v., stew 109. V Celjftt, četrtete dne 27. sepiembra 1923. Poftnina piočana v gotoaini, ^B^^R^^n. -'^ ^^^Hh M^^^^^^^^^^^L. uB^H ^^^^^m ^^^^^^^^^A B^^^V^^^^^^A. ^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^T^^^^^^^ ^hssbSB» ^^BflE^^^^' s^9E8^v ^^^^f ^^^^^k ^^^K^^Bl^^r ^^^^^^Bs^^ -^; BBSs ^EB^R Stane letno 60 Din, mescčno 5 Din, za inozemstvo 24Ö Din. O«;!a?! ?amm višine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 1 Din Pps€km kali našel marsikdo h- nicd Jiekdaj zapeljanih in prodanih, pot nazaj k svojcmu narodu, kojemu ga je odtujija tuja sija in st-rah za knili. Mr nismo nikogar od'bijali in nikogar od- vra-jali, :kdor se je iskreno vrnH. jc bil tnrii iskreno spreiet. Ne bilo bi prav. ako bi kedaj postopali drugače. V kolikor pa so oštali med nami posamez-ni Ncm- ci in odpadniki, ki so bUi ob prcvratii ponažni. krotki in lqjalni, zatrjujoč ob vsaki prili'ki, da se ji'm ne gre zä nice- sar drugega ko za -lninio gospodarsko d nas je odvisno, kako hočcino mi honorirati ti'Ste, ki h-oče.jo sicer v tinij?i obH'ki in po drugih potili nadalie- vati delo on»h. ki so nas tcptali od dav- niIi časov zgodovine vsc do oncga dne- va, ko se je znišila Avslroogrska in jc nckdanje avstrijsko mesto Cilli postalo iiaše slovensko Celje v svobodni narod- ni državi Jugoslavs. Za potrebno pa smatram, da ngo- tovinio danes po 15 Ietüi, kaj sm« Slo- venci tedaj imeli <>d one jednakoprav- uosti, ki nain je bila zajamčcna v člcim 19. avstrijskc iistave. Poking' miljon so nas naStftle avstrijske o'biastnije — in ta poldrugi niüjon duševno razvitcffa naroda, ki je živel sklenjeno od Cclov- ca—St. Ilia d'o Trsta in Oorice ni bil po predpisih nemškc pravice in avstrij- "skega zakona vreden. da nm da država. koji je plačcval težak denarni in krvni davek. nHi jedne same dr/.avne slovcn- ske srednje sole. Sedemcleset do sto,ti- s-.oc Nenicev in naših odpadnikov, ki so bili v služibali Avstrijc in nemškega rc- /ima pa je imelo na tern slovenskcm k-ritorijn 21 nemških državnih srednjili šcl, o strokovnili in meSčanskMi šolaii ni nit1 govora, tndi to ni bilo za nas. Naša Ijii'dska sola je bila dvoiez'cna, na važnejša vodilna mesta so prihaiali Ijndje, ki so se prodali »Schulvereinu« in »Siidmarki«. Da ,je bila v tem j>ogle- du na najslabšem Koroška in zanjo na- .ša Sl-ovenska Štajerska,, sniatram za dovolj znano. svobodnejše je dihala Kraniska in Primorska, ijcr se ncmški pritisk še ni toüko občutil. dasj je za- vzemai že vse važnejše postojan'kc zn oni veiiki odločijni trcnutek pri'hodnjo- sti, ki naj z nami definitivno obracnim. Pri nas na Stajerskcm se je bil na- cionalni in gospodarsk-i boj z vso silo in vso ono brutaliiosljo^ki: je Iastna gcr- manski rasi in ki liistorično odlikuje one janičarje, k^ so izdali svoj rod in zatajili syojo kri ter kot nemškj pia- čanci .vrs'li nad nami rabeljsko dclo. Bil .se je boj vzdolž eele jezikoviic severnc meje od Dravograda i>o grebenih Ko^- iaka preko Spilja. St. Ilia ob Muri do Radgone. V n-otranjost» dežele pa so staia tri silna nemška oix>rišča. izražc- na nakratko v imenüi »Marburg, Gill'. Pettati« das nntcrsteirische deutsche Dreieck. Poles teh t-r-eh sMn-Hi ncmskHi postojank je bila nemška nacionalna m politična 'posest razgirjena po vscli okrajili, nacionalna karta naiše zemije je kazala v phi vein inorju vsc pohio ni- dcC-ih črt in krožkov. to so foHi naši siavnoznani nemškiitarski trß5, tesno zvezani kulturno in gosp-odarsko s^svo- jim glavnim oporisoein. Tak je bil si- stein napadanja in osva.ianja naše zem- ljj in naših duS. Bilo je pril'ke.se pro- dajati in prodati;, cast vsem, ki so vz- trajali v boju in obrambi. Leto 191S. :iam je ves ta naš svet s pravjnalo iz- gnbo rešilo za večiio KM- ga teritorijalno združilo v veliko, novo svobodno do- n 10 vino. Povodom leto.šnje glavne skupšč1- ne Drir/be sv. Cirila in Metoda v PtuJu siiio govorili o septemberskili dogodkih v Ptuju 13. sept. 1908. Ptujn jc slcdMo Celje in Ljubljana, kjer so padle prve slovenskc žrtve. Ncmško nasüje je pre- stopüo vse meje, rodüo isi odpor in vl- liar ogorčcnja celega našega naroda. Povsod so se setavljali nacionalni boj- kotni odbori, po mestih, trgih in po tlc- želi srno prirejali bojk'otna zborovanja in sejali seme sovraštva prot'1 nemškc- iii Li Dmiaju. Mnogo gorečcga ognja Jz teh vročih časov je irgasnilo pod pvi- tiskom razmer in strahom pred nemsko silo, vzrastlo pa je iz teh bojev veliko število krepkih značaiev in neustraSe- nih borccv,, k\ so šli od obranrbc daije, ki so sejali seme revohicije proti onc- mu Diiwaju. ki je poin'cnil za nas smrt. M lad ma je sin brzih korakov dajjc, šb je preko las (nisi žrtev v osvobojenjc svojo 'ii osvobojenje svojßft'a naroda, ki nuin je nroglo priti samo iz srbskega, danes tndi na.šega jii'goslovanskejcn Beograda. Ob six) m ill ii na septembcrskc do- godke iz leta 1908 sc liam ne gre za razbitc šipe in vsa ona nešteta nasilja, ki smo jili ntrpeli tukaj na teh našiii tleh. Nam se gre predvsem za to, da po- novno konštatirama da smo Mi brez- pravni hlapci, brcz zaščUc prcd si[o in nasiljein neniskega terorj-a in to ne sa- mo 1. 1908., teinveč doslcdno in vedno vsc do tedaj, ko se je znišila AvstrHa tcr smo sneli iz naših nradnih posloplj avstrijskega cesarskega orla. I V let'li svobode, ki so si jo mnogi 'zmed nas prav otročje in nezrelo za- sanjali, smo to našo temno preteklost. ko nismo bili n'c. prehitro Jn prcveč j>o- zabiji. V tem smo si pač najbolj podob- ni in složni vsi brez razlike slojev in stanov, vsi smo veiiki v nezadovolj- nosti in gr-dem zabavljanju, v stvarja- jočein pozitivnem deln v lastni državi pa smo vsi maniši in slabši, kot smo bili nekdaj v razdiranju in obrambi. Kakor nas je vse nekdaj vodila zavest. da po- nieninioje to, kar snio si zmožni vstva- riti sami z lastnim deloin in v boju proti državr, ki ni bila naša, tako hoCe- lnO' in zahtevamo. da nain danes na.j i>a- da vscv narocje iz jugoslovanskih nc- bcs. mi pa stojimo snvereno prekrJza- nih rok ob strain in zabavljamo v ma- iern in velikem na vse krivice in vse nepravilnosti, ki se gode krog nas. V tem smo inojstri in nedosegljivi junak'. V malein doma v razmeraii kraja, kjer živimo. dclnjenio in se ndejstvujemo Jn kakor se že te prclepe bescde rodoljmb- nih spominov imenujejo, nič manjši inojstri in jnnald pa nismo tu-dj v našem javiiem u-dejstvovanju v državi. Ni da- nes na nicstii, da bi zašli na poliUcno poije, tuie nain jc to, vendar pa mora- mo iz našega nacionalnega vidiika oci- ločno pokazati vso negativnost našega narodnega zastopstva v Beogradii. ki uosi odgovornost za škodo. ki jo v zad- njem iie 24. tm. se jü sestal radikalski kltib, a liinogo poslancev opozicije ni bilo lut- vzočih. Pašič je v svojem ekspozeju na- znanil, da bo osebno odgovarial na Da- vidovičcvo Jnterpelacijo glede Rcke. Nejasnosti rapaliske pogodbe pa je kriv dr. Tnimbič. Pašič je mnenja, da naj sc spor. ker pogajanja niso nspeia. pred- loži razsodisčn Zveze narodov. PasiC je zahteval, da morajo poslanci, ki po- dajajo izjave v časopisiji proti lastnim niinistrom, podati ostavko, zakljnčil je svoj govor, da ako ne bo discipline \ klubji, poda sam ostavko. Poslan.ec Pav- lovič, eden voditeljev nezadovoljnih radikalcev, jc izjavil Jutrovemu poro- čevalcu, da so sklenili nczadovoljni ra- dikalni poslanci, da se sedanja radikal- na viada zrnsi ter pokliče Protiča, kl bo stmioglavil Pašiča. Radikalcem sc vsled njihove brezglave politike vodno bolj majejjo tla in ne b0 dolgo, ko bodo lastni prista-si pripotnogli do padca. Dftbata glede interpeiacije demo- briitskcp kluba. Javnost z napetostjo pnčakuje četrtkovo sejo parlamenta, na kati-ri se bo razpravljala interpclacija 'dem. kluba o reškem vprašanju. Slo se boo ^ za bojno glasovanje opozicije in vladinovcev. Opozicija se je sporaz- umcla glede eiiotncga nastopa. Viada je brez večine, le ako Ncmci in Turki odo- biijjo vladino zunanjo nacijonahio poU- tiko. ima prosti prehod na dnevni red. Radika-lskijisti rotijo vsc radikalske po- slance, naj držijo disciplino. Debata bo na vsak način ostra in burna. Nov italijanski inaiicvcr. Na seji iUiHjanskega ministrskega sveta 25. t. m. sc jQ razpravljalo o odgovorn Mn- ssolinija na Pašičevo pismo. Mussolini bo zahteval prccizen odgovor od Pašl- ča, da odgovori pozitivno ali ncgat^viio na la.ške predloge. V prvem slučaju Jma slediti sestanek obeli predsednikov, v drugem Se izvrši formalna aneksija Rc- k od strani Italije. KompUkacij še Ita- lija ne strasi. zlasti ker ima baje iz Pa- riza in Londona zagotovilo, da bosta tl dve državi protestirali samo na paplrju. Angleski politjki o Rad«čii. Radič je držal v Londonu polit'cno konferenco. na kateri so bili navzoči predstavnikl časojHsja in politike. Med dnigimi je govoril Seton Watson, ki je pokarai Radiča in nm z dolgijn razlaganjem do- kazal, da se irski slučaj ne more prl- merjati s Hrvatsko. Radič je n^inil ve- liko pogreško, da je svojo borbo prcnc- sel izven svoje domovine. Konserva- tivni poslanec Chamberlain je primerjal Hrvatsko z Madžarsko ter dokazal, zn- kai je Bethfcn našel Pri finanenih in po- üt'cnih londonskih krogih poinoč. An- gleški interesi so zelo angažovani v madžarske/n vpraSanjn, a Madžarska je nezavjsiia clržava, kar Hr vat ska ni. An- gleška ne želi biti netitelj revohicije v lujlh državah. Radič ne snie nikdar ra- cimati na tako posredovanje Angleške, ki smatra, da je hrvatsko vprašanje no- tranja zadeva.kraljcvine SrfS in ki svo- je balkanske interese noče žrtvovati Radičevj volji. Konferenca se je kon- čala s pol/iim neuspehoni Radica, ki ho- če, kakor je izjavil. v najkrajšem času odpotovati v Ameriko. da započne tarn akeijo, ki na Anglcskem ni nspeia. Splošna .stavkja na Bolgarskem. Po zadnjih poroc'lili iz Sofije je izbruhnila po celi Bolgarski splošna stavka. Re- volucija se je razsiriJa Po vsej sevcrnl in vzhod-ni 13olgariji. Ministrski pred- sednik Cankov je podal ostavko. Kral! ga je poveril, da sestavi nov kabinet, v katerem radoslavovci ne bodo zastopa- ni; istočasno je podpisal kralj dekret o rax,pustu parlamenta. Naše jiotranx1 mT- nistrstvo je bi/o obveščcno, da postane notranji minister tndi vodja makedon- stvojtiščih Todor Aleksandrov, kar bi pomcnilo prekinjenje odnoSajev med.Tu- goslavijo in Boilgarijo- V jako težavnem položajju sc nahaja kralj Boris, ki se ic hotel že odpovedati prestoln. Na BoIsarsliCin zopet red. Vladi sc jo po ijajnoveišili poročiMh posreč^o zmagati protirevoliicijo in v južni Bol- gariji zopet upostaviti red. Kraij in via- da nistn zbcžala. kakor sc jc govorilo. Zaro(a nri Romunskem. Iz Bukare- šte prilia.iajo vesti. da je romunska via- da razkrila vojaško z-aroto, ki se je ho- teia polast'ti ilržavne oblasti. Aretira- nih je 25 zarotnikov. med njimi S aktiv- nili gencralov. Revolucijonarin pokret v Nemči.ii. Sitnacija na Nemškcm postaja vedno 'j|)asnejša. Reakcijonarnj nacijonalist1 na eni in komiinisti na drugi strani pri- pravljajo pučc. Beda narašča. Rekvizi- cijske delavske čete, oborožene s pit- skaini, hodijo na kniete in zasedajo nji- ve aÜ shrambe ter odpeljavajo živila. Nemiri v Hamburgu in BerUnu se nada- Ijujejo. Posebno resen je položaj na Ba- varskem. Neinska viada je v vclikTTi skrbeh in namerava še fekom tega ted- na proglasiri- obsedno stanje ter irkinitl pasivni odpor v Poruhrju. Ako bi fz- brulinila komunistična rcvolucija, po-5- !je riiska boljševiška viada posebno ar- inado iiemskini komunistom na pomoc". Proklamacijo o ukinjcnju pasivnega odpora je sluzbeno objavila nemska via- da danes v sredo. Kapitnladja Nemčije glede pasivnega odpora je i/zvala v javnosfi splošno prcsenečenje in raz- očaranje. »Kpoca« piše, da ne vertije več v nemški patriotizem, Nemčije ni več, Franc«ja pa jo dosegla svoje na- mene- Atentator Rajič obsojen. ProSIo so- boto je bil obsojen pri prvostopnem so- tlisčii v Beogradii Milan Rajič, ki je strcljal 27. junija na ministrskega precl- sednika Pašiča pri -odhodu h Narodnc sknpSčinc. na 20 let ječc Pri o-bravnavi je bilo zasHšanih 40 prič. btran c. > N O V A [.) O B a c Stev 109 Celiske novice. Mestno gledajišce v Cel.iu. V pe- tek se itfra »Mari]a Stuart« za abonc- nient B. V nedelju se igra ponavlja iz- ven abonementa. V Celje je prispel da- nes gosp. arh. prof. Kregar, In bo scsta- vil scenerijo za to predstavo. Uprava lticstncga glcdališča v Ccjju nas naproša za priobčenje: Uprava mc- stnega gledališča je cnotna, tvorijo Jo 3 dekgati Dram, društva in 3 delcgati Udruženja igralcev SHS. odsek Ljub- ljana. Z vodstvom deške osnovne sole v Celjn snio bili radi prepustUve gie- dališča /a vajc in predstave solske mla- dine v pismenih in osebnUi pogajanjLh, na koja nam sedaj vodstv'1 obeli osnov- nih šol v zadnji številki »Nove Dobe« delate očUke. öetudi smo z žrtvovanjem lastni'h imeresov bili pripravljeui prc- pustiti ffledaUščc dcški osnovni soli, vsc popoldncve v tcdnu od 17.—22. septcm- bra. V toliko pa že moramo čuvati in- terest gledališca, za kojega nosMno tez- ko rnatcrieliio in nioralno odgovornost, da nisino mogli optistiti jn prcvrcč* cc- ]ega našega gledališkega načrta in otvoritve našc gledalrske sezone nalju- bo šolski dcci' in tistini starišem, kl v slepi ljubezni do svojih otrok ne v.eito več, da je sola in šolskj pouk za deco prvo in vse. Toliko v pQJasnilo vsej tl- sti naši javnosti, ki je vedno pripravlje- na od nas vse zahtevat». nooe pa nvi- ideti, da jc gledalisec lirain nmetnosti in naša sola, kjer moranio redno dglati, ako naj naše delo napreduje. — Za g;e- dapško upravo: Ivan Prckoršek kot predscdnik Dram, društva, Rado 2elez- nik kot dekgat Udru-žonja gled. igral- cev. Cenc mesa v Celjiu so padle na Din 15.—. Žal, da ne po zaslugi tistih našili niesarjev magnatov, ki obvladu- jejo naš trg. Kakor sc sUši na trgu in v niesnicah, je vse to le in Lin oi doc pojav, Id se ga bo že ubilo in zatrlo, saj imamo dcnar, ki nam ga je dala vojna in svo- boda po vojski, ko smo ogronuio za- sLužili, in nekaj tega denarja lahko vr- ženio v to, da ubijemo konkurenco. ki dela nemir na našem trgu in se drzne dobavljati meso tudi po ceni, ki jo /-mo- rejo tudi revrü uradnvški in -delavskl krogi, da si ¦more jo kupjti vsa] park rat jia teden tudi meso. Občinstvo se raz- burja in straši tell groženj. ki krožijo po niestu, pozivamo zato v interest! jav- nosti naš mestni magistrat, ki je to ikspešno akcijo vprid prebivalstvu omo- gočil, da je budno na straži in da z vse- ini sredstvi zaščiti akcijo, ki je v inte- rcsu vsch slojev mcstncga prebival- stva. Inleres celotc nam je višji, ko nc- yolja posamnikov. Strela udarila v stolp žunne cerkvc. V pondeljek popoklne sc je naenkrat tern no zo'blacilo in nastaja jc grozna nc- v'hta md gromoni in strclo. lUo je kar v potokih. Naenkrat ndari' strela v strclo- vod stolpa župiic cerkve. Opazovafcl so pripovedovali, da je Wla streha stol- pa vsa v električni svctlobi. Na nepo- iasnen način je šla strela na kor v oer- kvi, predrla zid in scžgala vso žlco elek- tričnega voda. Na ccrkvi jc raztopHa žleb in razbila mnogo sip, pretrgala ,|e tudi1 žbo od strolovoda. Učinek strele RECEPT ZA BREZALKOHOLNO VINO. (Po »Preporodu«.) Jaz ga fabrio^-am že več let tako: Par dni star most precedi'ni skozi plat- no domačega i/xlelka eden do dvakrat. Potem nalijcin sok v slati.ščake, pa nc do vrha, temveč pustim za šestnajstin- ko litra praznine. Z dobrimi zamaški jih natö poštcno zamasim in povrh zama- ške križem prevežem, da mi jj-i'Ii prl vkutiavanju ne izvrže. Čim širji je rob yrh vratti, tem lažje se zaveže. S tem jc hujšc delo končano. Kdor ima aparat za vkuliavanje, nalije vauj vode, da sc- že dio vratov. steklenrc. ga pristavi k ognju ter začne kuhati. Zadostuje pa tu- di železen ali ploc'Cvinast lonec brez toplomera, če je ]e dovolj globok. Voda mora biti razgreta -do 75" C. Cetrt ure naj nalahno vre pri tej vročinr. Ko do- spe živo srebro do te višine, lonec od- maknemo. Ko mine četrt ure, pokrov odvzamemo, da se začne voda počasi ohlajati. _ Ce imam šc več steklenk za paste- riziranjc Soka. ponialem jcmljem ste- kleiuco za steklenico iz vode. jo ogrncm z debelo otiračo. ker sicer vroče ne hi mogel (lolgo držati ter poriuem zama- je bi| takt) mocaii, da so bili ljudjo po- nekod kar omamljeui. Zračni prit^sk jc razbil tiuli v bližnjih hišah nekaj šip In celo onstrau kapucinskega mostu v ob- čiusk' liiši so popokale štiri šipe. Pre- bivalstvo jc büo zelo prestrašeno. Ka- kor se nam javlja so vsled stiele na vc- čih krajili zgorele žarnice. Nevihta ]e ¦razsajala ])o vsej celjski okolici in sa- vinjski- dolini. V Lnbcčni jc udarila stre- la v nek kozolec in ga upepelila. 20. sept. 1923. ob priliki 15-lctnlcc bpomina septembersMh dogodkjov je priredil ,v Cclju ^Klub napr. slov. aka- demikov v Cclju« književni dan za ko- roško mladino in razpečaval koleke v prid Ijudskini knjižnicani. Nabralo se je v Ceiju in bližnji celjski okoUci 1017 knjig, kolekov pa se je razprodalo v skupnem znesku 650 Din 25 para. Vsem darovalcem izreka odbor »Kluba napr. slov. akademiküv v Celju« najicpiU) za- hvalo. Kdor ima šc knjige na razpo-Iago, naj jih odda v skriiüco Pred celjskim kolodvorom. Proslava sponüna l^-ictiiice sep- temberskili dogodkov, ki jo jc obhajai »Klub napr. slov. akademikov v Celju« due 22. septenibra 1923 v Narodnem do- iiiii v Celju, je v vsakem oziru sijajno uspela. Po ofieijelnem delu govorov, So slecUlc dekiamaeije g. M. Košiča, čiana narodnega gledaHšča v Mariboru. telo- vadna nastopa članov in članic »Soko- la« v Celju in kot zaključck dve krasni alegoriji g. M. Renčana. Nato se je raz- vil prav prijeten zabaven večer. Vinar- no sta oskrbovali gospe Stermecki-jeva in Strupi-jeva, buffet gospa Čcrne-jeva in gdc- Zupanc'c, kavarno g. Založn'lk- ova in gdč- Benčan, slaščičaiMio pa go- spa Radič-cva. Za hUro in prijazno po- strežbo so skrbelc sestre Sokolice, Pe- čovnik Jelica, Bar Dora, Jedretič Da- nica in Oraš Margareta. Prispcvke za buffet mi kavarno so poslale sledečc tvrdke oziroma posamcziTiki: Zvicza slov. trgoveev. Ravnikar, JagocUc. Pe- tck. Ermcnc, Močnik, Karlovšek in dr., Plavc, Novak. Lnkas, Diehl. VošnaR, Rcbck. Kroflič. Rebcvšck, Zany in T'. Kovač-cva. Nadalje sta darovala gospod Preantoni, zastopnik delniške pivovar- ne Laško, 25 1 piva in g. Bovha 500 spo- minskih kolekov. Tvrdka Strupi k dala 'brezplučno kozarco iit, stekleniee zu vhianio na razpoluv.o. jjj. Perc, soßtilnl- car v Narodnem dornn nam je sei pri prireditvi kar najprijazncjc na roko. üdc. Anica Kovač-eva je pomagala pri razprodaji spominskili kolekov. Orjunn v Celju se jc korporativno udelczila proslave in mnogo pripomogia k uspe- hu proslave. Vseni cenjenim damam, sestram Sokolicam, vsem organizaci- jam, ^g. govornikom in g. deklama- torju. g. Hcnčanu, vsem tvrdkam in po- sameziiikom ter sploh vsem. ki so na kakršenkoli način pripomogli k najlcp- šemu iispehu pHrcditve, izreka odbor »Kluba napr. slov. akademikov v Cellu« tem potom svojo najtoplejšo zahvalo. Narodnjaki trga St. Jur«j ob juž. ž. so se častuo odzvali pozivu »Kluba na- prednih slov. akademikov v Celju« na dan 15-letnice sp'omina scptembersküi dogodkov, dne 20. sepi. 1923. Clani klu- ba so pod vodstvom agilne^a tovarisst medicinca Mogelnicki Borisa nabiraU knjige za koroško mladino in razpečav- šek v posodico z raztopljenim paraf- nom, ki ga razgrejr nob kraju štedilni- ka. V to svrho dobro služijo odpadki sveč. Paziti moram, da so zamaški s parafinom vsepovsod dobro zaliti, da.ne more zrak v stekleniee. Zato navadno večkrat namočim vrh slatinščaka vr ne preveč razgret parafin, da se na-.rav* lalina skorja okrog zamaška. Stekleni- ee, ki pridejo nato na vrsto, sem prej malo ogrel v mlačni vodi, da se ne raz- letijo, ko jih porinem v aparatovo žgo- čo vodo. Tako delam, dokler nisem vse- ga vkuhal. Stekleniee shranim na su- preveč razgret parafin, da se napravi mezdra, gnilobna prevlaka vrh soka, še to ni znamenje. da je s-ok skvarjen. Lc takrat, ko sok zgubi barvo ali se začne gibati, je začel izgubljati svoj prijeten, osvežu.ioč okus. Meni se ni §e niti ena steklenka tako vkuhanega vina 'doz.daj skvarila. Imam ga še zdaj nekaj v za- logi. Seveda je ta reč radi dragih ste- klcnic precej draga in delo pri toplem štedilniku dosti mueno. pa se splača abstinentu, da more pri slovesnUi prl- likah treiti z enakobarvno, zdravilno tekočino ter postreči gostom abstinen- tom, predvsem pa otrokom. L. S. naddesetleten abstinent. 11 koleke y prid ljudskim knjižuicam v obmejnih krajih. Skupno Jc bilo daro- vunih v Št. Jiirju 200 lepili knjig, kole- kov pa se je piodalo za 335 dinarjev. Kskrena livala vsem darovalcem! — Odbor «Kluba napr. slov akademikov v Celjuc Našhi se \n na proslavl »Kluba na- prednili b|ov. :ikadern!kov v Celju« v Narodnem domu 22, yept. tl. aktovka. Kdor jo je zgr.bil, se naj oglasi v klubo- vi sobi. Naiodni doir., .'"i. nadstr. med nradi?ivni urami. »Klub üapr. slov. akademikov v Cs- Iju« poziva ccljsko narodnjukc. da jayi- jo takoj khibu iuicna oiiih Neüicev »» neniškittarjcv, še sedaj bivajočih v Cc- lju. kl so sc 20. sept. 1908 odlikovaü pri napadih na celjske Slovence. Hočcmo, da ne ostane pri praznih besedah. ki smo jih slišali na proslavi 22. sept. tl.. ainpak da bo ČMn prejc mogoče realizi- rati geslo »Svoji k svojim«. — Odibor. Trajno upokojen je poštni kontro- lor g. Josip Kosi, ki je služboval 21 let nepretrgoma na tukajšnjcm poštnem uradu, prejc pa 2 leti v Lcobnu. Bil Je veduo ve.sten in ljubeznjiv v svoji slu- žbi. 0. Kosi je znan in priznan strokov- njak v č-beiarstvu. Kot vrlenm naroir njaku želinio. da bi preživel še ninoga leta zdrav Mi zadovoljen v zaslužencm pokojii. Koncerl vijornisl-cga virtuoza gosp. Karla Sancin. S početkom letosnje kon- certne sezove jc ustanovila »Glasbcna Matica« v Celju koncertno poslovalnl- co, koje naioga je prirejati koncerte tu- in inozemskih umetnikov. Samoobsebi umevno. jamei že firma »Glasbcnc Ma- lice« za prvovrstno umctniško kvalke- to koncertov. Letošnjo koncertno sezo- no otvori »ülasbena Matica« s solistič- iiim koncertom g. Karla SancMia, koje- sca umetniške zmožnosti so celjski pu- bliki že dobro poznane izza časa niego- vega sodelovanja v kvartetu »Zika«. To pot se bomo seznanili z g. Sandnom kot solistom z blestcčo vijolinsko teli- niko in globokoobcutnim prednašanjem. Koncert je za nas Celjane tembolj za- niniiv, kor jc g. Sancin z letošnjim šol- skim letom prtvzel vodstvo glasbenc sole »üiasbene Matice« v Celju. Zato opozarjanu) na ta Koncert posebno sta- više. koj'h ouoci pohajujo v Solo »Olas- beiic Matice-.'. Na Kin virin bo sprcmljaia imictniK'a JijegovLi soproga ga. Mira Sancinova. ki jc na glasn izvrstnc pia- nistinje. Dolžnost celiske pi:blike je, da pokaže z razprodano dvorano, da zn-t ceniti pridobitcv ic urnetniske dvojlce za Celje. Koncert sc \rsi 1 oktobra v ;nal;- dvnrana hotcla ^1'nion«, točno o': l>ol 21. uri. Na sporedn so sledeče skUid- be: Dvofakova sonatina v g-duru. Bachova »Air« na g-struni, D'Ambro- sio Šere-nada.Šniftaitc »Iz domovinc«. Griegova. sonata v g-duru. Pugnanijcv »Prekidij in Allegro« in Fitichov »Po- em«. Program je torcj pester in zani- miv ter zajamčuje mnogo plemenite- ga umetnJškega užitka. Predprodaja v- stopnic prične v nedeljo 30. tm. v trafi- ki gc. Marije Kovač y Aleksandrovi ul. Izvenccljske udeležnike koncerta opo- zarjamo, da si vstopnice za koncert pri- skrbe že v predprodaji, ker je računati z razprodano dvorano, in bi niorali mor- da od večerne blagajne odhajati praz- iiill rok. Anketa gosü'lnicarjev slov. Štajcr- ske, Pi-ckinurja in Mežiškc doiine V Ce- Iju. V torek. dne 25. tm. so se zbrali za- stopniki gostvlničarskUi zadrug iz slov. Stajerske, Prekmurja in Mežiske doll- ne, da izrazijo svoje ninenjc glede upc- ljanja nov'h taks. katere so zlasti za gosiilnicarjc na dežcli zclo obcutljive. Odposlalo je 14 zadrug svoje načelni- ke, da izrazijo svoje mnenje glede na- meravanih novoprcdvidevanih dav-kov. G. načelnik Božič je v kratkili in jedr- natih besedah obrazložil, nameravanje finančncga ministra glede uvcdbc no- vih predpisov za gostilničarje. Raz- pravljaio si Dragopoljcin iistnica z vsebino 20.75i Din. 2. Dne 22 sept. tl. mod 11. in i.'. i.ro na Kralja Pe- tra cesti črr.a usniata iistnica z vsebino oko'j» 2000 K, I listck za popraviilo ure pri Strolimayerju, 1 izkr.znica za dvo- kolo ter razuili vrcdnosdiih računov Mi proracunov v skupni vrcdr.osti 3000 K. 3. Dne 19. sept. tl. oh 20. uri od Samo- stanske u\\cq do Invalidskega doma lsin dinarjev v erti rujt'.vi usniati Hstnici. 4. Due 1. sept. tl. ob 20. uri 30 aniniitna kolodvcru ali na Krekovem trgu usnja- ta listnica z vsebino 100 Din in nekaj drobiža ter iistek z naslovom Kati. Zu- pan. Polzela. 5. Dne 12. sept. tl. v me- stneiii vrtu črna 'usiijata ročna torblca z vsebino 5 Din ter en recept. b. Due 11. sept. tl. ob 9. nri od kolodvora v Aškorčevo ulico St. 10 cna ženska sre- brna zapestna in a z dvojnim pokrovom in ubito sipo z liovim rumenim zapest- nim jermenom. — Najdcno: 1. 1 lesena potna palica. 2. srednji znesek denarja; 3. 1 dežnik; 4. 1 dvokolo (bicikl); 5. i ročna torbica z vsebiuo nekaj denarja in drugih prcdmetov; 6. 1 novčarka z nekimi vrednostnimi predmeti; 7. enc klcšče. Našla se je srebrna zapestnica na hodniku pred Zvezno tiskarno. Kdor }o pogresa, naj se zglasi v uredništvii »Nove Dobe«. Javna dražba avtomobila. Gos- podarska komisija v Ljubljani je naro- čila okrajnemu glavarstvu, naj se proda v garaži cinkarne se nahajajoči osebni avtomobil znamke »Nesseldorfer«, po- tom pismene ofertalne javne dražbe. Javna dražba se bo vrSiia dne 28. sep- tembra 1923 ob 10. uri dopoldne na okrajnem glavarstvu v sobi štev. 7. Izklicna cena znaSa 50.000 Din. Po- nudniki imajo položiti predpisano 10% kavcijo, sočasno s pravilno kolkova- nimi ofertami pri okrajnem glavarstvu. Oferta postane obvezna za ponudnika takoj, za državo pa ko dospe odo- brenje od Direkcije Plena v Beogradu. Stanovanje zamenja brlvec Ko- štomaj. Stt-v. 109. 0 V A D 0 B A € Stran 3. Našim cfjij. iiaročnikoni »Nove Dobe« posluli smo izpolnjene poloziwce v svrlio poravnave narociiine od 1. oki. t. I. vnaprej. Obenem prosjmo vse za- ostale liaročiiiikc, ki še dialgujejo iiaroč- miio, nekateri z'e po več meseccv, da svojc dolžiio svote do I. oktobrta tl. po- raviLit! blagovolijo, kOr wo naš' stroškl prevejiki, da bi zaiuogU nuročniiio še nadalje odiagat', kar Se naj blagovoU pri posiljaniu iste upostev'ati, sicer smo prhiiorani s 5. oktobrom brezpogojno list v^akemu neplačmku ustaviti. — Upraviiistvo »Nove Dobe«. Narodno gospodarstvo. Znižanje vozwine za vino. Za prc- voz viiia so se določUe sledeče znl/.a- tie tarife: V notraiijeni promctu za miio- žino nad ion met. stotov za vagqn do 100 kiloinetrov 1060 Din, do 200 kilome- tro\' 1820 D. do 300 kilometrov 2450 D. do '400 km 3110 Din, do 500 km 3630 diiiarjev. Za izvoz v inozemstvo do 10n krlometrov 650 Din, do 200 km 940 Din, do 300 km 1160 Din, do 400 km 1400 diiiarjev. do 500 km 1630 Din. Prcvažanje jesenskega blaga. Po obvestiiu direkcije državnih železnic v Zagreb» se bo v najkrajšem času priee- lo s prevažanjem sezonskih PosUjatev, ki se ima izvršiti po sledečem redn: T. nujne vojaške in železniške režijske pošiljatve (rcžijski premog in prazni vagcnO; ?. pošiljatve živega blnrf. (ži- vine in svežega sadja); 3. snhe češplje in pekmcz; 4. sladkorna repa; 5. drugo kvarljivo blago; 6. prehraiijevalni prcd- meti (žito, koruza itd.); 7. premog; 8. gracibeni matcrijal, vojaške in režijske posiliatve; 9. drva itd. Trgovska zbor- nica opozarja vsc intercsirane indnstri]- ske in trgovske kroge na ta razpored preyoza transportov. Izvoz svcžega sadja, suliih čcšpelj in pekmeza se ima ¦po obvestiiu železniške direkcije zaklju- čJti s 1. decembrom tl ».lugoslovattiski Vinogradar i Vo- čar«. Priniili smo 13. i 14. broj ovc do- bro urediivanc smotre sa slijcdcčim sa. držajem: A. Vesijak: Pseudopeziza Tracheiphila, — Berba, — Još jeclan novi način priredjivanja vina, — Slatfo- renje mošta, — Pr.eradjivanje groždja u hranive tvari. — Na daljc donosi razne ¦vjicsti sa domačeg i stranog tržišta, o vino-gradima i bcrbi. h vočarstva i vl- narstva. pitanja i odgovore i dnurc kratke vijcsti. Preti>Jata iznosi na godi- nu Din 50.—, a šalk se na: Uprava »Ju- goslav, vinogradara i vočnra«, Zagreb, Petrinjska nl. 28. DopisL Ši. Pavel prj Preboldu. Zadnji na5 -dopisnik se jc pa res zelo zmotil, ker je trdil, da imamo mi Šentpavclčani tr* samske nc'telje in da jili mkdo noče na hrano vzeti. Javnost naj ve, da je prl nas samo eden samski gospod učitcljln ta iina hrano v eni onih gostiln, katerc je navedeni gospod dopisnik napadel. Dobma pri Colju. Neimcnovan 2al- čan daroval je tuka}. šol. knjižnici 150 dinarjev, za kar se rnn izreka tem po- tom prisrčna hvala. — Vodstvo I.judske šole Dobrnn pri Cel.ju. Prosveta. Lovec, štev 15—16, sta izšli. Prl- našata članke: O vidrali in tern in onem: obris lovskega živaloslov.la; Stre-lstvo; iz lovskega oprtnika; ribar- ska mreža. Zdravje. Marčeva in aprilova 5tc- viH\'a prinašata zelo koristne in zanl- mive članke kakor, Drnsa zapoved o zdravjn. Nalezljive boleznr, Seksualno vzffajanje. Pomen vodc za življenje \n zdravje, O vodnjakih, Zdravje nčencev *n duševno delo, Zastrnpljcnje s kami- no sodo. Knjižici priporočamo vsem broz izjeme. Dnevna kronflou Smrtna kosa. Umrl je pri Sv. Anto- nu na Pohorju oče g. prof. Fran Mrav- ;ljaka, veleposestnik s. Mravljak v v1- soki starosti. PokojiHkJe.bU dolgo -dobo let žujpan ondotne cbcMie, bit je kreme- nit značaj in neustrašeii narodnjak. Bo- di nru ohranjen časten spomin, preosta- lim naše sožalje! L'nirl je v Žalcn g. Jernej Košar, orožnfeki stražmojster v pokoju in po- sestnik v 69. letu starosti. Pogreb bo v četrtek 27. tm. ob pol 5. uri. N. v m. p.! Umrl «e v soboto podpredsedniK Narodne banke Marko Stojanovič. naj- starejši beograjski odvetiük in eden najngle-dnejših bcograjskih meščanov. Prvi spomenik v Mežiški dolini. Hrabremu borcn poručniku Francu Malsaju se bo odkrjla 6. maja 1924. lcta spominska plošča tik trga Ouštanja. — Tr^c Gnštanj je še danes zagrizcno nem- ško gnezdo. akoravno ie v "jem 99 oa- stotkov slovenskc krvi. Lc peščica Je narodnih ljndi, zavudnili Slovencev. kl kljiibujejo lej zagrizenosti in ^lrže po- nosiio jifgoslovanskj prapor kvišku. — Ta p^ščica zav-cdnih Slovencev, kl ve ceniti osvoboditev izpod tujega jarma, in ki ve, c!a jo jc osvobodil jnnak Fran- ce /Vlalgaj. ki je prelil svojo kri. na na- 5Mi tlcli. k nstanov'b odbor za Malga- jcv spomenik v (liištanjn, ki po'bira l>ri- spevke širom naše kraljcvine, da inn bo s tcm mogoče izvesti častno a težko nalogo in pO'.stavifi iunaku-osvobodite- l.in primerno spominsko ploščo all ceio ppomenik, — Dne 5. maja pa mora ocT- kritje te plošče združiti v veličastni manifestaciji tik ob mcji vse sloje. brcz razlikc stranke, da pokažemo bratom onstran ineje združeno jugoslovensko armado. ki bo nckoč prinesla tndi njlni odrešenjc. — Treba bo še mnogo \wnw- kov Malgajev, da osvobodimo našo Go- risk o. da sc borno izprehajali ob naši bistrj ZHi in piU njeno vodo. — IVUhec in Jakec na pročeljn tržaš. magistra- ta težko cakata. da jima zasvira na tr- crii jiiffoB'ovanska hinina. — Vse tc ml- s|i morajo biti zdnižcne v krepko volJo na dan odkritja sponünske ploščc jjima- kn Malgain. — Vse korporacije, im rcdom. — Pozivljamo na- dalje vsc Alalgajeve borce, da se pls- nienim potom javijo odboru za Maiga- iev spomenik v Ouštanju, kajti na dan odkritja Malgajevc plošče bodo zopet nastopili kot Malgajeve četc. — Prosi- mo, naj ta dopis priobčijo tudi ostali Ü- sti v državi. Iz se]e Viš.jcga šolskega sveta dnc 20. tni. V področjn mariborske oblasti so se izvršila na bivšem Sp. ^tajer- skcm sledeča učUcljska imenovanja: Za nadiičitelje: v Šmartnem v Rožnl dolii'i Vinko Požar. strokovni učitelj na meščanski šoli v Vojnikn, pri Sv. Je- derti Dra.^o Vidmar, nčitelj na Kalobjn. pri Sv. Janžu na Dravskem poljn Fr. Martine, začasni nčitelj istotam, na Ptnjski gori Sim. Kcrbler, učitelj isto- tan i'i na Blanci Viktor Bregant, iičHelj v Rajhenburgn. Kot učUelji, ozir. nCi- teljice so ^ 0 V A D 0 Fj A,_____________________________________________________§tev. 109 Telefon Stev. 75 in 76 ressKTisrsre^^.-— POtll*UZ31ICS SSanr' Poštni ček rač. 10,593 Dclniška glavnica in rezerve približno O&Billi^SliSi V LjiillsliSfli Dekiiška glavnica in rezerve približno Din 45,000.000 — TY m ° Din 45,000.000— Ustanovljena Iefa 1900 Brežlce, Črnomell, Gorfica, br. po 6V200 *o Je 6*50 Din cd s'o, prcl? oisipovedfi do 8 Dfin od slo. Prlvečjih naložbah podogovoru Re»tni etavek p^La xatfru{?n ter «e no xaracuni vlaoateijem! Pozivljam dotično osebo, katera je našla v soboto med 11. in 12. mo dop. erno usnjato denamico z vsebino nad 2000 Kron in raznimi važnimi dnkomenti, od gostilne Bra- nibor do žage Ivo Cater - Gaberje, da isto odda na polieijo ali na moj na- ' slov. Oseba je bila opažena. Proti vr- nitvi dobi na^rado. Ivan Andič, mizar, Voinik. Kontoristinja z večletno prakso se takoi sprejme. Javijo se naj samo prvovrstne moCI, ki so popolnoma perfektne v steno- grafiji, strojepisju in knjigovodstvu. Ponudbe naj se pošljejo na upravo pod »Dobra rnoč«. 3—3 f Globoko potrtim sreem naznan- jamo vsem prijateljem in znancem tužno vest, daje naš iskreno Iji'.bljeni gospod 3epnej Kosep orožniški stražmojster v pokoju in pos?stnik danes 25. tm. popoldne po dolgi in mučni bolezni v 69. letu svoje sta- rosti, se preselil v lcpše, vecno živ- Ijenje. Pogreb predragega pokojnika bode v četrtek, dne 21. septembra ob pol 5. uri iz hiše žalosti iia domače pokopališče. Sv. ma5a zadušnica se bode služila v funi cerkvi v petek, dne 28. tm. ob 6. uri zjutraj. Priporočamo ga v blag spomin ! ŽALEC, dne 21. sept. 1923. Žalujoči osfAli. P'°'štedilnik stai10vanJe GoNpod, ki «?e žc-li porcčiti, ifiüe r-tano- z bakrenim kotlom v dobrem stanju. vanje, eno ali dvc sobi s kuhinjo. PlaCa Vpraša se v Prcšernovi ulici 3 v urar- mesečno do 750 Din. Ev. tudi Ishko ski trgovini. zamenja svojo pra/no sobo za tako ---------------------------------------------....... stanovanje proti visoki odžkoclnin'. »-* v» ¦ •« n,i r» s. ü 5 Ccniene ponudbo na upravo lista pod RaZSirjajte „NOVO DODO I »Mima stranka«. 2-1 Pruourslne pšenične ofrobe ima w zaioyi Blagovni oddelek Zadružne Zveze v Celju. Z globoko tugo v sren nrjinanjamo sorodnikom in znan- cem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, ^ospod vclopoacs&nčk in Lupan pri Sv. Antonu na Pohoi*ju v sredo, d]ie 26. septembra 1923 po noči v 74. letu svoje sta- rosti mirno zstisnil za vediio svoje blage oči. Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 28. septembra ob 10. uri dopoldne na domače pokopališče. Bingega pokojnika, ki je vse svoje življenje posvetil delu, ohranimo v nepozabnem spominu. SV. ANTON NA POHORJU, dne 26. septembra 1923. Katarina Mravljak, žen a Peter Mravljak, vcleposnstnilr, Vuhred, Franc Mravljalc, profesor v Celju, Angela Mravljak, Anton Mravijak, Ivanka Mirnik roj. Mravljak, Ivan Mravljak, Katarina Mravljak, Feliks Mravljak, bancni uradnik v Celju, Krfsti Mravljak, otroci. Ema Mravljak roj.Lakner, Mart;i Mravljak roj. Hrašovec, Franc Mimik, snjihi in snahe. En! za vselcj se Vain priporoča samo vektrgovina R.Stermecki, Celje, ako hočete res do- bro in poceni leupiti ročno, domače delo, kakor tudi fine tvorniške, obleke za ženske, moške in otroke, perilo, klobuke, pletene jope, čepice in sale, kravate, rokavice, noga- vice in sploh vso modno robo za dame in gbspode. — Trgovci eiigros-cene. BREZPLAČNO vam pošiljam cenj. dame svoje i ktm|iige in brošupe | ki obravnavajo vsa diskretna žen- ; ska vpr&Sanja. SpoStovane gospe, ] na vsak način morate brati moje ] broSure, da se izognete skrbem ' in pomanjkanju. Na vsa diskretna i vprašRnja vam odgovorim takoj ! in vestno. Zahtevajte takoj bro- * §uro E, proti pošiljatvi 10 Din < (ne znamke) od med. At. Bork—te, ] Frankfurt a. M., Moselstrasse 48. ' lšče se soba s hrano za gospodično pri boljši rodbini. Po- nudbe na upravo »Nove Dobe«. 2—1 Obiteijslio hišica novo zgrajena, obstoječa iz treli sob, veže, kuhinje in jediine slirambc, lepo ograjen vrt, na mirncm prostoru, se radi selitvo pod vrednostno ccno za Din 150.000'— prod;;. Stanovanje takoj na razpolago. Vpraša in ogleda se Celje, mestni vrt. 2—1