji Kok in Metki Doler. ki sta v zadnjih dneh požrtvovalno negovali Vinka.in preganjali njegove bolečine. Hvala oddelku nevrokirurgije bolnišnice Celje za pomoč in vso podporo. Zalujočit žena Marta, sin Josip z driižino in sin Gorazdzdmžino 4140 Zaprle so se tvoje oči, ustavile pridne roke in prenehalo je biti tvoje dobro srce. Ostale so le sledi in praznina, ki boli. ZAHVALA V torek. 1. septembra 2009» smo se na celjskem pokopališču poslovili od očeta, dedka, pradedka, brata, strica, svaka, tasta, prijatelja in soseda ALOJZA JELENKA z Zg. Hudinje 40 a (30. S. 1926-28.3.2009) Zahvaljujemo se vsem. ki ste ga pospremili na zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. ŽdujočivsI njegovi 4063 VSPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 13. september, ko je prenehalo biti ljubljeno srce dra^ ženi, mami in babici ELIZABETI PETROVIČ iz Nazorjeve ulice 14 v Celju (19.10.193S-13.9.1998) Moćno jo pogrešamo: mož Štefan, hčerka Irena in sin Daniel z družino Spominska sveta maša bo v nedeljo, 13. septembra, ob 9. uri v Marijini cerkvi v Celju. 4tS2 Umria je upokojena sodelavka IVANKA SMOLA Ohranilijo bomo v trajnem spominu. Banka Celje, d. d. ZAHVALA Ob smrti naŠe drage mami, babi, nečakinje in sestrične SONJE SESOK roj. Saveii se zahvaljujemo njenim in našim sorodnikom, prijateljem iia sosedom za izražena sožalja ter cvetje, svečke in darovane svete maše. Posebna zahvaJa njeni osebni zdravnici dř. Katji Zeijav in osebju Splošne bolnišnice Celje, ki so se trudili našo mami ohraniti pri življenju ter njenim Drameljčanom, Žalujki, d. o. o., pevcem in gospodu župniku za organizacijo zadnjega slovesa. Vsi njeni 4116 30 novi tednik KINO PLANET TUS Spmd od ftáí. 11.9. do pontMptt. 14. 9. Mwmtvgnifl m pridftoj^ prtňM iê ^niMsibt prvgrwM. Orbvw»v7i2nki 1140. 21130.^3^5 6m pewitfci 4,30 «fiftvkd jltí^llSO. 2!,50,23:5S Mm. kotmdila zm nso Com Ch»d. tíoflrthfii drtma im 2}n,2346 6arM m fntivil akm. inimiranB ëo náSí^ purtDloviiBM-ar^vQniàw lim ï32a 15^. mo. \9A0 &loR* 3D, dooililf^ pustolovlfina • pod* natfov^ Jití, 15.30.1Z3C Êrdi rasm. mmmtiina koiTiMSI» 12.00 14.4fl. 18.5Q. 13,00.21,10, 23.20 Hirrv Pvtôr m princ nwšaat krn. dorr#- Ijifsks purioÍMšáM 12.3& 18.20 Lodooo (kdn 3: Zmt éimtmv, anirwB> na luvnid^- ňshnraznn 3 D 1110. ie.io WmIiww tanba, vo^ia altúji t3.Q0 1700 2(ilQ 23JÛ Ssutttiv, nRMnt)£na korwffo jioa 16.2a 18.4a 21.00, Vst m^ kMš. romantôi» Icomidifi 115111^30. 20.50. ^JiW tegendi: pndsm«Qv«sk dsn Bf?}ilTttvi a V rtigtp, in ^riaHo ^nto* 0 v pMt À ^ aáoa METROPOL pniK,ii. 9. 20.00 J.CLVJl^dramt SOBOTA. 12.9 2Đ.IM] SMattat: VoDlM kaoip^ in n«Wo t8 trmt n4 2t.QQ TMi fra w£ar. plísní vsí» NaiEUA.13.a 18.00 in 20.00 J.C.Vi).« drama P0NaBJEK.14.a 19.00 Phat fwfcdnnrti. dokunwmanp film • |h» mítra SREDA. Í5.a ' 18.00 Plmt ^awAiwli. dokurnsman fite • ^ mitra iMck m PUln samt» pomiê. nmntíim komedi)« SLOVENSKE KONJICE SOeOTA.12.9. 18 00 ioanknt 17. anoliii;« romantíCna komtdla r^DEUA. 13.9. 20.00 Sorta. smňSkň tpodna drama I PRIREDITVE I PETEK, 11.9. 11.00 Citycemer Celje_ Od Celja do Žala nastopi v okviru [V. Tnednasvdne-ga foiklomesa festivala 16.00 GiHova dopiagja v Vinski Cori Otvoritev obnoví jeoe domačife 16.30 PtanefHiSCeije_ OdCelfâ do&ica nastopi v okviru IV. mednamdne-ga foÓdoni£ga festivala IS.OOSâvinoviikovm sažonžalec Odprtje razstave Fotografij ob 20-leinid delavosýa UmvciTe za tretježivijenjsko obdobje Žalec 20.00 Celjski dom Celje_ Gala veto folklore, Od Celja do Žaka mednarvdni folklorni f&tival, skupi/ieizBolgaiife, Škotske. V Brz-taní^ Gane, LoMjeinlrmOr Ce^ ska folkiomaskuf^ in Fofkioma skupiiih KUD Grifon Šempeter 20.00 Dvorec Novo Celje. Žalec_ Festival akustične glasbe nastopajo Ihniodm/, Veno Dolenc, Dani Bedrač.Xenia Jus, Brane Mi-hajkrvić - Kôsia in Luster 21.00 Mladinski center Velenje_ Reggae glasba v Í2vedbl Davida BoUfIća 15.00-17.00 RibaikVrbje SOBOTA. 12.9. 8.00 Pri fami cerjcw y DrajnJJah_ 3. srećanje planincev Obříae Šentjur 8.00-12.00 Cankaijeva ulica Velenje Bolšji s^em 8.00-12.00 Parkirišče ICS v Migojnicah Domača tržnica v Grižab 8.00-13.00 Atri) pri Centru Nova, Velenje Kmečka tižnica 9.00 Kon|enjŠki k]ub pri Škalskem jezeru___ Podeželje ía mesto z roko v roki razstaixi^jiXdÚT7Uilíhžá)aEin(Írcib-nice, kmeâdhdûbnx, koiýerejeier prikaztJadidûnainihl^neâàhcimK^ 10.00 Mestna piaža Celje_ Ustvarjalni coctail za otroke in starve 10.30 Pred knjigarno Kultumica Velenje MUan Dekleva; Pesmarica prvih besed predstavitev knji^ terorvoriiev razstave ibistradj Silvana Ometzulja i£ knjige 11.00 Mércator Center CeJje Od Celja do Žalca nastopi v okviru JV. tnednarodne' gafoúdomega festivala 12.00 Ceijski sejem Od Celja do Žalca nastopi v okviru IV. mednarodnega foÓdomega festivala 12.30 OŠ Ponikva ph Šentjurju Življenje in delo Mlh«ia ZagajSta odprtje razstave in kulturni pn> gTom; ob 2?0letnki rojstvaMiha^ Zagaj^ka 15^00-17.00 Muze? na prostem Rogatec Pletenje cekarjev iz rogoze emogntfska deíTwnstradja in de-laimka z Molijo 'FUtrekom Uradne ure: Ob ponedelj)dh in torkih med 11. in 14. uro, ob sredah med 9. in 16. uro, ob Četrtkih in petkih med 17, in 19- lu^ ter ob so-botahmed 10. in 12. uro. Redno dogajanje: Vsako sredo med U. in 16. uro in vsako prvo sredo v mesecu do 17. ure v prostorih KŠOC na Mariborski 2: Prodaja študentskih bonov Dogodivščine na kita jskm dvoru Ponirkoveotroikedetaimice 20.00 Dom D. slovensky tabora Žalec Gala nastop, Od Celja do Žalca IV, mednarodni fblklorm ^ival 20.00 Mestni kino Metropol_ Mrtropoll^ter ViHUna kampanja ali nekdo le mora im^ rad ^Udko-kisla komedija vmočnih bar-vah v ievedbi gledališke skupine Žaba gleda&iSče, režija Katarina Kldin 21.00 Mestni kinoMetropol_ Glasbeni Metropol; This fire večer plesni večer z didtejem 21.00 Mladinski center Velenje___ Disco ^asba iz 80-ih v izvedbi Alena Kovačiča RAZSTAVE NEDEUA,13.9. 10.45 Siandrov in Mesmi trg, Žalec Promeoadni koncert Godbe Za-bulumca ]3.00Vrhnad LaSkim 7. koDjeniàke igre in otvoritev kozolca zabava s Kvintetom Dari 15.00 Romarska cerkev Briigeva Gora Pti oas doma se vedno pelo {e 'dniiinskope^. KIQ)ZrečeinPevke zBrinjeveCore 15.00-17.00 Ribnik Vrbje_ Dogodtvââne na kitajskem dvoru Ponirkove otroške delamuce 20.00 Stari grad Celje Koncert Ibrice Jusiča PONEDELJEK, 14.9. 20.00 E^dverje Doma kul ture Velenje Mesto na Ugnîtu, Srečno, mladi rudar, Nai novi naslov • TitiTvo VeSrnJe praznične prt^ekc^ filmov o stenju Galerija sodobne umetnosti Celje: Panlha • večmedijska razsta va Staneta Jagodiča, do 25.9. Likovni salon, Celjski dom, Muzej novejše zgodovine, Pokrajinski muzej, ad}e JosjpaPeliiiana,Metropo!.špitalska kapela. HotelEvn^ Šahovski klub.ZVKD, Krčma TamKoUčiri,. Galerija Plevnik -Kronkowska in Splavarjev most: Splav Meduza do 23.9. Pokrajinski muzg Celje: SvetiSČaob reki, do preklica; Nova arheološka odkritja/Nova zgodoN^ Ljubljane (Knežji dvor), do pfçWûa Zgodonnski arhiv Cdje: Kranj ski deželni privilegii 1338- 1736, do 30. 9. Stolp nad Pelikanovo potjo na Staran gradu Celje: Ra^ne • razsia* V3 fotografij Nika Jartid. do 13.9. Galoija Plevnik • l^onkowska: GUss gIobes/25 Demolished houses, razsta-V a MirceaNicolae.t^J. 10. Razstavni prostori Cinkarne Celje: Šmartinsko jez^o • razstava fotografij članov Druátva ljudske tehnike Qnicar-ne. do 30- Galerija\^lei^ Spasv^ - ^me(j)niki, večmedijska razslava Staneta Špe^. do 12.9. Knjižnica Laâko: O Ignad ju Oxožnu in ustvaija. razstava ddMiraZupančiča.^27.9. Avla Terme Zreče: Konrčid Kranjc -razstava likovnih del. do IS. 9- Dom zd starejše občane Štore: razstava slik likovne kolonije v Zaviiah, do SO. 9. fiy= cefsH rrM^ Sobota, 12.9., ob 15. uri, atrij mladin-skegacoitra: Game ctf skat^ skate contest - tekmovanje skaterjev in koncerti zasedb Failed plane artefacts, Fate wills. Low value in Heretic. Prijave do 14,30. Ceu-tek, petek in sobota, 17., 18., 19^ 9m ob i8. uri, dvorana mladinskega centra: Genesis - rojstvo in Poetry slam; nastopajo Patricija Čamemik in člant KUD Alma Karlin Na ogled v prostorih mladinskega cen-ua: razstava Katre Pelriček - Večnost. Iščejo prostovoljce za vodenfé mladinskih delavnic za zaključne razrede osnovnih šol v šolskem letu 2009/10. In-formaQÍenawww.mc-ť^tf .si. informe-cette.si ali tel. št. 03/490-87-40. Prijave do 30.9. Redno dogajanje v dvorani: KUD Superstar - ples: torek med 16. in 18. uro, vodi Cvfíana; breaiuâance - ponedeljek, sreda in pe-lekmed 15. in 18. uro, vodi Dejan Gregi; Petác. 11.9., na vrtu pred Hotelom Savinja: Street Art festival Umetnost na uiice Sobota, U- 9,. ob 21- uri. občinsko dvorišče Laško: Letni kino; Richard Linkla-ter-Walking life Četrtek, 17.9., ob 19.30: ŠMGCL Filmski wčen Alejandro Jodorowski • E] To-po Uradne ure: od torka do petka med 12. in20. uro, v soboto med 9. in 12. uro ter med 15. in20. uro. V ponedeljek zaprto- INSKI KOTIČEK Planinsko društvo Celje Matica vabi: v soboto. 12. septembra, trn Karman, Monte Chiampoû- Odhod s postajališča pred parkirno stavbo ob Ljubljanski cesti ob 4. uri. Za prevoz prispevek25 evrov- Prijavev društveni pisarni na Stanetovi 20. \ Petek, U.9,.ob 18-uri v P2. šponni park Šent-jun Herman Donik, potopis o Nepalu Uradne ure: pisarna. Cesta Miloša Zidanška 28 (Športni park) ; petki i 5.00-17.00 in sobote 9.00-11.00 do dobreao/aAH:oiMX>hlUu Atka Prima d.o.o. Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 490 18 05 PodJetjeNT&RC. d.o.o. Direktor: Srečko Srot Podjetje opravlja Časopisno-založmško» radijsko in agencijsko-irino dejavnost Naslov: Prešernova 19.3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, Ux: (03) 54 41 032^Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena lorkovega izvoda je 1 EUR petkove^ pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veter. Naro cnine: Ma)dd KlanŠek. Mesečna naročnina je 8.30 EUR. Za tujino je letna naročnioa 199,20 EUR, Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij oc vračamo. Tisk: Delo, d.d,. Tiskarsko središče. Dunajska 5. direktor Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode. za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urcdoica; Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana Siamejčič Računalniški prelom: Igor šarlah. Klara štečanec Oblikovao je: www.tninjadesign.com E-mail urnlnlštva: tednÍk(Pntrc.si E-mail tehničnega uredništva: lehnika.tednik(^t*rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica iniormalivnega programa: Janja Iniihar E-mail: radio(^(-rc.si. E-mail v studiu: inio@)rddiocel/e.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko. Spela Kuralt, Rozman Petek, Urika SeliSnik, Branko StamejCiČ. Simona ŠoliniČ. Dean luster, SaSka Teržan Ocvirk štora v Novem tedniku storitve. AGENCIJA Opravlja trženje o^aanega ^stora v Ne in Radiu Celje ter nudi ostade agencijske PomoiWca direktoria in vodja Agencije: Vesna Lejič Marketing: Zlatko Bobinac, Vojko Grabar. Viktor Klenovàck, Nina Padcr. Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: {03)42 2S 190 Fàxj (03)54 41 032. (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekl. poŠti: agenciia@^nt-rc-$i hoví tednik DRILO 31 Nagradna križanka Qt ^aL»* AZI*gcmuifUit> bogovi pod vc»đ»voreOdiDA; k dlOl^OrCCKr igrai^a avstrijdcegs ipdu ( 1913-2000); LEM, SUnfelaw • po\iski pisatelj (roj. ] 921 ); ROME, Sydne • amcriSka igralka (ro}. 1951). Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon v vrednosti 20 evrov v weilnessu Aspara v Šentjurju in darilni bon za 8 evrov za trgovine Romana Brgleza z Vranskega 2. nagrada: darilni bon za 20 evrov v Gostišču Miran, Trnovec pri Dramljah 3.-5. nagrada: vstopnica za kopanje na Rogaški Rivieri Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne reSitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Pre-gemova 19. 3000 Celje do četrtka, 17. septembra. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 4. avgusta. Rešitev nagradne križanke iz st. 69 lœsirev: Škrob, arago, priivíož, kamp. no. amoros, ts, paríz, kakadu. olt, mae. anastas, ki, ULLA, omagra, antisten, ral, u. lord, mama. nose. ivl, EUUK. bat, psevdonim. pokol. skrinja, edol. kš, Al, dao, ekarter, brak. nac. sor, trenta. christian. is, cantwelu eza, rat, luk, tel, pta> osa, ems GESLO: Najboljši atleti v Berlinu Izid žrebanja I. nagrado, vstopnici za 2 osebi za kopanje v Aqualuni, Terme Olimia. prejme: Nande Jakopič, Bukovca 9, 3270 LaSko. 2. nagrado, darilni bon za 20 evrov v Gostišču Miran, Trnovec pri Dramljah, prejme: Jožef Steble, Zabork Ib, 3206 Stranice. ' 3.-5. nagrado» darilni bon za 8 evrov za trgosine Romana Brgleza z Vranskega, prejmejo: David Dečinan, Cankarjeva 11.3240 Šmarje pri Jelšah, Angela Žveplan» Zadobro-va 38. 3211 Škofja vas in Vojka Zabukovšek. Ponikva 48, 3232 Ponikva. Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošli. OVEN Ona: Ne obremenjujte se z nepomembnimi malenkostmi, ampak se oprimite stvaii, ki vam lahko prineslo velike dobičke na postavnem področja. Nekdo vam bo prtskočtf na pomoč, zalo nikar ne zavrnite. Otv Občuíili boste krivico in hudo vam bo, a ne obupavaj-te, saj niste ne prvi ne zadnji» ki se ma je zgodila krivica. Nekdo vas bo poskusil tolažiti in na nek način mu bo to tudi US' pelo. mm Ona: Najbolje bi bilo, če bi se za nekaj Časa umirili in pustili stvarem, da se same po-stavijo na svoja mesta. Ne hitite, nič vam ne bo pobegnilo! Najprijetnejše reči se delajo počasi in sigurno ... On: V ljubezni se vam obeta prijetna avantura, ki vam bo spet pognala kri po Žilah. Le zakaj ste tako dolgo Čakali na ta korak, ko pa je zdaj vendar povsem jasTio, da vam eTiostav-no ni moglo spodleteti DVOJČKA ^ Ona: S pretiravanji Uihko preslepite marsikoga, vendar ob-stajap ljudje, ki vas vse preveč poznajo, da bL vam nasedli. Poskusite s kakšnim novim prijemom ' mordů bo uspelo. Ne zamudite telefonskega klica.' On:Le sreči se boste lahko zahvalili, dû boste pravočasno opazili nastavljeno zanko in se izognili posledicam. V bodoče bodite bolj previdni, saj nekdo vztrajno tííe pnložnost, da vam povzroča težave! Ona: Kmalu boste spoznali osebo, ki jo že dolgo čakale, a se tega ne zavedale. Zato pamet v roke. da priložnost ne spolzi med prsti. Vse se lahko razvije v prijetno avantaro, ki vam bo ostala v trajnem spominu. On: Če bi ne imeli tolikšne izbire, bisezlahkaodiočih, tako pa nihaie med dobrimi in še boljšimi kombinacijami. Pazile, da se ne vmeša še kdo drug. ki komaj čaka na ponujeno priložnost. /n odloàte se že enkrat! Ona: S prijatelji se boste zabavali kol že dolgo ne, a bo pozabavi prišla tudi neprijetna streznitev s strani osebe, s katero ste 51 privoščili nekoliko preveč. Boste pa za drugič vedeti. kako se je treba obnašati. On: Uspelo vam bo poglobiti odnos s partnerko in premoga-rť težave, .ki so vaju zadnje čase vse preveč razgrajale. Še najbolje bo, da se čimprej odpravita na skupen dopust, saj ga oba že pošteno potrebria. LEV Ona: Dokončno se boste prepričali. da je vaš novi prijatelj resnično tista oseba, ki je vredna, zaupanja in ljubezni Ob prijemi večerji si bosta izpovedala čustva in videli boste - prav prij&no bo. On: Pomotoma se boste obrnili na napačno osebo, kar vas lahko stane prenekaiere priiož-nostL Poskusile bitikarsedapre-vidni se vam lahko zlàhka zgodi, da boste, dobili not v hrbet. DEVICA ^ Ona: Teden bo zelo pester, saj boste novega prijale-Ija. ki vđs bo kar precej Časa spravljai v dobro voljo. Vendar pa mu nikar preveč ne zaupajte, saj se Uàiko zgodi, da boste na koncu razočarani. On: Zadnje čase ste biU kar řnúZo preobremenjeni, zato je pravi Čas. da si privoščile nekaj Časa tudi zase. Odpravite se v fîmes ali samo nh prijeten sprehod, ki vam bo vsekakor pomiril napete živce. Ona: ljubezen bo prišla kar sama od sebe in še preden se boste pošteno zavedli, se boste znašli v objema osebe, ki vas bo povsem očarala. Nikar se ne zadržujte, ampak puííťfe čustvom prosto pot. On: Čeprav sedaj mislite pesimistično. se bodo stvari, ki vas skrbijo, razvile popolnorrui drugače, kotstepričahjvaii. Zato samo brez skrbi! Pa tudi v ljubezni se vam obeta precej dobra kombinadja. STRELEC ^ Ona: Dolgo ste varavaRskriv-nost, zdaj pa je prišlo na dan tudi tisto, na kar ste že zdavnaj pozabUt Le stežka vam bo uspelo prikriti čustva, kar pa se lahko izkaže kot izredno nepredvidljivo. On:SreČali boste nekoga, ki bo v prihodrwsti igral zelo po-TTiembno vlogo v vašem jkislov-nem življenju. Nikar ne zamudite pribžnosti. ampak se pokažite v Čim boljši luči. Vsdca-kor imate prav dobre možnosti. KOZOROG Ona:Nepustiie, davasspro-vocirajo ljudje, ki samo Čakajo rm vašo nepozornost. Raje jim pokažite svojo hladnokrvnost, saj jim boste s rem povsem pre-križali načrte. Na koncu se boste prav prešerno smejaU. On: Z izredno poslovno potezo boste naredili precejšen vtis na svoje nadrejene, kar vam bo odprlo marsikaiero možnost v prihodnosti. Izkoristite odlično situadjo kar najbolje. VODNAR ^ Ona: Starejši moški vam bo omogočil poslovni prodor hvaležni mu boste. Kdo ve, mor-dasebo konec tedna končal povsem nepričakovaru^. Pazite, du se ne boste zapletli v nekaj, iz česar se ne boste mogli rešiti. On: Zaiipajte se pravemu prijatelju, saj vam bo le ta gotovo pomagflL Sramežljivost ixzm pač nebokoristiia^zaiosejenikarne poslužujte. Nepozabne, blaff>rtistemu. Id ima takšne prijatelje! Ona: Obnašate se. kot da ne veste, kaj bi radi. zato ste se Že marsikomu prav pošteno zamerili. V bistvu je to le površinska maska, s katero boste poskušali skriti ranljivo naravo. Še preveč vam bo uspelo. On: Nekdo se vam že dolgó ski^a približati; treba se vam je le ozreti in se seveda odločiti Lahko bi bilo prav prijetno, saj konec koncev tudi vi trenut-rw potrebujete nekoga, ki bo prisluhnil vašim čustvom. VEDEŽEVANJEl ASTR0.Ptn.4.Celie 090 420S S Kdor poje Prve Vokalne igre Hiše kulture Celje so odlično uspele, tako po zaslugi a cappella zasedb, ki so z različnimi stili zadovoljile vse okuse, kol po zaslugi navijaško razpoloženega občinstva, ki je ustvarilo odlično vzdušje In na koncu iztralo svojega favorita. Trije pevci so se našli po koncu mini festivala: Nuika DraSček (levo), Gregor Deleja In Vesna Hajnšek. Prva tokrat ni pela, Deleja vodi odlično celjsko zasedbo Oktet 9, Hajškova pa je navdušila kot članica žalskega Cantemusa» ki bo prihodnje dni slavil 9. obletnico. Foto: GmpA Ravnateljski trio Na otvoritev prenovljenega dela Vrtca Tončke Čečeve na Mariborski cesti so prišli kar irije ravnatelji celjskih osnovnih šol: iz IV. osnovne §oîe Nevenka Matelič Niinčič flevo), iz OŠ Lava Marijana Kolenko in iz TU. OŠ Ivan Janez Domitrovič. Verjetno so si prišli ogledat tudi svoje bodoče učence. Prav ta enota Vrtca Tončke Čečeve je namreč najštevilčnejša med vsemi celjskimi. Mogoče pa so se ravnatelji, po njihovih izra^ na obrazu sodeč, ustrašili velikega števila podmladka in so že razmišljali o kakšnih potrebnih novih prostorih ... Foto: SHERPA V Obsotelju premagali nogometno velesilo v Rogatcu 50 v okviru praznovanja občiriskega praznika predali namenu novo igrišče na umetni travi, pri čemer so se na njem takoj pomerili slovenski in hrvaški župani. Z naše strani Sotle se je boril v nogometnem dresu gostitelj, župan Rogatca Martin Mikolič, ki so mu v belo-rdečih nogometnih dresih pomagali še trije obsoteljski župani. Tako je iz Rogaške Slatine prišel mag. Branko Kidrič, iz Podčetrtka Peter Mišja ter Bistrice ob Sotli Jožef Pregrad, slovenske obsoteljske barve pa je zastopal še občinski svetnik VUi Bukšek, direktor Zavoda za kulturo in razvoj občine Rogatec. Kljub temu. da so se hrvaški župani, ki so iz države» ki je nogometna velesila, dobro izkazali, je zmago (z rezultatom 4 proti 3) slavila slovenska županska stran. Na obeh straneh meje pravijo, da je predvsem važno sodelovati, a ne le na nogometnem igrišču. BJ. foto: JOŽE STRNIŠA Važno je sodslovati. Slovenski župani v baliHileííh nogometnih dresih, hraalki župani v belo^odrih, oboji na novem igrišču na umetni travi v Rogatcu. Prvič in ne zadnjič Občinskemu svetniku iz Štor, Go ranu Blatnjaku, ki je bil tudi kandidat za župana, vožnja po tíiih ni ravno tuja, saj je železničar. Dela kol prometnik na železniSki postaji Šentjur, zadnjo nedeljo pa smo ga opazili na bobkart stezi Celjske koče> kjer je bil prvič. Na družinskem izletu sta oba Blatnjakova predšolska sinova na bobkartu tako zelo uživala, da na njegovih tirih zanesljivo niso bili zadnjič. Kljub temu, da je bila taka gneča, da je bilo na vožnjo treba čakati v vrsti. Foto: SHERPA Otroška umetnost za občino Vzdržljiva iVIateja v zahvalo, da je Mestna obilna Celje pristopila k obnovi mansarde v Vrtcu Tončke Čečeve na Mariborski cesti, so otroci predstavnikoma občine in predstavniku podjetja Remont, ki je vrtec obnovilo» podarili svoje slike. Občino sta zastopala podžupan Marko ZidanSek In vodja oddelka za družbene dejavnosti Polona'Ocvirk. In zdaj bo v njunih pisarnah vsak dan cvetelo ... Foto: SHERPA r MSAOERSTVO SUK^USfUUIVO ^ M3GRADdoo Gs^osvetska 3 3000 Celje GSM 041 77 11 04 Pogoj, dasi lahko novinar, je, da přetečeš na dan nekaj kilometrov, najmanj dvakraf tedensko kolesariš in zraven lezeš še na bližnje in daljne hribe. No, ni tako hudo, je pa res. da dobra kondicija pomaga pri premagovanju delovnih naporov. Tako športno zagnana je naša novinarka Mateja Jazbec, ki je tudi v soboto na maratonu v Logarsko dolino dokazala» da ni od muh. Pretekla je 17 km in se uvrstila na 7. mesto. Čestitamo! Foto:- GrupA PLESKJMiSTVO FASAJ>ERSTVO ^KUGLER Kc^sovelova 16 3000 CSUE GSM 041 «SX osé TU OS 4900x2a m