rBn CENA 80 SIT POLEMIKE: CIRIL ZLOBEC: JANŠA JE JEGULJA SLOVENIJA, SREPA, 5. AVGUST 1992 KULTURA: GLAVE PADAJO NA MARIBORSKI ODER ŠT. 30-31, LETO XXVI KRIMINAL: POSILJUJEJO TUDI HRVATI GOSPODARSTVO: MAKS BASTL KOT PISKROVEZ fr'''**' I , JU? ŠKANDALI: SPETIR OB ZDRAVILU ZA RAKA — KAJ SE DOGAJA V SLOVENSKEM PARLAMENTU? SVINJAK SE ZRAČI DO SEPTEMBRA Če je mraz, nam ni prav, če je vroče pa še manj. Vroči dnevi nas polenjajo in vlečejo k počitku (celo pri Novi dobi smo postali manj aktivni, In če lahko rečem: pridni.) Je čas dela in je čas počitka (če parafraziram kranjskega predsednika). Izgleda, da je ozonska luknja nad Slovenijo izredno velika, saj je vplivala tudi na luknje v poslanskih glavah. Zakaj? Zadnje zasedanje slovenskega parlamenta se bo vpisalo v zgodovinske anale, ki jih najbrž nikoli nihče ne bo želel brati, kot eno v nizu neuspešnih. Poslanci so si vzeli dopust predčasno, najverjetneje Iz vladne preračunljivosti in ne zaradi preznojenih srajc. V vsakem primeru so prešpricali svojo obveznost biti v svinjaku s parlamentarno namembnostjo, kjer bi lahko po potrebi tudi kaj sprejeli v korist slovenskega naroda. Seveda davkoplačevalcev niso ogoljufali vsi, temveč tisti, ki jim ustreza odlog volitev. Ve se, da so to predvsem trobentači iz opozicijskih vrst. To pa Jim ne bo veliko pomagalo, saj se lahko volitve v državni zbor in državni svet Izvedejo tudi po starem zakonu. Takrat se bo njih število znatno skrčilo. Po bodočih volitvah se bo ob devetdesetih poslancih In štiridesetih svetnikih namesto sedanjih dvestoštlrldesetih parlamentarcev, ki so se le redko zbrali ali sploh nikoli v skupščinski dvorani, lažje dihalo. Najvažnejše je, da bo manj smrdelo. Da imajo poslanci dopust, je za njih zelo koristna stvar, za novinarje pa prav čudovita. Vsaj tisti redki (poslanci), ki še imajo sto pik, se bodo spočili od večnega poslušanja neumnega blebetanja. To je dobro tudi iz zdravstvenih razlogov, saj je menda neumnost nalezljiva, prenaša pa se predvsem po avdio-vizualni poti. Edini protistrup je biti gluh In slep. Državljani, ljubiteljsko vezani na skupščino In novinarji profesionalno, pa se bomo lahko vsaj do septembra posvetili pomembnejšim opravilom. Septembra, ko se bodo poslanci zopet zbrali v dvorani, se vsi ogoreli ovohali in prešteli ter umrle počastili z minuto molka, bodo pristopili k popravnemu izpitu. Najverjetneje ga bodo opravili, kar pomeni, da bodo ključna zakona o volitvah v državni zbor In državni svet sprejeli. Tako ali drugače bodo pričakane tudi volitve, ki bodo porezale krila mnogim visokoletečim. Je pa absurd v tem, ker tudi po njih najbrž ne bo nič boljše. Zatorej- je najboljše na njih kar pozabiti in skočiti v vodo, na glavo. Franc Furland DRAGI VELJAKI! Pišem vam in pišem, odgovora nobenega. Nimam namena ponavljati veh vprašanj, vendar, ker so se začele parlamentarne počitnice, naj jih nekaj ponovim. Dr. Drnovšek je na začetku svoje vladavine povečal plače uradnikom, zdaj jih naj bi zamrznil. Proračun je povečal, ni niti besede, da bi dejansko zmanjšal državno upravo. (Tu greš, dragi premier, po poti Markoviča!) Minister za pravosodje molči o tem, da bi kaj kmalu dobili zakon o varuhih državljanskih pravic. Bavčar se ni izjasnil o podrobnostih v zvezi s smrtjo Iveka Krambergerja. Predsednik Svetovnega slovenskega kongresa za Slovenijo molči In ne odgovarja, če je Spomenka Hribar edina Slovenka, pravzaprav slovenska državljanka, ki ne sme misliti s svojo glavo. Minister za pravosodje, ki je bil že drugič vprašan, ne pove, če bo poskrbel za takšne zapore za mladoletnike, v katerih bo vsaj en kvadratni meter trave... Za ministra za okolje Jazbinška tokrat le kratko vprašanje: njegov svetovalec Radovan Gačeša predlaga, da bi za izdelavo razvojnega programa IKROS (Integralni koncept ravnanja z odpadki v Sloveniji) porabili okoli 38.000 DEM, pri čemer bi lektorji dobili po 1000 DEM, sestavljale! gradiv prav tako, Gačeša bi za vodenje projekta pobral 11.500 DEM, risarja kart naj bi dobila 2500 DEM. Za nepredvidene stroške računa 10 odstotkov, pri čemer izračuna, da je 10 odstotkov od 24.000 kar 3450 DEM. Gospod Gačeša je sicer tisti, ki bi vedel kaj povedati, kako se je neuresničen projekt - pred leti - za tovarno stekla pri Novem mestu, znašel v Srbiji. Poslanci slovenske skupščine so že odšli na počitnice In niso pred tem opravili najpomembnejšega dela - niso sprejeli volilne zakonodaje. Tudi vlada bo Imela nekaj dopusta. Morda pa bo to čas, ko se bo kdo spomnil, da bi bilo dobro odgovoriti na vprašanja - javna, seveda. Vaš državljan PRAVICA DO PORODNIŠKEGA NADOMESTILA: ŽENSKE NA PREPIHU! V POLITIKI LE OKRAS V minulih dneh sta v javnosti vzvalovala vroča kri in veliko razburjenje v zvezi z domnevno namero vlade, da okrni obstoječo pravico do nadomestila za porodniški dopust. Zavod za makroekonomske analize je vladi predlagal, da bi prejemale ženske stoodstotno nadomestilo svoje plače le 105 dni, 241 dni pa naj bi matere oziroma očetje prejemali tako imenovano nadomestilo za nego in varstvo otroka, ki naj bi bilo precej nižje in za vse enako. Vlada tega uradno ni spre- »Prav je, da ostanejo pojeta, glede na osnutek pred- rodniška nadomestila ne- lagane resolucije o temeljih oblikovanja družinske politike pa naj bi se pravice celo razširile. Predlog, da bi materam in dojenčkom zategnili pasove v prid proračunskemu primanjkljaju, je najbrž propadel, saj je jasno, da bi država na ta način prihranila povsem zanemarljiv znesek. Porodniška nadomestila bodo torej nespremenjena, vendar se v vladi še vedno ukvarjajo s problemom, kako spremenjena«, je povedala Vika Potočnik, direktorica novo ustanovljenega urada za žensko politiko pri vladi Republike Slovenije, »storili bomo vse, da pravice ženske ostanejo na tem nivoju. Odprtih je še nekaj finančno - tehničnih vprašanj, če pa bi finančne možnosti dopuščale, bi položaj ženske želeli tudi izboljšati z otroškimi ali posebnimi starševskimi dodatki.« Magda Tovornik v ta namen zagotoviti prispevke. Odločiti se bodo morali, ali bodo uvedli poseben prispevek od plače ali pa bodo v proračunu našli kakšen drugi vir. Spogledujejo se celo z ukrepi, s katerimi naj bi po zgledu razvitih evropskih držav ustvarjali čim bolj ugodne pogoje za nastanek družin. Gre za univerzalni otroški dodatek, poseben starševski dodatek in pomoč pri reševanju stanovanjskih vprašanj. Mlade družine bi bile navdušene, vprašanje pa je, če je kaj takega moč pričakovati od gospodarstva, kj konstantno ustvarja vedno več socialno ogroženih in težko zagotavlja že minimum socialne varnosti. Potrebujemo razumen kompromis, kajti uspeh vsake gospodarske reforme je odvisen od socialne in politične vzdržljivosti sistema. NOVAf90BA Glavni in odgovorni urednik: Janez Sever Pomočnik odgovornega urednika: Peter Tomaž Dobrila Uredniki: LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Janez Herle (tehnično urejanje), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper) Tajnica redakcije: Suzana Rober Prodaja: Renato Vedečnik Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. - Naslov uredništva: Celje — knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215, 441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066)v23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov. So ženske v Sloveniji kakorkoli zapostavljene, da potrebujejo poseben urad za žensko politiko? Slovenija je deklarirala enakopravnost med spoloma, vendar kot kaže, to ni dovolj za preprečevanje marginalizacije in diskriminacije žensk, saj se pojavljajo glasna opozorila o feminizaciji določenih poklicev, zaradi česar naj bi bile ženske na nekaterih študijskih smereh manj zaželene. Članice skupščinske Komisije za žensko politiko v svojem poročilu tudi ugotavljajo, da je ostal položaj ženske v družini praktično nespremenjen, kar se zlasti odraža v izrazito neenakopravni obremenjenosti z družinskim in gospodinjskim delom. Politična zastopanost žensk v Sloveniji je sicer višja kot v ostalih vzhodnoevropskih državah, vendar še vedno precej nižja Vika Potočnik kot na Zahodu, posebno slaba pa je njihova angažiranost v občinskih skupščinah in krajevnih skupnoštih. Vika Potočnik pravi takole: »Na formalno - pravnem nivoju so ženska vprašanja pri nas dobro urejena, lahko gredo celo v korak z evropskimi rešitvami. Dejstvo pa je, da praksa na marsikaterem nivoju kaže, da gre za prepočasne procese, ki žensko do neke mere celo zapostavljajo, bodisi na področju zaposlovanja, izobraževanja ali političnega udejstvovanja, eden od kazalcev marginalizacije žensk je tudi njihova nizka zastopanost v političnem prostoru. Ženska pri nas opravlja kar nekaj strokovno zahtevnih poklicev in ena od naših nalog bo tudi vzpodbujanje mehanizmov, ki bi olajšali njeno družinsko delo, kar bi dosegli z raznimi servisi ali celodnevnimi varstvi.« Mariborska županja Magda Tovornik pa ima do ženske politike naslednje stališče: »Delimo usodo povprečne evropske ženske. Menim, da ni moške in ženske politike. Takrat, ko je dobro za vse, je dobro za moškega in žensko. Razumljivo je, da bi morali imeti vsi enake možnosti, ne glede na spol. Sem proti šovinizmu, da bi bila ženska vnaprej zaznamovana s to osrečujočo naravno danostjo, da rojeva. V Sloveniji je politična angažiranost žensk izredno skromna, je pa rezultat demokratičnih volitev, ki ga moram priznavati. Nikakor pa se ne strinjam z Drnovškovo vlado, ki je botrovala ustanovitvi ministrstva za ženske, potem bi rabili tudi ministrstvo za otroke, za mladoletnike, za starejše... Potrebujemo politiko, ki bo enako dobra za vse, nesmiselno je selekcionirati posamezne plasti življenja.« O vlogi ženske v slovenskem prostoru je razmišljala tudi sociologinja dr. Maca Jogan: »Tudi če ženske navzven niso zapostavljene, so posredno diskriminirane zaradi neeneke obremenjenosti z družinskim delom. Večina bremen je na ženskih ramenih, zato ne morejo uresničevati vseh pravic, ki jim sicer pripadajo. V politiki pa so samo za dekoracijo.« Ksenija Lekič 4«ntoMHilo»Klu)4u4^ di Franco Cej - Via E. Totti 12 - Tel. 040/763-366 TRST MONTAŽA, POPRAVA in PRODAJA AVTORA- DIJSKIH SPREJEMNIKOV NAJBOLJŠIH ZNAMK: CLARION - BECKER - PANASONIC - BLAUPUNKT - SONY - ZENDAR - KENVVOOD - PROTON - PIONEER KUPON ZA BREZPLAČNO MONTAŽO CENTRO-AUTORADIO HI-FI VIA E. TOTTI 12 TRST NOVff30Bfl ŠKANDALI: HRVAŠKI ŽUPNIK V SLOVENSKEM RAZKRIŽJU STOPNJUJE NACIONALNO NESTRPNOST ŽUPNIK SLUZI DVEMA BOGOVOMA Stejpan Slaviček, dekan dekanata zgornjega Medžimurja in čazmanski kanonik, župnik v Razkrižju, s svojim ravnanjem že nekaj mesecev stopnjuje nestrpnost med slovenskimi verniki in jih sili v dejanja, ki niso pogodu ne Bogu in ne ljudem. V nedeljo zjutraj so zato verniki in farani te obmejne vasice demonstrativno zabarikadirali vhode v cerkev in trdoglavemu župniku onemogočili cerkveni obred v hrvaškem jeziku. ime Hrvaška, morajo na tak način reševati problemi, da bi narod užil svoje legitimne pravice. V Razkrižju po nedeljskih dogodkih, ki so za- enkrat še ostali v mejah kulture in strpnosti, pričakujejo, da bosta Cerkev v Sloveniji in na Hrvšakem ta nevsakdanji in nepotreben spor med verniki zdaj končno - rešili, ker župnik ne more in ne sme služiti - dvema bogovoma. Janez Sever TRAGEDIJA V LOGU PRI SEVNICI PESEM MITRALJEZA Ljubila sta se od mladih nog: ona, 18-letna Beneditka Mlakar in on, 21-letni Vojko Kotnik, iz Loga pri Sevnici. Ona dijakinja, on heroj iz zadnje vojne in častnik TO iz Cerkelj. Mlakarjevim, mama je bila direktorica kmetijske zadruge, oče uslužbenec Elektro Sevnica, ta ljubezen mladih ni bila pogodu. Hčeri, dijakinji tretjega letnika ekonomske šole, sta predvidela najprej študij. Tudi sedanja demokratična oblast na Hrvaškem ima dvojna merila v primerih, ko gre za njene nacionalne interese. V tem duhu deluje Stje-pan Slaviček, župnik v Razkrižju, in neti nacionalno nestrpnost do te mere, da prerašča že v mržnjo med narodoma Kot smo v Novi dobi že obširno poročali, gre za neznanje in napako nekdanje oblasti, ki je pred približno petdesetimi leti v duhu bratstva in enotnosti Razkrižje z njeno faro pustila crkveni oblasti v Zagrebu. Desetletja so ljudje mirno prenašali del cerkvenih obredov v hrvaškem jeziku, saj gre za kraje, ki so narodnostno mešani, dasi-ravno so bili Slovenci vedno v večini, vse dokler ni prišel službovat Stjepan Slaviček, dekan dekanata zgornjega Medžimurja in čazmanski kanonik. Kot so tamkajšnji verniki takoj ugotovili, so novi »gospod« nemudoma uvedli svoj bogoslužni red, ki je temeljil na politiki in ne na veri. S trdim uvajanjem hrvaščine v razkrižko bogoslužje so se najprej vznemirili starejši občani, ki hrvaščine niso obvladali v tolikšni meri, da bi lahko v svoji predanosti sledili bogoslužju in se zato morali učiti novega jezika. Te reakcije občanov dolgo časa niso naletele na razumevanje oblasti v Ljutomeru, ker so tam pač menili, da »ni dobro dražiti Hrvatov zaradi nepomembnih stvari in neke maše.« Z osamosvojitvijo dveh samostojnih držav in neoprijemljivem dogovarjanju o razmejevanju so ob stopnjevanju politično pregretega ali kratkovidnega župnika nacionalne strasti tako narasle, da so farani najprej zahtevali zamenjavo župnika in nato razmejitev med državama. Na različne naslove so pošiljali peticije in svoje odposlance, da bi v novih pogojih faro priključili mariborski škofiji, kamor tudi sodi in bogoslužje poslovenili. Zanimivo, če že ne značilno, je, da Cerkev ni reagirala, saj je bilo očitno, da zdaj že osovraženi župnik v Razkrižju ne more opravljati svojega poslanstva. Zganili pa so se v Ljutomeru, kjer so kratko z župnikom kot z oblastmi v Zagrebu in Ljubljani skušali nevsakdanji spor župnika s farani rešiti. Kot zdaj kaže, je ta napor nacionalno pregretega župi-ka še bolj spodbudil, namesto da bi ga ohladil in umestil nazaj in samo v cerkev. Po raznih peripetijah je prišo tako daleč, da so farani za minulo nedeljo napovedali bojkot bogoslužja in blokado cerkve, da bi tako nepriljubljenemu žuniku onemogočili ustaljeni nedeljski cerkveni obred. Svojo grožnjo so tudi uresničili. V nedeljo zjutraj so možje že pred mašo pred vhod v cerkev Sv. Janeza Nepomu-ka v Razkrižju postavili trak- tor, s cerkvenega zvonika razobesili slovenske zastave in organizirali shod. Omržene-ga župnika, ki je bil skupaj s svojim sorodnikom in cerkovnikom v župnišču pa obvestili, da v tej cerkvi hrvaškega bogoslužja več ne bo. Župniku so onemogočili vstop v cerkev (ne pa tudi neznancu, ki je med protestom dvakrat izključil električno napetost, ki je bila potrebna za ozvočenje), nakar je župnik Razkrižje zapustil. Po župnikovem odhodu se je pred cerkvijo zbrala vsa vas in farani iz okoliških prizadetih zaselkov Šafarskega, Veščice, Koprive, Šprinc, globokega in Gibine ter s transparenti dali vedeti, da jezikovnega nasilja več ne bodo trpeli, saj gre po »pre-štetju« le za 79 Hrvatov. Gospod župnik Stjepan Slaviček je namreč prisluhnil le delu protestnega zbora, na katerem so sodelovali zdaj tudi Bernard Šajnovič, predsednik za verska vprašanja pri krajevni skupnosti, eden izmed nosilcev boja proti jezikovni tiraniji, Stanko Ivanušič, tajnik krajevne skupnosti, Ludvik Bratuša, predsednik Izvršnega sveta občine Ljutomer, Ljubo Jakhel, poslanec republiške skupščine, in drugi, ki so prisluhnili Zdravljici cerkvenega pevskega zbora in deklamacijam tamkajšnje mladeži. Prav neverjetno je, da se v demokratični državi, kot je Slovenija, in za kakršno se Mladost gre svojo pot, tako tudi Benedikta in Vojko. Ko sta bila Jože in Jožica Mlakar na dopustu, sta se mlada dva - vzela. Preselila sta se v Brežice. Po vrnitvi sta starša nemudoma krenila za hčerjo in jo pregovorila, da se naj vrne domov. Kaj se je zgodilo v glavi mladoporočenca, ko se je vrnil iz službe in ugotovil, da je njegovo komaj spleteno gnezdo prazno? Znano pa je, da je prišel domov in očetu povedal, da potrebuje kalašnikov, ki si ga je shranil po dogodkih v Krakovskem gozdu in na Medvedjeku, za kar je bil nagrajen z medaljo. V petek popolde se je Vojko Kotnik s kalašnikovim in dvema polnima šaržerjema nabojev ter ročno bombo s svojim osebnim avtomobilom odpravil v Log. Sodeč po tem, da je med vožnjo zdrsnil s ceste, je moč sklepati, da je bil mladenič povsem iz sebe, ko se je odločil, da bo na grozovit način presekal klju- bovanje ženinih staršev. Vendar ne toliko, da ne bi pustil možnosti za pametno spravo, saj je avtomatsko puško z naboji in bombo zavil v zastavo nekdanje Jugoslavije in pred vstopom na tastovo dvorišče spravil pod drevo. Na dvorišču nove hiše, ki sta jo zakonca Mlakar zgradila zase, hčer in sina šele pred leti, je Vojka pričakala Benedikta. Kaj se je dogajalo v tistih usodnih trenutkih, ni znano. Vendar so posledice grozovite: Benedikta bi naj pred možem zbežala v hišo, po vsej verjetnosti zato, da bi starše opozorila pred nesrečo. Kaže, da je Vojku Kotniku ljubezenska tragedija povsem zamračila um: vrnil se je po brzostrelko in z večimi rafali kosil po ženi, njeni materi in očetu. Ko je izpraznil prvi, je vstavil novi šaržer in streljal naprej. Po grozovitem pokolu je odšel v preddverje, pokleknil in pod sebe postavil roč- no bombo. Tako se je razstrelil še sam... Tragedija v Logu kruto opozarja na dejstvo, da je bilo v Sloveniji več mrtvih pb vojni, kot med - vojno. Gre za nekdanje, sedanje ali pripadnike hrvaških teritorialnih obramb, ki, kot kaže, veselo križarijo po državi z arzenalom najrazličnejšega strelnega orožja. Vojko Kotnik, donedavni heroj in starešina nove slovenske vojske, se je v trenutku nesrečne ljubezni prelevil iz heroja v morilca. Tragedija v Logu pri Sevnici je osupnila Posavje. Tragični konec nesrečne ljubezni je dobil širši pomen prav zato, ker gre za pripadnika teritorialne obrambe. Torej za vojaka, ki bi naj ubijal v vojni in ne zaradi nesrečne ljubezni. Kaže, da ob vsej neoprijemljivo blaginji Janševe vojske gospod minister pri izbiri kadrov pozablja na najbistvenejše, da je namreč vojak najprej in samo človek. Za vojaka pa vemo, da ni sposoben vsak. Kaj šele za starešino... Jani Sova KOVINOTEHNA Prenovljen PC HUDINJA otvoritev v soboto, 8. 8. ’92 ob 10. uri Od 15%-30% popust pri gotovinskem nakupu od pralnega praška, barv, lesnih premazov, orodij, malih gospodinjskih aparatov do toplotne tehnike. CENE NEMOGOČE JE MOGOČE TV Syntronik 51 - uvoz Pralni prašek RADIKAL - uvoz Modul Ormož CET Zlatorog 1/1 Damil Zlatorog 1/1 ONA 5 PALOMA DIDI SEVEN - uvoz Kozarci kristalin 6/1 Rogaška Slatina Kuhinjske krpe Žarnice Philips Držala za milo Motika Garnitura za voskanje - uvoz PONUDBA VELJA DO RAZPRODAJE! CENE 39.900 SIT 397.00 SIT 36,95 SIT 99.00 SIT 77.00 SIT 13.00 SIT 99.00 SIT 350.00 SIT 44.00 SIT 50.00 SIT 50,00 SIT 150.00 SIT 122.00 SIT 'Havo&t! KARTICA ZA PODJETNIKE IN OBRTNIKE Za vse ostalo kupljeno blago z gotovino nad 10.000,00 Sit 10% popust! Vse blago pa je seveda možno kupiti tudi na potrošniško posojilo ali na čeke pod izredno ugodnimi pogoji!!! INTERVJU: CIRIL ZLOBEC - PESNIK IN POLITIK S KNJIGO NAD KNJIGO Član predsedstva republike Slovenije Ciril Zlobec v pogovoru razgrinja delovanje tega organa ter pojasnjuje, kaj pesnika pripelje v politiko. V pogovoru nismo mogli obiti tudi teme, ki ta hip zbuja precejšnjo pozornost - Premike Janeza Janše in nelaskav prikaz Cirila Zlobca v njih. Člani predsedstva zastopate različne politične usmeritve, od prenoviteljske pa do krščansko demokratske. Vas ta različna ideološka izhodišča, iz katerih pač vsak do neke mere izhaja, ovirajo pri vašem delu? »Pred volitvami sem predlagal na okrogli mizi vseh kandidatov za predsedstvo naj bi se predsedstvo od samega začetka postavilo na nadstrankarsko pozicijo in da naj se vsi, ki kandidiramo, zavežemo, da tisti, ki bodo izvoljeni, naj ne bi strankarsko delovali v času članstva v predsedstvu. Tega se od samega začetka držimo praktično trije, predsednik Kučan, Kmecl in jaz. Oman in Plut tega seveda ne moreta, saj sta šefa določenih strank. Na samem pričetku našega dela je prihajalo tudi do zelo mučnih napetosti, kajti tako Oman kot Plut sta bila izrazita predstavnika dveh strank, ki sta bili v koaliciji Demos. Ker je bilo predsedstvo edini forum, v katerem Demos ni imel večine, je bilo to v globalni politiki Demosa moteče. Zato sta poskušala vnesti vizije in določitve Demosa v predsedstvo. Vendar se je že na prvih dveh sejah pokazalo, da bi to pomenilo neke vrste razcep predsedstva. Na moje veliko zadovoljstvo pa smo se izjemno hitro ujeli tako, da nismo od začetka do danes o nobenem problemu, tudi v času vojne ne, glasovali. Vse odločitve so bile sprejete soglasno, razen en sam primer o ustavnih sodnikih ob enem vzdržanem glasu.« Kar je glede na različno strankarsko opredelitev članov predsedstva prav gotovo uspeh. »To gotovo je uspeh, h kateremu je veliko prispevala izjemna diplomatska sposobnost Milana Kučana, ki je izrazito nekonfliktna osebnost in tako dolgo pusti odprta vprašanja, da vsakdo la-ho izrazi svoje pomisleke, svoje drugačno gledanje in potem se stvari ob teh razlikah in celo nasprotjih, včasih tako dolgo premlevajo, dokler ne pridemo do skupne odločitve. Predsedstvo je bilo prav zato, ker je bilo edini forum, kjer ni delovala strankarska pripadnost, ne glede na strankarski izvoz posameznih članov, tisto edino mesto, kjer so se lahko odvijali dialog in usklajevanje razlik pri temeljnih vprašanjih. Z mednarodnim priznanjem in z vstopom Slovenije med Združene narode so zgodovinske teme nekako izčrpane. Sedaj se zopet z vso ostrino pojavlja atmosfera, ki je značilna za volitve, saj se je volilna kampanja že začela, čeprav uradno še ni bila določena niti z zakonom niti z odlokom skupščine, in v tem kontekstu predsedstvo objektivno niti ne more, tudi če bi hotelo, imeti več takšne vloge, saj gre sedaj za izrazit boj za oblast te ali one stranke in je usklajevanje v imenu višjih interesov nesmiselno in nemoogoče. Struktura kolektivnega organa predsedstva je nekaj popolnoma nenavadnega v svetu. Celotno predsedstvo ne more komunicirati s še- fom neke tuje države, ampak je logično, da komunicira predsednik predsedstva v funkciji predsednika države. Tako se je državniška teža predsedstva kot kolektivnega organa znižala in v večji meri skoncentrirala v osebi predsednika.« Torej predsednik predsedstva ni več samo prvi med enakimi, pač pa je njegova vloga pomembnejša. »Prav gotovo, da je več kot prvi med enakimi, ker zastopa državo, čeprav pod naslovom predsednika predsedstva, vendarle individualno. Drugi člani predsedstva se ukvarjamo z različnimi področji. Jaz sem predsednik sveta za zunanjo politiko, ki pa jo vendarle vodi minister s svojo ekipo. Funkcija tega sveta bi prišla v poštev, če bi prišo do navzkrižij in ker do teh ne prihaja, je ta svet za zunanjo politiko počasi tudi izgubil tisto težo, ki jo je imel na začetku, ko je prek svojih članov, ki so bili v glavnem bivši diplomati in ambasadorji, preko osebnih znanstev in zvez, deloval za tako imenovano promocijo Slovenije. Sem tudi predsednik komisije za pomilostitve. Tu je precej dela s kaznjenci in zaporniki, saj prošnje za pomilostitev kar dežujejo. Skratka, vsak član pred- »Na moje veliko zadovoljstvo smo se ze|p hitro ujeli. Nikoli nismo sprejemali odločitev s preglasovanjem, pač pa vedno soglasno« (Ciril Zlobec) sedstva ima eno ali več komisij, za pritožbe, za obrambo, to pomeni usklajevanje med vojsko, policijo in samo politiko obrambne doktrine, Plut in Oman sta strankarsko zelo aktivna, s Kmeclom pa sva kulturniško zelo aktivna.« Pričel se je že predvolilni boj. Se ga boste udeležili imate še politične ambicije? »Ne nameravam se ga udeležiti, saj imam že sedaj dvanajst let nad svojo pokojninsko dobo in nimam nobene želje, da bi nadaljeval s političnim življenjem. Pri zadnjih volivah se mi je zdelo pomembno, če smem biti nekoliko samovšečen, pri medstrankarskih zaostritvah sem bil prepričan, da bi bilo pozitivno, če bi v predsedstvo prišli ljudje, ki so se pripravljeni v interesu celotnega naroda obnašati nadstrankarsko. Ker sem kot pisatelj s svojo publicistično dejavnostjo vedno zastopal nacionalne interese in nikoli parcialnih, mi ni bilo lahko to politiko tudi dejansko v skladu s svojo človeško naturo zastopati v predsedstvu in prispevati svoj delež, da je to predsedstvo lahko odigralo to vlogo, o kateri sem pravkar govoril. V tem času sem postal tudi podpredsednik SAZU in se bom bolj angažiral na področju znanosti in umetnosti.« Kako se kulturnik, pisatelj, akademik, počuti kot politik, kot član najvišjega državnega organa? »V politiko nisem nikoli vstopal na lastno pobudo. Zmeraj so me drugi prosili zaradi nekakšnih ocen, da bi moja navzočnost utegnila biti pozitivna, skratka, niti v prejšnjem niti v sedanjem sistemu si nisem nikoli prizadeval, da bi bil v politiki navzoč. Očitno pa je umestna tudi pripomba, da, če bi bil absolutno proti, me nihče ne bi mogel v to prisiliti. Se pravi, da je bila v meni neka določena afiniteta in sicer afiniteta, da sem pojmoval slovensko politiko kot nujen element nacionalne zavesti, nacionalnega konstituiranja posodabljanja te zavesti, ki ne more biti klasična folklorna, ki bi bila grajena na predimenzioniranih mitih preteklosti; od brižinskih spomenikov, Samove države, itd, skratka, na tej veličini preteklosti, kajti primerjalno ta preteklost z narodi, ki nas ogrožajo, seveda ni taka, da bi lahko danes na njej gradili.« Zgodovina je do neke mere koristna, vendar pa njeno prepotenciranje narodu ne koristi. »Koristna je zaradi kontinuitete, glede na slovenske razmere je bilo storjenega tudi v preteklosti zelo veliko. Navsezadnje je po mojem mnenju že čudež, da se je v tem prostoru slovenski narod obdržal ob tako močnih sosedih, ki so nas okrožali in so imeli vsakršne apetite, od ozemeljskih, do tega, da nam vsilijo svojo civilizacijo, kulturo, jezik in seveda vse, kar sodi zraven, in da se je ta narod ohranil v sebi tako trden, da si je nazadnje tudi priboril neodvisnost. Čutil sem, da lahko kot pisatelj prispevam takšen delež, ki ga čisti oolitik ne mo- re. Prav zaradi drugačnega načina obrazložitev nacionalne emancipacije in tudi za ta prehod iz kulturne zavesti, ki je bila v preteklosti skoraj identična z nacionalno zavestjo, saj smo se oblikovali ob Trubarju, Cankarju, Prešernu in drugih kulturnikih in ne ob politiki, skratka, da je ta identičnost nacionalne zavesti, ki je izhajala predvsem iz kulturne in jezikovne preteklosti, ki pa jo je potrebno prenesti v modernem času na normalno politično raven, kakršno pozna ves svet, če hočemo z njim komunicirati.« »Prvi sem povzdignil glas« »Kot veste, sem prvi povzdignil glas proti skupnim programskim jedrom v šolah, kot predsednik zveze pisateljev sem se boril proti tedanji srbski agresiji proti pisateljem s Kosova in sem takrat tudi napovedal, da bo stanje, ki se je kazalo v zvezi pisateljev, postalo stanje Jugoslavije.« Kakšen je po vašem mnenju vpliv pisateljev iz vseh delov tedanje Jugoslavije na sedanje- stanje, na vse to, kar se je zgodilo? »Pisatelji so bili v vseh okoljih Jugoslavije odločilni pri oblikovanju nacionalne zavesti. Samo objektiven položaj je bil različen. Slovenska nacionalna zavest, h kateri so pisatelji gotovo največ prispevali, je bila emancipacijska, samoobrambna in ni bila uperjena proti nikomur. Srbska je obratno sicer izhajala iz vsenarodne emancipacije, vendar glede na razseljenost Srbov, ki živijo mešano, so zašli v šovinizem, v tisto znano frazo, kjerkoli je kakšen Srb, je srbska zemlja. Tu je prispeval svoj delež tudi moj prijatelj Čosič. Naihuiše in celo oerverzno pa je dejstvo, da so uporabljali in še uporabljajo popolnoma nasprotna principa pri reševanju nacionalnega vprašanja. Zgodovinski in etnični, na Kosovu se sklicujejo, da je to srbska zemlja, na stanje pred prihodom Turkov, 600 let nazaj. Na Hrvaškem in v Bosni pa uporabljajo etnični princip. Dva principa zelo različno na različnih ozemljih, to, kar jim pač najbolj ustreza za ekspanzijo. Srbski pisatelji so ustvarili mit tako o srbski zemlji kot o srbskem človeku, ker pa so oba mita tako zaostrili, so postali tudi netilci teh spopadov, ki divjajo na jugu. Mislim, da noben poklic, noben, tudi prirojen umetniški ali pisateljski talent, ne osvobaja človeka od možnosti, da lahko deluje pozitivno ali negativno. Biti pisatelj in hkrati politično delovati še ne pomeni, da principe, ki veljajo pri literarnem ustvarjanju, kjer je notranja logika, da moraš ustvariti maksimalno kvalitetno literarno delo, najvišje, kolikor zmore tvoj talent, medtem ko se civilno delovanje tega človeka v politiki ravna po principih vseh političnih dejavnikov. Strankarsko, pristransko, poniglavo, ker politika terja tudi drugačna izrazila. Literatura je fiksacija nekih spoznanj in po mojem je v njej veliko skepse, saj raz- grinja večobraznosti človeškega bitja. Politična dejavnost je akcijska in se je običajno potrebno odločiti samo za eno možnost, saj je potrebno vanjo usmeriti tako materialna sredstva kot kolektivno človeško voljo in celo njihovo fizično sodelovanje. Ko nekdo izbere takšno pot in je sredi nje, tudi če spozna, da ni prava, se ne more vrniti, saj pomeni to v očeh javnega mnenja poraz in potem dodaja nove in nove korekture, da bi opravičeval to izbrano pot, ki so v večini primerov samo potenciranje negativi-tete izbrane poti. To se dogaja s srbsko agresijo.« Srbske pisatelje poznate zelo dobro, saj ste dolgo sodelovali z njimi. Kako ste gledali na vse to, kar se je pričelo dogajati v društvu pisateljev in na njihovo politično angažiranje? »Mnogi so bili desetletja moji prijatelji. Z nikomer se nisem konfliktno Razšel in vendarle je usahnilo sleherno sodelovanje, kakršenkoli medsebojni pogovor, ni nobene notranje potrebe, da bi sploh še komunicirali med seboj in to seveda predvsem zaradi zavesti, da se ne bi knjigo, ustvarja neko slepilo, da je pri Slovencih knjiga subvencionirana. Založbe morajo dati preko davkov neprimerno več, kot dobijo nazaj prek subvencij. To pomeni, da še vedno knjiga subvencionira državo, ne pa obratno. Ko je knjiga izdana, je tako obremenjena z raznimi dajatvami in še s petodstotnim davkom na prodajo, da so poznavalci izračunali, da je subvencija samo pet odstotkov v razmerju, kolikor od tega pobere država. Knjiga bi bila lahko cenejša, če bi bil celoten proces njenega nastajanja razbremenjen visokih davščin, to pa zlepa ne bo. Zgodil pa se je tudi nek premik v duhovnih potrebah tega naroda. Sedaj, ko smo samostojni in neodvisni, čutimo manj potrebe po knjigi kot v klasičnem zgodovinskem utemeljevalcu naše eksistence.« Takrat je bila knjiga pravzaprav svetinja. »Sedaj je knjiga tako kot vse drugo čisto navadno tržno blago. Danes si pač ta ali oni lahko pridobi status uspešnega avtorja, umetnika, vendar je knjiga tudi psihološka iluzija, saj smo pri- se pa ne zanima za odpiranje možnosti malim narodom. Kar se domačih razmer tiče, pa smatram, da je knjiga vendarle temelj vsake kulture in izobrazbe in bi zato morala dejansko doživeti večjo podporo, kot jo ima.« Vam ob vašem delu v politiki še ostaja kaj časa tudi za literarno izražanje, ali vam predsedstvo vzame ves prosti čas? »Pred štirinajstimi dnevi sem oddal novo pesniško zbirko, tudi včeraj sem oddal rokopis prevoda nekega italijanskega pesnika, tako da imam dve knjigi v tisku, ki naj bi izšli ali še letos ali v začetku prihodnjega leta. Pri svojem intimnem ustvarjanju sem imel, razen v tistih prvih letih, ko človek bruhne ven to, kar ima že v sebi ali že napisano, pa nima možnosti izdati, takšen ritem ustvarjanja, da sem izdal eno pesniško zbirko na pet let. Odkar pa sem v predsedstvu, sem v dveh letih napisal zbirko in to v najzahtevnejših oblikah, v sonetih, tercinah, oktavah, ki je nastala prav zaradi zao-strenosti življenja, ki je terjalo od mene soodločanje o zelo pomembnih stvareh - ali se upremo z oborože- bilo mogoče pogovarjati, ne da bi takoj zašli v konflikt. S Čosičem sva bila v obdobju pričetka kninske krize na mednarodnem srečanju v Italiji na temo »Kam gre Jugoslavija«. Takrat sem posvetil ves svoj nastop polemiki z njim. Dokazoval sem, da je njegovo razmišljanje, ki je izhajalo iz pravkar razloženjh principov o historičnem in etničnem principu pravice, pogubno. In vendar sva takrat še lahko prijateljsko komunicirala, se še počutila kot prijatelja. Nato se je začela vojna in teh stikov ni več mogoče vzdrževati. Nekaj srbskih pisateljev se mi je še nekaj časa oglašalo po telefonu, takšnih, ki nasprotujejo srbski politiki, odkar pa se je pričela vojna v Bosni, ni glasu od nikogar več.« Kako ocenjujete stanje v slovenski kulturi, ki je gotovo vaše najbližje področje. Knjige so vedno dražje, njihovo tiskanje obvladuje nekaj monopolnih založb. »Zakon, ki obdavčuje tudi čakovali, da bomo z osamosvojitvijo lahko tudi kulturno zaokrožili po Evropi. Sedaj, ko smo se vsi skupaj znašli v enem samem prostoru, se je pokazalo, da je tudi kultura na zahodu enako ekspan-zionistična kot ekonomija, vojaška doktrina in drugo. Te države gledajo na bivši socialistični del Evrope kot na še nepotešeno tržišče, ki si želi zahodnih avtorjev, ne pa, da bi se oni sami odprli za kulturo tega prostora. V preteklosti so se odpirali samo za disidentsko kulturo, s tem ne mislim, da niso ravnali modro, saj so bili disidenti dostikrat res najboljši avtorji. Tisti trenutek, ko pa se je socializem zrušil in ko disidentska kultura ni bila več podoba nekega sveta, ki je bil antagonističen do zahoda, je izgubila popolnoma vso privlačnost in je sploh nehala eksistirati. Avtentičnega, resnično kulturnega zanimanja zahoda za kulturo vzhoda pa sploh ni in ga nikoli ni bilo. Kajti bistvo zahodnega sistema je profit, ki nim odporom ali ne. Takrat ko smo sprejeli to odločitev, nihče ni vedel, kako se bo končalo. Odločitve so bile strašno težke. Prav ta izraziti čas, ki je od mene terjal veliko več političnega angažmana, kot se bi po moji naturi zdelo normalno, je povzročil notranjo potrebo, da ustvarjam neko lastno duhovno ravnotežje in sem pisal več kot kdajkoli, razen v najzgodnejših letih. Sedaj pišem tudi knjigo o svojem doživljanju tega časa.« Bo ta knjiga tudi nek odgovor na Premike Janeza Janše? »Tudi je odgovor Janši, vendar samo deloma, ker smatram, da je potrebno razjasniti neke stvari, razlike, tudi spore med nama. Skušal bom prikazati duhovno križevo pot, ki jo je prehodil slovenski narod od mitingaških groženj Sloveniji naprej. Bil sem zelo blizu tistih, ki so takrat razmišljali, kaj storiti, kako ravnati, bil sem prvi Slovenec, ki je javno razkrin- kal Miloševiča z odprtimi pismi, zaradi česar so mi grozili tudi s smrtjo. Imel sem dolge debate s Čosičem o njegovih nazorih, ki so se sedaj pokazali kot zelo trdoživi in pogubni. Rad bi prikazal to duhovno, intelektualno, nacionalno in širše gledano tudi nacionalistično pot, ki so jo prešle te dežele in je bil tudi oborožen spopad samo posledica nekih notranjih premikov v njih. Janšini Premiki so faktografski, moji pa naj bi bili notranji premiki v zavesti posameznika in seveda naroda. Vem, da takšna knjiga, ki bo polna skepse, razmišljanj, dvomov, ne mislim prikrivati, da me je bilo marsikdaj strah tega, kar bi se lahko zgodilo, ne more računati na neko tržno uspešnost, saj hočejo ljudje hitre in vsem razumljive senzacije. V tej knjigi ne bom z nikomer obračunaval, tudi z Janšo ne, povedal pa bom, v čem so bile najine razlike.« Gotovo so vas navedbe in insinuacije, ki jih je Janša v svoji knjigi zapisal, prizadele. »Janša ima zelo bister stil: ko se spravi na nekoga, ki se mu je zaradi česarkoli zameril, formulira stvari tako, da mu nič ne moreš, ker obtožba ni nikoli čisto direktna, pač pa je vedno pogojena s kakšnim »če«, »ali«, »vtis je bil takšen«. Formulacije so vedno takšne, da niso sodno preganljive. Vendarle pa so tako spretno formulirane, da je obtožba absolutno nedvoumna. To je nedvomno politična spretnost, da ti udariš po resničnem ali namišljenem nasprotniku, ki pa mu ne omogočiš enakovrednega soočenja. Janša je zmeraj tisti, ki pavšalno vrže obtožbo, tisti, ki je obtožen, se mora braniti, ne da bi poznal vire, na osnovi katerih Janša to počenja. To je gotovo ena »najlepših« slovenskih navad, mislim pa, da je tu neka logika. Ni herojstva brez sovražnika. Heroj lahko nastane samo ob uspešnem spopadu s sovražnikom. Žal ima to herojstvo po naravi to logiko, da, ko ni več sovražnika, ga morajo nadomestiti izdajalci. Mislim, da je to problem tudi nekaterih odstavkov v tej knjigi.« Varnostni organi naj bi tudi prisluškovali vašemu telefonu! »To je gotovo zelo mučna zadeva. Odvisno, čemu da kdo prednost. Nekateri lahko rečejo, Zlobec je bil sumljiv, prav, da smo prisluškovali, drugi lahko trdijo: Sumljiv je postal šele, ker so mu prisluškovali in so drugače razumeli njegove pogovore, kot bi jih oni izrekli o isti temi. Tudi med vojno smo se takoj na začetku dogovorili z vsemi strankami in strukturami, da Slovenija ne uvede nobenih izrednih razmer ne glede na vojno. Glede na veliko soglasje naroda, da se je potrebno upreti armadi, se nam je zdelo, da bi bilo žaljivo do tega ljudstva, če bi uvedli kakršnekoli izredne razmere. Vse življenje smatram, da je svoboda individualnosti glavna vrlina in ne v prejšnjem ne v sedanjem sistemu nikoli nisem pristal na to, da bi moral omejevati svojo svobodo. Ne prenesem, da bi me kdo učil, kako se moram obnašati, kaj smem reči, in česa ne. foo, na tej ravni je prišlo do nesporazuma na osnovi prisluškovanja. Vse te nesporazume med Janšo in mano bom pojasnil tudi v svoji knjigi.« Janez Vodnar KISEL SALON POHIŠTVA Ulica XIV. divizije 14, 63000 CELJE, tel. (063) 24-413 fax (063) 26-820 AKCIJSKA PRODAJA KUHINJ SVEA 35% POPUSTA PRI TAKOJŠNJEM PLAČILU! AKCIJSKA PRODAJA ZA SPALNICO AVON 94.000 SLT ZA NAGRADO KUPCEM PODARIMO VZMETNICO IN JO DOSTAVIMO BREZPLAČNO! NA ZALOGI IMAMO TUDI USNJENE SEDEŽNE GARNITURE ČRNE BARVE V SESTAVI: TROSED + DVA FOTELJA za 147.820 SLT. OBIŠČITE NAŠ. NE BO VAM ŽAL! Tel. 063/24-413 Tel. 063/26-820 ALI PODJETJE V LJUBLJANI ZAPOSTAVLJA SVOJO PODRUŽNICO NA LJUBNEM? ISKRA FERII1 V RITI Delavci ljubenske proizvodne enote so prepričani, da jih matično podjetje Iskra Feriti d.o.o., podjetje za proizvodnjo feritov in navitih komponent iz Ljubljane, ogroža in izkorišča. Pritožujejo se, da so z Ljubljano slabo povezani, kar ima za posledico neobveščenost in capljanje v ozadju. Je v stari zgodbi nasprotij med urbanim in ruralnim okoljem, ali po kranjsko: med mestno suknjo in vaško srajco, res kaj oprijemljivega? Če nič drugega, je pristen strah pred izgubo delovnega mesta, ki bi baje sledila kot sankcija zoper pritoževanje. Iskra Feriti nosi oznako družbe z omejeno odgovornostjo kakšno leto in pol po tistem, ko se je z republiškim kreditom, dobljenim v letu 1990, reorganiziralo iz družbenega podjetja. V podjetju si trenutno služi kruh (in vino) skupaj 440 delavcev, od teh 140 ljubenski podružnici. Ljubljančani delajo v programu feritov, na Ljubnem ob Savinji pa v programu navitih komponent. Po domače povedano, v Ljubljani izdelujejo feritna jedra, na katera vrli Zgornjesavinjčani (predvsem) kat zlizal z direktorjem. Ni jim tudi všeč, da so lani sprejeli pravilnik o tajnosti plač, ki navadnim delavcem onemogoča izvedeti višino plač vodilnih. Ljubence tudi zanima, kakšne plače imajo delavci v Ljubljani, mislijo, da so boljše plačani. Vedo pa, da bodo imeli osemdesetodstotne plače do septembra. Zakaj, jim ni jasno, saj je dela veliko in bi moral biti tudi denar za plače. Vse delavce na čakanju so poklicali in zopet delajo. Lani se je baje direktor hvalil, Marko Živec, direktor Iskre Feriti d. o. o., hodi na Ljubno štirikrat na leto da je sklenil posel stoletja s Tajvanom. Vse gre v izvoz, zunaj pa je denar! Denarja za plače pa ni, saj dvajset odstotkov izplačujejo v bonih. Te lahko zakupijo v Merkatorjevi trgovini. Plače pa so sploh nizke, saj dobivajo delavci, ki presegajo normo in delajo nadure, samo 15 do 17 tisočakov, brez stroškov prevoza. Dobili so komaj polovico regresa (sedem in pol tisočaka). Ker ni denarja, Ljubenci ne razumejo, zakaj kupuje direktor drage, računalniško vodene stroje, s katerimi na Ljubnem tako ali tako ne zna nihče delati. Po njihovem bi bilo boljše, da bi začeli maši-nerijo prodajati, saj tako ničemur ne služi. Na Ljubnem stojita dva stroja za zalivanje in pocinjevanje, ki jih nihče ne uporablja. Nekatere moti tudi, da si je v tem težkem trenutku direktor privoščil nov službeni avto. Na Ljubnem sploh krivijo vodstvo v Ljubljani. V lastne sindikaliste ne zaupajo, ker so tako direktorjevi služabniki, še vodja proizvodne enote je baje nehal zahajati v Ljubljano. Štirje obiski na leto Direktor Iskre Feriti d.o.o. Marko Živec gleda na zaplete z druge strani (Kamniško savinjskih Alp): »Zavedam se, da na Ljubno hodim premalokrat, kar mi onemogoča kritična situacija v Ljubljani. Delavcem na Ljubnem sem obljubil, da jih bom obiskoval vsaj štirikrat na leto. Ni pa res, da se vodja ljubenske proizvodne enote Rudi Kokal ne udeležuje sestankov v Ljubljani. Kot član profitnega centra navite komponente hodi v Ljubljano vsaj enkrat na teden. Imava tudi stalne telefonske stike. To, da po lanskem aprilu delavcem nisem povedal, da imajo 80-odstotne plače, je laž. Plače so bile nekaj višje od teh procentov. Podjetje je pač v težkem položaju, saj je prodaja na tujem trgu padla za petindvajset odstotkov. Da bi bili rentabilni, bi morali nežnega in lepšega spola) navijajo bakreno žico. Tako, laikom v poduk, nastajajo različne bolj ali manj magnetne tuljave, ki se vgrajujejo v boljše ali slabše motorje in podobne stvarce. Ker Ljubenci brez Ljubljančanov ne morejo in obratno, bi bilo pričakovati, da se ljubijo, ali vsaj prijateljujejo. Iz govorjenja osebe zaposlene v flosar-skem kraju, ki se boji razkritja svoje identitete, pa tega ni mogoče sklepati. Vsega je krivo vodstvo v Ljubljani Na Ljubnem gre baje vse navzdol že od lanskega aprila, ko so začeli dobivati 80-odstotno plačo. O tem, kakor piše v kolektivni pogodbi, bi jih moral direktor obvestiti takoj, pa jih je, glej ga zlomka, šele letošnjega rožnika. Delavce zanima, kam je šlo tistih dvajset procentov. Majsko plačo so dobili junija, vendar petnajst dni prepozno, čeprav piše v kolektivni pogodbi, da je izplačilni dan med 15. in 18. v mesecu. Plače so bile krive temu, da so junija in julija delavci napovedali stavko, iz česar pa ni bilo nič, saj se je baje sindi- Boža Pečko, vodja splošne kadrovske službe! »Strah Je odveč!« V poslovni enoti Iskra Feriti na Ljubnem, se počutijo zapostavljeni ustvariti produkcijo za vsaj dvajset milijonov mark. Ni tudi res, da plače med ljubenskimi in ljubljanskimi delavcami ne bi bile izenačene. Zadnjo plačo so dobili oboji 24. junija, povprečna pa je bila 26 tisočakov. Ni tudi nobena skrivnost moja plača, ki je štirikrat povprečne, minus deset odstotkov, ki se odbijajo vodstvenim delavcem.« Denarja pa ni in ni... »Posel stoletja s Tajvanom so si izmislili novinarji. Tajvanu smo namreč prodali znanje za izgradnjo tovarne feritov, doslej pa smo dobili samo avans. Ves denar pričakujemo šele v začetku naslednjega leta, ko bomo predali dokumentacijo. Prividno se ustvarja slika boljšega stanja, ker smo poklicali delavce na čakanju. Nekoč smo imeli poleg naših delavcev zaposlenih še veliko kooperantov (številčne jakosti, PE na Ljubnem), katerih delo v manjšem obsegu opravljamo sami. Delo pa moramo žal v manjšem obsegu plačati v bonih, ker ni denarja. Stroj za pocinjevanje na Ljubnem stoji zaradi tega, ker je bil prej namenjen za dokončevanje polizdelkov, ki smo jih dobili od zunanjih kooperantov. Stroj za zalivanje, ki ga je pri domačem obrtniku naročil moj predhodnik Dušan Dolničar, pa enostavno ni sposoben delati v kvaliteti, ki bi bila potrebna. Ta stroj in še nekateri drugi spadajo v odvečno opremo, ki bi jo radi prodali. Če bi lahko to nekam prodali, bi dobili kakšnih 600 tisoč mark, pa noče nihče kupiti. Res smo kupili nov službeni avto (golf), na lizing. Direktor in ostali vodilni pač rabimo avtomobile. Mojega so lani med vojno uničili na Brniku. Trenutno imamo v podjetju štiri osebne avtomobile, od katerih je eden na Ljubnem in en tovornjak. Takšno podjetje bi jih rabilo še več. Strah je votel, okrog pa nič ni Ni res, da na Ljubnem ne bi vedeli o poslovanju v podjetju. Obstaja interno glasilo, v katerem je pisalo tudi to, da imamo letos že doslej 9,7 milijonov SIT izgube. V Ljubljani smo priredili odprti dan Feritov, organizirali prevoz z Ljubnega, pa jih je prišlo le kakšnih trideset.« Vodja splošne kadrovsKe službe Boža Pečko o svojem področju delovanja: »V podjetju smo ustavili zaposlovanje v celoti. V lanskem letu smo osmim delavcem dokupili zavarovalno dobo za upokojitev, letos enemu. Upokojili smo tudi vse delavce s polno in predčasno delovno dobo. Trenutno imamo na čakanju še osemnajst delavcev, od tega v Ljubljani deset. Redukcije so potrebne, vendar so večje v Ljubljani, zato je strah na Ljubnem odveč.« Malce strpnosti na obeh straneh bo najbrž vse uredilo. Kljub vsemu so lahko delavci na Ljubnem, predvsem ženske, zadovoljni, saj opravljajo znatno bolj gosposko delo kot kolegi v Ljubljani. Bo pač še potreben kakšen odprti dan... tekst in slike Anci Solan KOVINOTEHNA prodajni center HUDINJA OTVORITEV PRENOVLJENEGA PRODAJNEGA CENTRA HUDINJA BO V SOBOTO, 8. 8.1992. Posebni popusti, enkratne CENE! VLJUDNO VABLJENI! Inf era KUHINJE SVEA NAJCENEJE, DO 50% POPUSTA! VGRADNI ŠTEDILNIKI GORENJE (dva plin + dva elektrika) 49.900 SIT VGRADNI HLADILNIKI GORENJE 33.500 SIT SE PRIPOROČAMO ZA NAKUP! NOVfiDOBA ttir.Jn- siiiifJe v Celju ^ BoSIs UL 1854 ^ »'1 ____ : r____rft. A :>■ - V-lfllcvntir,; gia J A J • / krajno sodiSče v CcILJU urbanceic Elizabeta roj.?9.3eptembra 19?5, Otmar roj. 3. novembra 1926, Zvonko roj.?8.marca 1930 in Jožica roj.24. avrrnta 1939, ki jo zastopa kot skrbnica, sestra Elizabeta Urbanček, se obračamo na naslov s prožnjo, de nam dodeli od v celoti zaplenjenega premoženja neprimičnin v Sv.11 ju štev,33. našim atarišem z odločbo naslovljenega sodišča st. ZP 764/45-3 z dne 25.januarja 1946 - o ohiš ja. Svojo prošnjo utemeljujemo: Stariši ao kot vojni zločinci s sestro Karolino bili ze med okupacijo in sicer leta 1944 po bCP likvidirani z ustrelitvijo, a predeltirano odločbo pa ja bila izrečena zaplemba celotnega premoženja neprimičnin pod vložno številko 185 in 310 k.o.Sv.Ilj. Iva malem kmečkem gospodarstvu, ki je predmet zaplembe, pa smo ostali še nepreskrbljeni otroci Elizabeta, Otmar i#r Zvonke in Pepca a to razliko, da ai c le Otmar v letu 1952 ustanovil lastno gospodinjstvo in sedaj stanuje v Svetclkl Štev 5. Obe. 10 ^rarljt. ilizabeta Urbanček kot skrbnica nedoletne sestre Pepce pošiljam razen tega, da se že sama težko preživljam to sestro v šolo ir sicer v nižjo gimnazijo Sentjurij, kjer je dopolnila 3. razred z dobrim uipe-hom. Vsi otroci razen Otmarja, še vedno: živimo na gospodarstvu, ki jo zaplenjeno. Ker pa za vrnitev zaplenjenega premoženja nimamo nobenega prnvnecn sredstva,se obračamo n? naslov z milostno-prošnjo v tem smislu, da nam. dodelite oziroma odmerite ohišje, k; nar bo sluzile zn skromno preživljanje. Vsi krajevni politični ir. rospodnrski faktorji s. vsak čas lahko izjavijo, da aro aktivne sodelovali z merodajnimi političnimi organizacijami, razen tega pa nudili pomoč oblastnim forumom v kraju pri-izvrševanju in utrjevanju ljudske oblasti v kraju, vse- od leta 1946 pa vse do danes. Seveda pa ne moremo nositi, niti dajati odgovornosti za protiljudko delovanje naših starišev in sestre, ned okupacijo. V prepričanju, da bo naslov vsa zgoraj navedena dejstv« upošteval, se Vac za ugodno rešitev te prošnje že v naprej lepo zahvalimo. otroke, ne pa za vojsko in politiko. Oče je bil kriv tega, da v komunizmu ni videl perspektive. O sovražnosti in vojaški ter politični aktivnosti Karoline pa najbrž ni potrebno izgubljati besed. Franc Laubič-Palček v Zgodovinskem arhivu ni neznanec, pripada mu zajetna mapa o njegovem delovanju med in po vojni. Med vojno je bil pripadnik Vojaške državne varnosti z nalogo, da na terenu opazuje ljudi, ugotovi kdo izdaja in izdajalce tudi kaznuje. VDV-jevci so delili pravico brez sodnih postopkov. Vedeti pa moramo, da je bilo že od leta 1942 z vrsto podpisov urejeno partizansko sodstvo in vsem osumljenim je pripadala vsaj pravica do sodne obravnave. Kot kaže so bili nekateri obravnavani le z ustrelitvijo v hosti. Palček je bil po vojni komandir Ljudske milice v Šentjurju. Kot je povedal Milko Mikola, domneva, da mu je dala UDBA posebno nalogo, kajti Palček je čez noč postal križar - borec proti komunizmu. S svojo skupino je deloval na območju Dramelj, Dolge gore, Ponikve in Hotunj. Vse ljudi, ki so jim dali hrano ali pijačo, so domnevni križarji prijavili in sledile so stroge obsodbe ter zaplembe imetja. Zanimiv je podatek, ki ga navaja Mikola, da so ljudje z območja, kjer je deloval Palček, 11. novembra 1945 v večini glasovali za kralja in ne za Ljudsko fronto. Vrnimo se k otrokom družine Urbanček po vojni. Država jim je zaplenila premoženje, dom, zemljo in vse imetje, ker so bili starši in sestra vojni zločinci in narodni sovražniki. O tem priča sklep Okrpjnega sodišča v Celju, ki brez kakršnihkoli zadržkov razglaša trinajstletno deklico za vojno zločinko in narodno sovražnico. Elza Urbanček je želela dobiti dom nazaj in je na sodišče naslovila »Milostno prošnjo za dodelitev ohišja«, ki pa je bila seveda zaradi zločinske preteklosti njene družine zavrnjena kot neosnova-na. Po pravni poti ni šlo, zato je leta 1959 svoj dom kupila. Nudili so ji plačilo na obroke. Danes ima Elza na domačem posestvu lepo hišo, ki si jo je prigarala z delom v tuji- ni. Živi tiho in mirno življenje. O partizanih pa pravi takole: »Tiste, ki so se pošteno borili, še vedno spoštujem.« Brat Anton si je prav tako spodobno uredil življenje. V Železarni Štore je pustil petintrideset let poštenega dela. Pripoveduje, da je bil v življenju zaradi staršev in sestre večkrat zaznamovan. Kot ugotavlja Milko Mikola, primer družine Urbanček Smrt fašizmu V Iraclje, čine 23.februarja 1954 ni osamljen. Tragično je, da ni bilo prizaneseno niti otrokom. Ideologija in uniforma nikoli nista jamčili humano- svobodo' narodu! Urbani«k Elizabeta, Ctmar Zvonko in Pepca \ Sv.Ilj atev.33. Občina in , posta Dramlje pri Celju lU&cr^ieA- sti. Bili so dobri in slabi. Smo dobri in slabi. Ksenija Lekič Do strehe nad glavo. SLOVENIJALES, Gradbeni material in stavbno pohištvo UGODNI NAKUP V MESECU A VGUSTU: 10% POPUST (pri plačilu z gotovino in po predračunu nad 10.000 SIT) ZA VES GRADBENI MATERIAL IN STAVBNO POHIŠTVO POSEBNO UGODNO: - ORIGINAL TEGOLA uvoz iz Kanade po ceni 795,90 SIT za m2 in PLOŠČE ZA POD TEGOLO po ceni 929,20 SIT za m2 - ITALIJANSKE KERAMIČNE PLOŠČICE že od 1.000,00 SIT dalje (pri plačilu z gotovino tudi 10% popust) - program HOBY, razrez vseh vrst mizarskih plošč po vaših zamislih in merah, za pohištvo, ki si ga boste lahko sestavili sami »D0 STREHE NAD GLAVO« - SLOVENIJALES MEDLOG 18, Tel.: (063) 25-944, 25-933, fax: (063) 24-820 ODPRTO VSAK DAN OD 7. DO 18. URE SOBOTA OD 7. DO 12. URE BESEDE MISLECA BOLF LINDNER (...) Ni obdobja, ko se ljudje ne bi okoriščali s šibkostjo drugih. Značilno pa je, da so imena sleparjev bolj znana kakor imena magov In filozofov, ki so si resno prizadevali za nova spoznanja. (...) (...) Nekoč v preteklosti je bilo vse, kar danes označujemo za praznoverje, vera. Mnogo tega se je ohranilo do danes, vendar se prvotnih pomenov komaj še zavedamo. (...) (...) Gledališče: mistični začetki se kažejo v zelo zgodnjih jamskih risbah. Obredi plodnosti, rojstva in smrti so bili mistične gledališke Igre po trdno določenih pravilih; igrali so magična dogajanja, zato da bi jih napravili resnična. (...) (...) Smrt: smrti ljudje nikdar niso mogli razumeti. Vedno so stali pred vprašanjem, ali se smrt izteka v nič, ali pa je prehod v višje bivanje. Mnogo še vedno živih običajev izvira iz prastrahu, da bi se umrli vrnili, oziroma, da bi na njihova mesta mogli stopiti demoni. (...) Ljudje, ki so po drugi svetovni vojni ostali popolnoma brez orientacije, so iskali nova pota. Ta so vodila pogosto v nasprotne smeri. Po eni strani so se začele širiti azijske religiozne predstave, ki so pridobile veliko ljudi. Oblikovale so se številne sekte In svobodne cerkve. Po drugi strani se je mladina prepustila vplivu nihilistične eksistenčne filozofije. (...) izbral: Slavko G a bere V PIRANSKI KNJIŽNICI • Piranska Matična knjižnica je v letošnjih poletnih dnevih razveselila svoje obiskovalce z dvema novostima. Domači in tuji bralci bodo verjetno najbolj veseli podaljšanega obratovalnega časa knjižnice v popoldanskih oziroma večernih urah. Knjižnica je namreč odprta vsak dan od 8.-13. ure, v sredo, četrtek in petek pa tudi popoldan od 16.-21. ure. Poleg tega poteka v okviru EVROPSKEGA TEDNA KNJIGE v pionirskem oddelku nagradni mednarodni kviz »Kolumb in doba odkritij«. Kviz lahko otroci rešujejo s pomočjo strokovnih in leposlovnih knjig, ki so na razpolago v knjižnici ali doma, samostojno ali s pomočjo staršev. Vprašalniki so na voljo pri knjižničarkah, ki posredujejo še vse potrebne dodatne informacije. Rešitve lahko pošljete po pošti ali osebno oddate v knjižnici do 25. avgusta 1992. • Nagradno žrebanje bo v prostorih piranske knjižnice 1. 9.1992. Vabimo torej, da preživite svoj prosti čas tudi v knjižnici, kjer lahko prebirate revije in časopise, berete strokovno in poljudnoznanstveno literaturo, romane, pesniške zbirke, uspešnice bivših in sedanjih politikov; lahko pa tudi rišete, rešujete križanke, poslušate glasbo... Ksenija Petaros-Kmetec REVOLVER julij 1992, št. 5 • REVOLVER kot vedno tudi tokrat ni zatajil. Če ste pozabili ali če tega sploh niste vedeli, gre za revijo, ki obravnava kulturna in politična vprašanja s homoerotičnim nabojem. Kot taka naj bi torej bila v prvi vrsti namenjena homoseksualni populaciji in prav z njenim večinskim delom v svojem uvodniku »obračunava« urednik Brane Mozetič, ki odgovarja na pismo nikdar zadovoljnih (in zadovoljenih) predstavnikov domače homoseksualne scene. V novi številki je le-tej namenjeno izjemno veliko prostora, tako v besedi kot sliki, kar zgovorno izpričuje njeno pestrost in radoživost. • Ob uprizoritvi drame »Publika« je osrednji kulturni del namenjen njenemu avtorju F. G. Lorci. Sledi predstavitev novega Van Santovega filma »My Own Private Idaho«, ki prav te dni pričenja svojo pot po slovenskih kinematografih, in pa portret velike švedske filmske igralke Grete Garbo, katere hipnotični pogled nas omamlja že z naslovnice. Tako smo pri lezbičnih temah, njih osrednji prispevek nosi nekoliko provokativen naslov »Kaj, za vraga, pisati o lezbijkah?« Precej prostora je namenjenega popularni glasbi, tako njenim koreninam kot aktualnim dogajanjem v njej. »Branje« tokrat prinaša tri literarne tekste, ki so jih prispevali bralci revije, obširneje pa sta predstavljena pred kratkim nesrečno preminula vsestranska umetnika Herve Guibert in Satan Panonski. Pisma, potopise, obvestila, vedeževanje, kontakt in novice z doma in s sveta tokrat spremljajo nekoliko bolj »življenjske« fotografije, so pač dnevi poletni in čas počitniški, med katerimi velja še posebej izpostaviti tiste, ki jih je zabeležilo umetniško oko Jasne Klančišar in Gorazda Majarona. KASSEL, DOCUMENTA IX V SRŽI GLEDANJA Pred otvoritvijo letošnje Documente v Kasslu, enega najimenitnejših svetovnih likovnih dogodkov, smo pisali o aktualnem selektorju, kontraverznem umetniškem direktorju Janu Hoetu in pri tem v kasselskem poletju napovedovali edinstven likovni spektakel. Jan Hoet je več kot izpolnil pričakovanja sladokuscev in pri tem pokazal izredno subtilnost raznolikega, a vendar v enotni funkciji delujočega izbora. Sto dni Documente, ki tra- Neue Galerie, v urejenih Kar-je od junija do septembra, je lovih vrtovih in še v številnih v zadnjih dvajsetih letih pre- drugih kotičkih starega nem-raslo v prireditev svetovnih škega mesta. Izkoristili so tu-razsežnosti z vsakič original- di stalno galerijo in jo spre-nim, specifičnim izhodiščem menili v neposredno sooča-in subjektivno selektorsko nje tradicionalne, klasične in noto. To je odprta, dinamič- novodobne estetike, na razstava na številnih pri- Documenta IX ni razstava, zoriščih, po galerijskih pro- pač pa je likovni - in ne ša- liva Kabakov, Stranišče Jan Fabre, Roka za poslušanje mo likovni, v stotih dneh se vrstijo gledališke, glasbene in druge prireditve - dogodek, ki ga gledalec ne opazuje s strani, pač pa vstopa vanj, se giblje v njem in ga doživlja tudi od znotraj, s seboj kot sooblikovalcem dogajanja. Tu so številne instalacije, dodelani glasbeno vi-zuelni učinki, predmeti v nenavadnih postavitvah, izpeljanke modernega izhodišča, da vsak predmet lahko učinkuje kot umetniški eksponat, s posebnim magnetizmom in napetostjo so napolnjeni imaginarni prostori, ki vsak po svoje, z drugačnimi sredstvi skušajo intenzivirati človeške emocije. In razstavi kot celoti to izredno dobro uspeva, pol njenega mika je v zasnovi in strukturnem sosledju, zaradi katerega opazovalec, gledalec postaja vse pozornejši, vse bolj v svesti vseh svojih čutov - vida, sluha in tudi dotika. Okvirjenih slik, čistih slikarskih podob s preprosto berljivo vsebino je zelo malo, avtorji zahtevajo angažiranje in aktivni odnos do svojih izdelkov. Sprehod od eksponata do ekponata bi trajal predolgo in z besednim opisovanjem ne bi dosegli primerljivega vtisa in občutkov, s kakršnimi se človek poslavlja od Documente. Razstavljena dela tudi niso informacija o vseh pomembnih vidikih sodobnega likovnega ustvarjanja, niso pregled vseh kreativnih naporov zadnjih petih let, na osnovi katerih bi si ustvarili dejansko sliko svetovne tvornosti, pač pa so, kot rečeno, raziskava najpomembnejšega gibala v uresničevanju umetniškega dejanja, umetniškega udejanjanja skozi gledalčeve čute. Documenta je tisto, kar sama o sebi napoveduje v prikazu zbirke del Davida, Gauguina, Giacomettija, Ensor-ja, Nevvmana, Beuysa, Dani-elsa in Byarsa s skupnim naslovom Kolektivni spomin, torej nekaj, kar lomi konvencije in omejitve, odpira novo in do včeraj nezamisljivo in odstrinja sveža likovna obzorja. Enči Šibila štorih in na planem. Zrasla je v petdesetih letih iz želje, da bi se Nemčija aktivneje vključevala v kulturna dogajanja Evrope in danes je ta cilj ustanoviteljev Arnolda Bode-ja in VVernerja Hauftmanna več kot dosežen. Documenta vsakih pet let spremeni Kassel v ogromen galerijski park, po katerem se sprehaja pisana množica več kot pol milijona obiskovalcev, ki jih prireditev spremlja na vsakem koraku, budi v njih iskro zanimanja in stopnjuje zmožnost dojemanja. Tokratna Documenta je nastajala v dolgem procesu polemičnih preverjanj, kritiških soočanj in sestopanja v samo bistvo psihovizuelnih značilnosti ustvarjalnega postopka in njegovega odprtega, večplastnega vpliva na opazovalca, gledalca. Kot takšna ponuja čarobno izkušnjo, ki odpira željo opazovanja in temeljitejše percepcije sveta. Documenta IX daje na ogled eksponate stodevetde-setih avtorjev iz tridesetih držav, ki so jih organizatorji nadvse domiselno in učinkovito razporedili po etažah osrednjega poslopja Frideri-cianuma, po vrtovih Ottone-uma, v novi sodobni hali Documente v imenitni in funkcionalni arhitekturi Johena Jo-urdana in Bernharda Muller-ja, v dvorani Orangeie, v priložnostnih paviljonih v kasselskem parku, obilica del pa je tudi na prostem, na Fri-ederichovem trgu in v okolici Pier Paolo Calzolari, Brez naslova NOVI« 90BA -----J£---- MUZIKA JE BIZNIS Izmed vseh obdobij v letu je morda ravno čas kislih kumaric najbolj nehvaležen za prirejanje koncertov. Če že ne gre prav za prireditev na prostem, ki od poslušalcev ne zahteva kaj več od lagodnega posedanja v bližini odra in srkanja blago-alko-holnih napitkov, bo organizator le stežka privabil zavidanja vredno število obiskovalcev v svojo štalo. Saj veste, dopusti, vročina in te stvari. Tako ostanejo na voljo le stadionski megažuri, ki pa se pri nas očitno omejujejo na redke izjeme v koncertni puščobi. Govorimo seveda, kot že tolikokrat poprej, o rock koncertih. Tako se mora povprečen rockovski mladec mladenka v zgodnjem avgustu zadovoljiti z vsem kar mu pride pod roke, pa naj bo to Joe Cocker ali zadnja psevdo rock veselica pod kozolcem. Jasno, ideološko nabriti poslušalci si običajno postavijo bolj ali manj zahtevne ravni kvalitete izvajalcev in sploh celotnega dogodka, toda v končnem dejanju se običajno pokaže presenetljiva podobnost med enimi in drugimi: obiskovalci so lahko zadovoljni ali pa tudi ne. Vsakomur svoje, bi lahko rekli - in brez zmrdovanja, prosim. Bržkone bi večina izmed nas prav z veseljem zamenjala kakšen rock koncert za tretjerazredno glasbeno atrakcijo na terasi ob morju. Končno je pri trideset stopinjah v senci mnogo udobneje obleči kopalke in natikače kot pa kavbojske škornje in usnjene jopiče. Morda so se še najbolj znašli v Puli, kjer zopet organizirajo veliko testo na odprtem. Letos se jim obeta res lep obisk, saj je Istra polna takšnih turistov, ki poznajo tudi naše rock bende. Domači za domače, kajne? Ob višku turistične sezone so nekateri klubi izkoristili priložnost za nujna vzdrževalna dela, dopuste in podobno, drugim pa podjetniška žilica ne da miru in obratujejo tudi čez poletje. To je pravzaprav ena izmed redkih pridobitev osiromašenja, saj pomeni košček zabave tudi za tiste, ki si iz kateregakoli vzroka ne morejo privoščiti oddiha na morju ali kje drugje. Še pred leti je bila med poletjem najbolj puščobna stvar posedati v domačem kraju, medtem ko so vsi, vključno z gostinci in organizatorji koncertov vred, namakali noge v morju. Jasno, vsi so imeli dovolj denarja. Zdaj je moč tudi med dolgim vročim poletjem slišati kakšno nabijačino v živo. Torej, za vse tiste, ki niso šli na morje: ko pridete zvečer iz bazena, pojdite na koncert. VIDENO Za Velenje bomo lahko kmalu rekli, da je pravo mesto, saj jim je uspelo pripraviti in tudi izpeljati pravi rokerski koncert. Ze sam začetek je deloval podobno, saj sta benda prišla pravočasno, na tonski probi pa sta tudi že dodobra ogrela prisotne in seveda okolico, dvorana, kjer je koncert potekal je sta-cionirana namreč v strnjenem stanovanjskem okolišu. Še predno pa so se balkoni napolnili z začudenim prebivalstvom, ki tako hrupnega praznovanja doslej niso bili vajeni, se je koncert tudi začel. ITS NOT FOR ŠALE, skupina, kjer sodelujejo tudi domačini se je na odru počutila kot doma, občinstvo pa dosti bolje kakor da bi doma gledali TV. Za rajanje, ki je nastopilo s pojavom zvezd večera, ansamblom MILA-DOJKA VOUNEED, pa je v dnevni sobi tako premalo prostora. Morda so Olimpijske igre pripomogle k športnem vzdušju, salte, premeti, skoki v višino so napolnili dvorano. Na srečo nikjer nobenega sodnika, ki bi komu prisodil prekršek nad soplesalcem, pa tudi miličniki so se držali bolj po strani, saj so bili v občutni manjšini in verjetno tudi preveč okupirani z glasbo. Morda pa so bili le hvaležni, ker jim ni bilo treba plačati vstopnine. Kakorkoli že, lahko bi rekli, da se v Velenju kar dobro razumejo, saj kakšnih incidentov ni bilo, razen za kakega demokrata, ki mu je že sam koncert z rokersko vsebino incident. Tekst in slika Lucas NOVICE Čez dobrih štirinajst dni bodo izgotovljeni posnetki za kompilacijo priredb - legendarnih elektro-bardov KRAFTWERK. Priredbe bodo naredili slovenski bendi, disk pa naj bi izšel nekje na hektičnem zahodu. Na kom-pilaciji sodelujejo: LAIBACH (Hall Of Mirrorsj.BORGHE-SIA (Ohm Sweet Ohm), Ml-LADOJKA VOUNEED (Pocket Calculator), DEMOLITI-ON GROUP (The Model), LO-LITA (Trans Europe Ex-press), COPTIC RAIN (The Robots) TEKTON (Radioacti-vity), VIDEOSEX (Spacelab), BEITHRON (Airvvaves), STRELNIKOFF (The Man Machine), RANDOM LOGIC (Home Computer),ANALVSE (Computer World) in BORUT KRŽIŠNIK (Musič Non Stop). Kompilacija naj bi predvidoma izšla do konca leta. Niso naprodaj: lt's Not For Šale. KONCERTI Kljub vročim dnem bo v mesecu avgustu moč pogledati nekaj zanimivih koncertov. 14. 8. bodo v okviru ljubljanskega Trnfesta nastopili kranjski HOVVITZER, ki jih ni potrebno posebej predstavljati. Koncert bo na prostem, pred KUD France Prešeren, začetek pa so organizatorji postavili na 21. uro. 18. 8. bo na istem mestu prireditev pod imenom BOSNA. V okviru tega dogajanja bo v KUD F. P. razstava bosanskih slikarjev, gledališka predstava beguncev, foto-razstava iz begunskega centra in koncert skupine BALKAN REDOVNA LINIJA. 21. 8. pa bodo pred KUD-om nastopili GARAGE MON-STERS iz Zagreba. Kot kaže bodo koprske ulice v mesecu avgustu vendarle drugačne od napol izumrlega mesta - tako vsaj trdijo Koprčani. Za spremembo bo poskrbela »Obalna scena ’92« s svojo IV. programsko sezono. Za člane kulturnega društva, ki bo organizirala vrsto prireditev, je značilno sprotno reagiranje na okoliščine in aktualne dogodke. V letošnjem letu to pomeni koncentracijo raznovrstnega, predvsem glasbenega programa z gledališkim dopolnilom, v prostorih starega mestnega jedra. V letošnji sezoni se Koprčanom obeta glasbeni izum, etno godba, sodobna jazz produkcija, sodobna klasična glasba, in izbor iz Novega Rocka z gosti iz tujine. Rock koncerti sicer ne bodo v mestnem jedru, saj bodo organizirani na ankaran- skem polotoku, kljub temu pa je vredno omeniti te prireditve, ki bodo predstavljale nadaljevanje poletnega dogajanja v zgodnjo jesen. Natančen spored prireditev bomo objavili v naslednji številki. Tudi v Kranju ne mirujejo - skupina občanov pod skupnim imenom Gledališ-če-Lutke-Glasba-Kranj je namreč organizirala program prireditev z naslovom KISELŠTAJN KULTURI. Osnovni namen akcije je oživljanje starega mestnega jedra. Kranjska občina si je sicer zastavila svoj program revitalizacije mestnega središča, vendar po mnenju mnogih občanov ta program namenoma izpušča aktivno udeležbo kranjske kulture in njenih kulturnikov. Zaradi tega je skupina GLG Kranj že v mesecu juliju organizirala vrsto kncertov in predstav, med drugimi so na vrtu gradu Kieselstein nastopili Mila-dojka Vouneed, Zoran Predin, Javna Traja, Vlado Kreslin in Kranjski Dixileand, Avtomobili, Let 3 in Sokoli, s programom pa nameravajo nadaljevati tudi v avgustu. Tako je za 7. 8. napovedan nastop JANIJA KOVAČIČA, dan kasneje, 8. 8. bo nastopil RADE ŠERBEDŽIJA, 14. 6. MARKO DERGANC, 15. 8 HOVVITZER, 28. 8. NEW SVVING OUARTET, medtem ko za 29. 8. organizatorji napovedujejo presenečenje. Omeniti še velja, da kranjska občina finančno ni podprla tega projekta in da so organizatorji zbrali sredstva izključno s pomočjo sponzorjev. Za vse, ki bi radi obiskali kakšen rock koncert in se hkrati tudi okopali v morju, prihaja iz Pule razveseljiva novica: od 6. do 8. avgusta bo na puljskem Kaštelu potekal MELODV FESTIVAL, po trditvah organizatorja največja rock & roli fešta na prostoru Hrvaške in Slovenije v tem letnem času. Paradise City, sekcija foruma mladih poskuša na ta način nadaljevati tradicijo letnih open-air koncertov, ki v Puli vsako leto zberejo zavidljivo število obskovalcev, deloma naključnih turistov, veliko pa je tudi obiskovalcev, ki se v Pu-lo podajo izključno zaradi koncerta. Letošnji Melody festival bo predstavil veliko domačih skupin, največ seveda iz Hrvaške. Prvega dne bodo nastopili revitalizirani MESSERSCHMITT, ena izmed najboljših puljskih skupin, ki je po odličnih začetkih in zelo dobrem odzivu, tako medijev kot občinstva, razpadla, zdaj pa se pojavlja v novi postavi, z novim programom. Kot drugi bodo nastopili Zagrebčani PHANTASMAGORIA, bend, ki gradi glasbo na bazičnem, skorajda »cultov-skem« hard rocku. Kot tretji in četrti bodo nastopili dve italijanski skupini: MELT iz Neaplja in CRIPPLE BA-STARDES iz Astija. Za njimi bodo nastopile še TRAUMA iz Poreča, PNEUMNIA in DISSECTION, obe iz Pule. Zadnji bodo nastopili posebej za to priložnost zbrani glasbeniki skupin The Spo-ons in Messerschmitt pod nedvoumnim imenom FUN-KY JUNKIE. Drugi dan bo potekal v znamenju punk in post hardcore skupin. OVER- FLOW in POLSKA MALCA sta skupini, ki jih gotovo ni potrebno posebej predstavljati, omenimo lahko le, da so oboji popularni tudi izven meja bivše Juge. Ob njih bodo nastopili še Riječani TRANSMISIJA, ki je to leto izdala ploščo v Italiji in naletela na navdušen odziv pri kritikih in italijanskem občinstvu. ANASTESIA iz Zagreba bodo razveselili vse metal-fa-ne, ob njih pa bodo nastopili še puljski SEKTON. Njihovi someščani MEGABITCH pa bodo nastopili pred legendarnimi LAMPA in TRIJO PORCO DIJO. Tretji dan bo pripadel trenutno največji hrvaški alter rock zasedbi LET 3. Nastopili pa bodo tudi genialni RE-GOČ, domačini ANTIOT-PAD, zagrebški RHCP z imenom MAVER ON ACID, njihovi someščani HLADNO PIVO in izvrstni DON'T iz Koprivnice. Tisti, ki imajo raje ljuti metal, bodo morali malce dlje kot do Pule, točneje v Man-heim, kjer bo 15. 8. veliki SU-PERROCK ’92 festival, na katerem bodo nastopili SLAY-ER, IRON MAIDEN, BLACK SABBATH, WASP, HELLO-WEEN in drugi. Na METALLICO pa bo treba počakati do pozne jeseni, saj bodo v Miinchnu nastopili šele 22. 11. TREND Urinirati v plavalnih bazenih. TIRALICA MAČK DADDV Ime in priimek: Chris Kelly Rojstni dan: 10. avgust 1978 Rojstni kraj: New Jersey Telesna višina: 1,53 m Telesna teža: 44 kg Barva las: Črna Barva oči: Rjava Najljubša hrana: pizza, hamburger NUDIMO VAM SATELITSKE ANTENE Jt* MONTAŽO IN SERVISIRANJE V CEUU TRG SVOBODE 9 TEL/FAX:26 - 008 ^ e/Sat M UM LESTVE Velika Britanija /NME/ - singli 1. JIMMV NAIL - Airtt No Doubt 2. SMART ES - Seame Street 3. SNAP - Rhytm Is A Dancer 4. ERASURE - ABBA - esgue 5. MARIAH CAREV - ill Be There 6. URBAN HYPE - A Trip To Trumpton 7. PRINCE AND THE NPG - Sexy MF 8. U2. Even Better Than The Real Thing 9. THE SHAMEN - L. S. I. 10. RICHARD MARX - Hazard Velika Britanija /NME/ - albumi 1. ORB - U. F. Orb 2. LIONEL RICHIE - Back To Front 3. MARIAN CAREV - MTV Ujplugged EP 4. JOE COCKER - The Legend 5. MAGADETH - Count-down To Extinction 6. NEIL DIAMOND - The Greatest Hits 1966 — 1992 7. MICHAEL CRAWFORD - Performs Andrevv L. VVebber 8. ELTON JOHN - The One 9. PREFAB SPROUT - A Life Of Suprises 10. SIMPLV RED - Starš ZDA /Billboard/ — albumi 1. BILLV RAY CVRUS - Some Gave Ali 2. KRIS KROSS - Totallay Krossed Out 3. MARIAH CAREV - MTV Unplugged EP 4. PEARL JAM - Ten 5. RED HOT CHILI PEPPERS - Blood Sugar Sex Magik 6. GARTH BROOKS - Ropih The Wind 7. GARTH BROOKS - No Fences 8. BOOMERANG - glasba iz filma 9. SIR_MIX_A_LOT - Mačk Daddy 10. DEF LEPPARD - Andre-nalize ZDA (Billboard) — singli 1. SIR MIX_A_LOT - Baby Got Me 2. MARIAH CAREV - ill Be Thare 3. RED HOT CHILI PEPERS - Under The Bridge 4. BILLV RAV CVRUS - Ac-hy Breaky Heart 5. TLC - Baby-Baby-Baby 6. ARRESTED DEVELOP-MENT - Tennessee 7. MADONNA - This Used To Be... 8. CELINE DION - If Vou Asked Me To 9. THE COVER GIRLS - Wis-hing On A Star 10. JOHN SECADA - Just Another Day Ultrazvočne erozije radia MARŠ 1. SONIC VOUTH - 100% 2. FATIMA MANSIONS - Evil Man 3. CHUMBAWAMBA - Shhh 4. SATOR - Wšre right, Yo-ure vvrong 5. THE MISSION - Like A Child Again 6. THE B 52s - Good Stuff 7. ROLLINS BAND - Tearing 8. ALL - Dot 9. LEMONHEADS - Its Sha-me About Ray 10. THE JESUS AND MARV CHAIN - Almost Gold Slovenija - Vibratorjeva lestvica Koroškega radia 1. PANKRTI - Gospodar 2. MERCEDES BEND - Ona ni 3. THE KAMN’S - Kaj bi nared u 4. RDEČI BARON - Srečna 5. MAD DOG - Če pridem v nebesa 6. STROGO ZAUPNO - Veze in poznanstva 7. LAČNI FRANZ - Okupatorka 8. LET 3 - El Desperado 9. CZD - Hanging Paradise 10. REGOČ - Toyota j DP REKLAMA, opravljanje storitev s področja ekonomske propa-[ gande in trgovine. CELJE, Ul. XIV divizije 6 REPORTER NOVE DOBE PO VROČI ISTRI SLOVENCI »DVIGNILI« CENE Tudi to poletje številni Slovenci sedaj kot tuji turisti preživljajo svoje počitnice v Istri. Mnogi odhajajo tudi po nakupe v bližnja hrvaška mesta, zlasti v Umag in Novigrad, ki so postala resna konkurenca bližnjemu Trstu. Slovenci največkrat obiskujejo znani Diskont, ki se nahaja ob cesti na vzhodu v Umag in blagovnico v središču mesta. Kupci iz Kopra, Pirana, Portoroža in drugih mest so masovno kupovali prehrambne proizvode, cigarete, tudi kozmetične prepa-? rate. Z malo denarja so polnili svoje prtljažnike. Vzemimo za primer kavo. Ob menjavi je 1000 SLT vred- na. V času našega obiska je gostila okrog 100 tisoč gostov, med katerimi jih je bilo največ iz naše države. »Veliko pomeni, ker jemljejo Slovence kot domače goste in zato so zanje cene, ki smo jih določili v posebni ponudbi, zelo ugodne. Julija je bila ogromno slovenskih gostov in upam, da bodo prišli tudi v avgustu. Polni tedenski penzion bo cenejši, brezplačni šoli tenisa in smučanja na vodi ter popusti za otroke, ki na morju letujejo s starši.« »Santa Maria« najboljša Blodeči reporter Nove dobe je obiskal tudi številne restavracije na območju Umaga, Novigrada in Poreča. Gostilničarji nišo bili razpoloženi kot pred vojno. Število gostov je na splošno pod pričakovanji, cene vsakodnevno rastejo in se bodo kmalu ize- ATLETI PRED ODHODOM V BARCELONO NA TISKOVNI KONFERENCI V ROGAŠKI SLATINI UPANJE V USPEH Cvet slovenske atletike je dan pred odhodom v Barcelono gostilo Zdravilišče Rogaška Slatina kot sopokrovitelj ljubljanskega kluba IBL Olimpije, ki pošilja na olimpiado kar tri potnike: Britto in Boruta Bilač ter Brigito Bukovec. Četrti potnik v glavno mesto Katalonije je Ptujčan Mirko Vindiš, ki je edini na olimpiadi že sodeloval, športniki so v prijaznem in sproščenem vzdušju preživeli prijetno popoldne. Atletsko ekipo je najprej pozdravil direktor Zdravilišča Milan Zagoda in izrazil zadovoljstvo z dosedanjim sodelovanjem ter atletom zaželel, da bi uresničili zastavljene cilje. Janez Aljančič, predsednik Atletske zveze Slovenije, se je gostiteljem zahvalil, saj nedvomno pripomorejo atletom k udeležbi na tekmovanju, ki je sen vsakega šporatnika. Članom atletske reprezentance pa je zaželel najboljše: »Lepo bi bilo, če bi vsak dosegel to, kar po tihem upa. Kot nekdanji atlet dobro vem, da bo na vaš uspeh vplivala še vrsta dejavnikov, splet okoliščin in dobrodošel je še kanček sreče. Apeliram na vas v smislu športnega duha, če dosežete manj, ne smete biti razočarani. V športu moraš znati prenašati poraz. Tudi, če svojih načrtov ne boste uresničili, ne smete kloniti. Vsi ste mladi in pred vami so še pomembne preizkušnje. Seveda pa tudi sam najbolj želim, da bi na olimpiadi dosegli kolajno ali vsaj uvrstitev v finale.« Napovedi športnih rezultatov so velikokrat tvegane in varljive. Želje in upanja pa so vendarle del občinstva in tekmovalcev. Kaj lahko torej od naših atletov pričakujemo? Borut Bilač upa na preboj skozi kvalifikacije, saj načrtuje skok v daljino čez osem metrov.Britta Bilač želi preskočiti v višino najmanj 193 centimetrov, s tem bi si zagotovila nastop v finalu. Brigita Bukovec bo tekla tako, kot zmore, kar ji lahko prinese polfinale teka na sto metrov z ovirami. Maratonec Mirko Vindiš prihaja z uspešnih visokogorskih priprav, izkušen in dobro pripravljen upa na solidno uvrstitev na 42 kilometrov dolgi progi, ki bo zadnja preizkušnja na 25. letni olimpiadi. K. Lekič Po naši izbiri najboljša: restavracija »Santa Maria«, Ul. O. Radovana 2, Novigrad - Citanova. Odprta je od 7. do 23. ure. Ponuja vse vrste rib, istrske specialitete. Kvalitetna hrana in postrežba! Prijazno osebje! Ambient, ki si ga želimo. Za goste tudi penzion! nih 2.500 HRD in za ta denar je moč kupiti tri kilograme odlične kave. Podobno je z drugim blagom. Ker so se onstran meje zbali, da jim bomo Slovenci vse odnesli, so pred nekaj dnevi za trideset odstotkov zvišali cene. Sedaj je vprašljivo, če se nakupovanje v sosednji Hrvaški še splača. Privlačna poreška Laguna V Istri je za Slovence naj-privlačnejša poreška Lagu- od 8. do 15. avgusta bo za paket aranžman treba odšteti 11.900 SIT, od srede avgusta pa bodo v nekaterih naših hotelih na voljo tudi sedemdnevni polni penzioni po 9.100 SIT. Tudi v apartmanih so cene nižje,« pravi Sergio Stojnič, direktor prodaje v poreški Plavi laguni. Dario Baldaš, direktor te turistične organizacije, je tudi zadovoljen s številom slovenskih gostov. »Našim gostom ob sedemdnevnem paket aranžmanu ponujamo še druge ugodnosti, kot sta načile s cenami gostinskih storitev v Sloveniji. Kvaliteta hrane je različna, nekateri gostinci pa se s potrežbo »trudijo«, da gost nikoli več ne pride. Žal njihovo razpoloženje preide na goste. Naša tričlanska ekipa je med tridesetimi obiskanimi restavracijami le uspela najti ambient, ki je po kvaliteti in raznovrstnosti hrane in prijaznosti osebja boljši od drugih. To je restavracija »Santa Maria« v Novigradu. »Restavracijo sem vzel v najem in zaposleni se trudimo, da zadovoljimo goste, ki bodo potlej ponovno prišli. Naš glavni adut je kvaliteta hrane. Zanjo skrbi izvrstni kuhar Milorad Jerkan«, pravi Marko Lipovac, ki še ne ve, da smo njegovo restavracijo razglasili na najboljšo. Na svidenje iz Istre, ki bo verjetno tudi v tem mesecu gostila številne Slovence. Zoran Vlajič PRIVATIZACIJA NA MADŽARSKEM BUDIMPEŠTA SE PRODAJA Kot vse vzhodnoevropske prestolnice doživlja Budimpešta hitro rast podjetij za nepremičnine, ki neokapitalistom veliko obetajo. V določeni mestni četrti znaša cena kvadratnega metra od 50.000 do 150.000 forintov (625 do 2.000 USD), ki je za Madžare s povprečnimi plačami okoli 10.000 forintov (130 USD ) nedosegljiva. Je pa neizkoriščena prednost za madžarsko državo, ki je lastnica več objektov v centru prestolnice. Agencija za očetnjavo, državna organizacija za nadzor privatizacije, je pred kratkim lansirala program postopne privatizacije sedežev desetih velikih kompanij in uradov za raziskovanje, ki zajemajo površino 70.000 kvadratnih metrov. »Ti prostori predstavljajo kapital petih milijard forintov. Podjetja, ki so jih doslej uporabljala brezplačno, so začela plačevati najemnino. Da bi v teh prostorih tudi ostala, bodo morala plačati zakup, ki bo v dveh letih dosegel tržno vrednost. Če ne, se bodo morala izseliti izven Budimpešte, kjer je zemljišče cenejše,« komentira Peter Geroe, direktor podjetij za upravo Belvarosi. Geore računa z dohodki dvestotih milijonov forintov na leto, ki so se doslej izgubljali v madžarski vladi. V večjih primerih bo potrebna temeljita obnova, saj je več zgradb v zelo slabem stanju. Madžarska vlada, ki se za razliko od Češkoslovaške ni odločila za vrnitev nepremičnin bivšim lastnikom, namerava privatizirati s posebno prodajo odškodninskih kuponov, katerih ceno bodo odredili na borzi v prihodnjem letu. Ker so tuja podjetja pripravljena kupiti cele zgradbe v centru Budimpešte in jih restavrirati na svoje stroške, se nekateri Madžari bojijo vandalizma razprodaje narodnega bogastva. NOVf* DOBA ____a-'---- Z INTELEKTO NA ČRNO MORJE ROMUNSKA PUSTOLOVŠČINA Črno morje je modre barve Avtobus se ustavi pred (za spremembo) rjavim blokom, do sedaj smo si ogledovali samo sive, z napisom hotel Pelican. Ob prvih požirkih za dobrodošlico postreženega romunskega vina in mineralne vode v avli zgradbe se zavemo, da smo končno na cilju. Le na kaj nas spominja okus mineralne vode? Če se nam je kdaj zgodilo, da smo si zvečer v kozarcu navadne (klorirane) vode raztopili tabletko aspirina, pozabili na napitek, ki smo ga po pomoti popili šele zgodaj zjutraj, imamo odgovor na vprašanje. Se pred večerjo se sreča- mo z najpomembnejšim človekom v Pelicanu. »Lambe«, menjalec denarja neutrudno izgovarja stokrat slišano be- ki še vedno mislijo, da je rjavo lepo in zdravo, za dolge sprehode, yogging ali jahanje. Kdor ima vsaj kanček Go- ljeni, poskrbi prijazni Boris Farkaš tudi za organizirane oglede določenih stvari, ki jih je v Romuniji potrebno videti. Velikanski muzej v Con-stanci je le ena izmed njih. (zgleda, da tudi romunski muzealci bolujejo za megalomanijo. Neštete sobane so polne najrazličnejših eksponatov od prazgodovine do danes. Romuni pač ne morejo skriti svoje slavne preteklosti, ko so se Dačani uprli in se osvobodili nadvlade Rimljanov. Precej z umazani- Bodočnost Romunije je v mladih. Bo lepa kot je druga osebica z leve? sedo »tauschen« in nam moli pod nos svežnje lejev. Ker ne ve, da je za nami dvaintri-deseturna vožnja z avtobusom, je pripravljen tudi na prva drobna ljubezenska posredovanja. Po večerji, na kateri sosed pri omizju, ki zna ravno toliko italijansko in francosko, da si misli, da ga romunske natakarice razumejo, ustvarja prave shove, je najboljše poiskati zatočišče v svežih rjuhah v sicer po plesnobi smrdeči sobi. Pozno jutro je lepo. Najboljše je pozabiti na bolečine v sklepih, se stuširati in zapustiti sivo domovje. Pred hotelom se sprehaja pripadnik Securitate. Čuva Slovence pred Romuni ali obratno? Poznejša srečanja z uniformiranci nam lahko predoči-jo, da je Romunija še vedno policijska država. Najbrž, da še danes velja vic iz Cheaus-sescujevih časov, ki govori o tem, da je v naključni skupini treh Romunov eden v državni službi, drugi je policaj (Securitate), tretji pa njegov špicelj. Sprehod ob jezeru Suit nas lahko prepriča, da so Romuni resnično delovni ljudje. Stoječi na obali ali do pasu v zeleni vodi, polni drobnih zelenih kač, neutrudno namakajo trnke. Sodeč po polnih bisagah ne brez uspeha. Vsaka riba je vsekakor dobrodošla ob ohranjanju pozitivnega družinskega proračuna. V vodi Črnega morja, par deset metrov od hotela, na srečo ni kač, je pa zato čez stopetdeset vrst rib. Voda je temno modre barve in, pravijo, čista. Je pa sigurno manj slana od tiste v Jadranskem morju. Mogoče ravno zato ni na plaži nobenega tuša. To pomanjkljivost omili belosiv-kasta peščena obala, primerna za sončenje entuzijastov, lumbove krvi, se lahko popelje s čolnom na vesla ali na pedale. Če je prijazen, so domačini še bolj in ga z malo boljšim čolnom na vesla popeljejo malo naokrog. V zahvalo je dovolj krigelj piva in pogovor. Slednji je več vreden kot pivo, saj je mogoče od domačinov marsikaj izvedeti. Mnogi med njimi obvladajo angleščino ali nemščino, najboljše seveda klatijo po romunsko. Ugotoviti je mogoče, da romunščina ni niti pol tako težka kot kakšna madžarščina ali albanščina. Z uporabo nemško-romun-skega slovarja, ki ga je v Constanti mogoče najti brez večjih naporov, se je mogoče kar hitro pomeniti najosnovnejše. Ob sprehodih po plaži ugotovimo, da so romunske mladenke brez poročne oprave še lepše. So pa tudi komunikativne in pripravljene na vse mogoče. Če izgubimo kaj ugleda v dekliških očeh, ko povemo, da stanujemo v hotelu Pelican, ga lahko k sreči nadomesti samo prirojen šarm. Res škoda, da smo se namestili v najslabšem hotelu v Mamaii, saj bi za par lejev več lahko bival v najboljšem, kot je na primer tisti z imenom Dorna. To pa ne pomeni, da je v Dorni boljša hrana od tiste v Pelicanu. Je namreč slabša, zato smo zadovoljni tudi s ponudenim. Malce se je treba privaditi na to, da Romuni kljub ogromni tonaži pridelane pšenice pojedo zelo malo kruha, da so bolj navezani na ovčje zadeve in da živijo v zmotni veri v obilne večerje. Po obisku muzeja v Constanci na trebušni ples Da se izletniki iz Slovenije ne bi počutili preveč izgub- mi zavesami zagrnjenih in za turiste prepovedanih prostorov priča, da se določenega obdobja tudi sramujejo. Skrivni vstop novinarja v eno izmed njih in kratek pogled na tleh ležeče fotografije Ni-kolaea Cheaussescuja, potrdi že pred razvozlano skrivnost. Škoda, da kustosinja prepreči ekspedicijo v neznano in grobo onemogoči fotografiranje razdejanih socialističnih razstavnih artiklov. Obisk v nočnem klubu Orient, kjer se ob zvokih vznemirljive glasbe zvijajo prelestne, pomankljivo oblečene (sploh oblečene?) mladenke, je vsekakor zanimivejši kot ogled muzeja. Show je malce boljši kot je bil nekoč tisti po zakotnih oštarijah na planoti Manjače nad Banja Luko. Škoda je le, da nam tu pa tam lep razgled na oder zakrijejo ogromne silhuete bele barve s črnimi glavami. Seveda, gre za pijane mornarje z ameriške fregate John L. Hall, zasidrane v Constanti, ki bo kmalu odplula proti Jadranu. Za Boko Kotorsko mornarji še niso slišali. Čudno. Med popestritve bivanja na črnem morju sodijo še organizirani ogledi Constante, ki je svojčas gostila v znameniti igralnici še bolj znamenitega diktatorjevega sina Nika, obisk v Delphinariumu, kjer simpatični delfini dokažejo, da so pametnejši od (mnogih) homo sapiensov, izlet v Tulcejo in križarjenje z ladjo po donavski delti. Zadnji pelikani v Evropi Triurna vožnja z avtobusom od Constante do Tulce-je je za »avtobusne ljudi« mačji kašelj. Tulceja nas preseneti z lepimi poslopji, zelenimi površinami in urejenostjo. Ob vkrcavanju na la- Hovnika so oropali Srečanje tretje vrste je imel Franc Hovnik, upokojenec s Ptuja. Po tistem, ko so mu v Mamaiji dolgoprstneži ukradli denarnico, je bil nesrečen tudi v Constanti: »Sem najbrž eden najbolj nesrečnih dopustnikov v Romuniji. S prijateljem Brankom sem se odpeljal s taksijem v Constanto. Ko sva prišla pred menjalnico, naju je obkrožilo šest menjalcev na črno. Sam nisem nameraval prodajati mark, ker sem imel še dovolj lejev. Branka je eden odpeljal za vogal in mu zamenjal marke, pri čemer ga je, kot bi mignil, ogoljufal za tri tisoč lejev Po tej neprijetni izkušnji sva hotela oditi drugam, saj si z goljufi ni mogoče pomagati. Eden izmed njih naju je vztrajno spremljal, ni se hotel odlepiti niti takrat, ko sem ga nagnal in sunil s komolcem. Še več: od zadaj je zagrabil mojo zlato verižico, vredno približno 40.000 SIT in mi je strgal z vratu. Od sunka bi skoraj padel. Gonja je bila neuspešna, na nesrečo pa je nepridiprav izgubil zlati obesek, ki gaje našla majhna punčka in mi ga vrnila.« Franca Hovnika so oropali. Ostal je brez verižice. djo, ki nas bo vozila po delti Donave, nas očara tudi lepota krmarjeve sestre Gabriele. Prodoren pisk sirene in lepa plovba je pred nami. Plujemo po glavnem donavskem rokavu. Levo in desno leno je trstje levo in desno. Tudi favna je bogata. Vidimo ptiče ibise in pelikane, krokodilov začuda ni opaziti. Donavska delta je zadnji kraj v Evropi, kjer še prebivajo pelikani. Kar ne moremo verjeti, da je voda Donave tako čista, saj predstavlja kanalizacijski zbiralnik matere Evrope. Pristanemo in si ogledamo ribiško vasico, v kateri živijo pretrežo Rusi. Njihovi domovi so skromni, njihova preproščina in gostoljubnost sta veliki. Sredi vasi stoji pravoslavna cerkev. Zanimiva je zaradi svoje posebnosti - ima zabetoniran oltar. Od domačinov ni mogoče točno izvedeti, ali so ga zabetonirali zaradi velike poplave ali za- ca, nakupovanje in podobne neumnosti. Mornarji na ameriški ladji so prijazni, veliko pokažejo in povedo. Na žalost pa v Georgiji še niso slišali za državo Slovenijo. (Petrič, zakaj nisi bolj priden?) Kdor ima veselje do nakupovanja, lahko z majhnim denarjem nakupi veliko stvari. Splača pa se kupovati samo uvožene stvari, saj so romunske dokaj neokusne. Obisk v knjigarni bo knjižne molje pustil dokaj razočarane. Knjige v romunščini so sicer zelo poceni, so pa tiskane na izredno slabem papirju. Romunski lahek tisk je trenutno naklonjen Karlu Mayu in njegovim cenenim avanturam. Ameriška fregata John L. Hall v Constanti. S svojimi štirimi torpedi vrste »Harpoon«, 36 raketami tipa »standard«, 7,6 centimetrskim topom in dvema helikopterjema sodeluje pri pomorski blokadi ZRJ. lahko na obali občudujemo stare ribiške vasi in črede krav ter konjev. Voda je motno zelena in rekli bi, globoka. To, kako globoka je, bi najbrž lahko povedali mornarji na prevrnjeni, potapljajoči ladji od desnem bregu. Posadka nas vljudno povabi v podpalubje, da ne bi videli nesreče. Kljub temu se da zadevo fotografirati, na žalost perspektiva ne dopušča veliko. Ladja izvede v sklopu zapletenih rečnih rokavov obilico briljantnih manevrov. Po kosilu si lahko nadebudneži iz Slovenije privoščijo tudi kopanje v rečni vodi. Prebijamo se skozi zeleni blodnjak. Zelena je voda, ze- radi še večjega strahu pred norim Cheaussescujem. Ne vedo niti povedati, kako jim ga bo uspelo rešiti iz betonskega objema. Neumnost, mati norosti. Ob vrnitvi v Tulcejo so sončni žarki že skoraj vodoravni. V Mamaijo se vračamo z novimi, lepimi vtisi. Vsak po svoje Časa imamo vsekakor dovolj. Kogar plaža posebno ne privlači, lahko zapolni prosti čas tudi kako drugače. Ena izmed variant je druženje z domorodkami. Druga, precej slabša, je vožnja s taksijem v Constanto, ogled privezanega ameriškega rušil- Dan odhoda se neusmiljeno približuje. Kljub različnim neprijetnostim, smo z Romunijo vsi zadovoljni. Videli in doživeli smo nekaj novega, nenavadnega. Zadnje formalnosti na letališču v Constanti in vkrcavamo se v DC-9 Adrie Airvvajsa. Še trenutek in pod nami je dežela Romunov in Ciganov. Nekje nad Madžarsko se zavemo, da je za nami pustolovščina, ki je mogoče v kakšnem srcu pustila neizbrisne sledi. Ravno zato porečemo: »Nasvidenje Romunija, Slovenija, dober dan!« tekst in slike Franc Furland NOV?.90BA ;___ RES JE... - da je v vročini težko delati. Še težje pa je govoriti in poslušati neumnosti. Posebno v dvorani slovenske skupščine brez ustrezne prezračevalne naprave. - da so olimpijske igre nekaj posebnega. Slovenski športniki so zaradi tega imeli toliko treme, da niso mogli iztržiti več od bronastih odličij. SRAMOTA EVROPE OBREŽJE, JULIJ ’92 Foto LlICc — da je pisanje knjig v Sloveniji silno moderno. Slovenski bralci komaj čakamo, da izvemo, kakšno kleno besedo uporablja policaj Čelik. - da se ne ve ali je bila prej kura ali jajce. Isto velja za časovni primat med Frantarjem - komunistom in Frantarjem - protikomunistom. — da ima vsak narod takšnega predsednika, kot si ga zasluži. Naši sosedje so se že izkazali, Slovence pa preizkušnja še čaka. - da bog razume vse jezike. Prav tako Slovenci v Razkrižju prav dobro razumejo in govorijo srbohrvaščino. Kljub temu bi lahko končno dobili, če ga res tako potrebujejo, dušnega terapevta, ki zna slovensko. - da je v Sloveniji že pol stoletja mir. ‘ Kljub temu pa turisti še vedno mislijo, da divja vojna. To najbolj občutijo turistični delavci. - da je več vredno, če utoneš v morju kot v reki. Se več pa kotira utapljanje v pivu. Posebej če je laško, ki ga varijo z majhnimi dodatki nekvalitetnega hmelja. Najboljšega namreč izvažajo. - da je Miša Molk lepa gospa. Mnogi pa trdijo, da je njena dvojnica Marjeta Golav-šek iz šešč še lepša. Prav imajo! - da so prometne nesreče nerodna stvar. Posebej še, če so udeleženci pijani, miličniki pa trezni. In obratno. ***.**********.***** BREZ DLAKE NA JEZIKU ****************** HUMORESKA KAKŠNA PODKUPNINA! Vedno sem imel rad kuverte. Bodisi take, v katerih mi je kdo kaj sporočal, bodisi one, v katerih je kaj puščal. To so tako imenovane plave kuverte, čeprav običajno sploh niso plave. Se pač tako reče. Najbrž zato, ker so običajne kuverte v glavnem bele. Če sem odkrit, moram priznati, da sem dobil kar nekaj plavih kuvert, ki so me zelo razveselile in mi pomagale iz stiske. Res je tudi, da si nikoli nisem delal slabe vesti, saj nisem edini. Lepo vas prosim, koliko pa je ljudi, ki dobivajo plave kuverte? Zakaj bi bil jaz izjema ? Zadnjič pa mi je bilo vendarle malo nelagodno. Ampak kaj sem mogel? Za kuverto sem moral namreč reči sam. Bilo je tako. V pisarno je prišel moški. »Ste uredili tisto zadevo ?« je vprašal. Oba sva vedela, katero. »Nisem, žal ne, ni šlo,« sem rekel. »Kako pa to? Pa ste obljubili, « je rekel moški. »Imate kuverto?« mi je ušlo. »Saj smo vam jo poslali. Mora biti tu.« »Ne mislim tisto kuverto z vlogo.« »Kakšno kuverto pa?« »Ono drugo,« sem rekel. »A plavo ? Saj je bila plava,« je zatrdil moški. »No, dobro, saj vem, kaj mislite. Dobite.« Bil sem vesel, da je razumel in sem si pomel roke, saj sem vedel, da mi bo kapnilo nekaj. Priznam namreč, da imam zelo slabo plačo in ne vem, kako bi preživel, če se ne bi malo znašel. Kdo se pa ne znajde, lepo prosim ? Ste slišali za onega lumpa, ki je bencin pretakal iz službenega avta v svoj privatni avto, pa je dobil državno funkcijo? Ali za tistega, ki je dobil isto funkcijo pred njim, ker je goljufal v prejšnjem režimu ? Potem se je čez nekaj dni med vrati pisarne pojavil moj »pismonoša«. »Tu jo imam,« je rekel in se nasmehnil, ko je segel pod suknjič. Zagledal sem kar precej debelo kuverto, ki ni bila plava, ampak rumena. Barva pač ne igra nobene vloge, sem pomislil, važno je, kaj je v njej. »Ne mislite, da ni plava,« je rekel moški, ko je prebral moje misli in mi jo pomolel. Bila je zelo težka in debela, kar pomeni, da so morali biti v njej manjši bankovci. Jih je najbrž pač dolgo kupoval in nalagal. »Je zdaj vse urejeno ?« je vprašal moški in ko sem pritrdil, se je zahvalil in se pobral iz pisarne. Nekajkrat sem potežkal kuverto, nato pa jo hitro odprl. Kakšno presenečenje! Pomislite, v njej je bilo približno milijon švicarskih frankov! Ampak takih, ki se z njimi otroci igrajo trgovino. Zraven pa, da bi ga strela, še sporočilo: jaz bi uvedel podkupnino s takim denarjem. To bi bila edina poštena podkupnina! NI RES... - da so letošnje blokade na cestah. So namreč v skupščini. — da je disciplina v Teritorialni obrambi boljša, kot je bila v JLA. Je namreč dosti slabša. Zato imajo teritorialci priliko streljati svoje žene in njih starše. - da so informacije neodvisne od tehnike. Takoj, ko se je na STA pokvaril računalnik, je bilo manj informacij. To ne pomeni, da je bilo tudi manj dogodkov. Bilo pa je več lenobe. — da je cerkev še vedno ločena od drža: ve. Dejansko ne odprejo niti stranišča, ne da bi ga blagoslovil božji namestnik na zemlji. Za novogradnje bližje bogu dajejo blagoslove višji cerkveni uradniki. Kranjsko kočo na Ledinah je požegnal sam metropolit. - da minister za turizem Janez Širše ne ve kam po turiste. Res pa je, da zaradi njega Nemci ne bodo letos kar pritekli. Je prepozno. — da so vsi Slovenci verni. Ateistov je namreč skoraj pet odstotkov. Koliko je tistih, ki ne verjamejo niti v državo, statistika ne ve. - da je Marko Voljč zameril sonarodnjakom potegavščino z bananami. Kot direktor Ljubljanske banke si bo lahko privoščil kaj boljšega. — da je nov most tudi trden. Zadnje čase slovenski mostovi nihajo, kakor potegne veter. Z njimi tudi ljudje, samo da že dlje časa. - da je z uradnim priznanjem Slovenije vse rešeno. Za to državo v tujini vedo samo v posvečenih krogih. »Navadnim ljudem« se o njej niti ne sanja, nekateri pa jo zamenjujejo kar z Romunijo. slovenj gradeč UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO STOPITE BLIŽE, SLOVENSKI VOJAKI S.O.S. IZ POSTELJE NA VPRAŠANJA BRALCEV ODGOVARJA SEKSOLOG AMATER ANTON KORITNIK Spoštovani gospod Koritnik, rad bi vas poprosil za mnenje o moji dilemi. Star sem dvajset let in imam prijatelja, ki je homoseksualec. Ker živim v manjšem mestecu, je njegova spolna usmerjenost splošno znana. Problem je v tem, da me ljudje velikokrat postrani gledajo, včasih pa se celo norčujejo iz mene, da sem njegova »ljubica« in podobno. Sicer se s prijateljem dobro razumeva, jaz vem, da je gay in o ve, da sem heteroseksualen; v tem ni nobene težave. Problem je v tem, ker so mi zdaj začeli starši prepovedovati, da bi se družil z njim. Kaj naj naredim? BORIS Dragi Boris, le kaj pa naj bi naredil? Morda odšel k mamici in očku in se pokesal, ker se družiš s človekom tako dvomljivega slovesa 7 Ali pa svojemu prijatelju javno pljunil v obraz in ga ozmerjal s pederskim toplovodarjem 7 Začniva lepo od začetka: nekje na jugu Združenih držav Amerike obstaja verska ločina, ki poleg ostalega verjame, da plastične lutke za napihovanje niso nič drugega kot hipertrofirani kondomi. Vsled tega jih je vodja sekte, prečastiti John VVinston Cows spoznal za satanovo delo in vse vkup anatemiziral. Gotovo se sprašuješ, kakšne zveze ima to s tvojimi težavami. Poglej: Slovenija ni ravno verska ločina, se pa Slovenci včasih obnašajo zelo podobno kot omenjeni fanatiki iz Amerike. Kot primer lahko navedem stereotip Slovencev o homoseksualcih. Povprečen Slovenec je nekje globoko v sebi prepričan, da so homoseksualci vsevprek pobebavljene tetke, ki ves prosti čas preživijo v pisarjenju časopisnih oglasov v slogu: »Mladim fantkom napolnim ritke in izpraznim jajčka.« Zato me ne čudi, da je tvoj prijatelj glavna snov vaških obrekovalk. Pa tudi domači fantje vaju kdaj po moško podražijo in se nato še ure in ure režijo drug drugemu ter se trepljajo po ramah, češ: »To smo jima zagodli!« Torej, dragi Boris: kar boš storil je čisto tvoja stvar, prav tako kot je spolna usmerjenost izljučno stvar vsakega posameznika, opozarjam te le na to, da imaš doma malce dementne in retardirane starše - priporočam ti, da si poiščeš svoje stanovanje. Poglej: homoseksualce privlačjo osebe istega spola, heteroseksualci prisegajo na odnos ženska-moški, medtem ko biseksualci trdijo: »Naj bo mucek ai' pa pesek, važn' da je mesek.« Poteg naštetih obstaja še četrta skupina ljudi, ki se jim reče Zagovedni bebci. Ti so prepričani, da morajo biti ostali ljudje natanko takšni, kot so oni sami. Upam, da ti je jasno, kdo izmed štirih je največji zdrahar. HOROSKOP Oven 21. 3.-20. 4. F3 Sam Pred vami so dnevi, ki bodo pomembni za nova prijateljstva in ljubezen. Bodite strpni in upoštevajte mnenja drugih. Ne bodo vam zamerili, če boste prišli na dan s pravo in odločno besedo. Pozor pred stresom. Srečne številke 5, 6, 8, 10, 21, 30. Bik21. 4.-20. 5. Trenutno ste zelo aktivni. Ta čas bi lahko izrabili za podvige, o katerih že dolgo sanjate. Zdaj je tudi čas, da storite več za svoje bližnje. Za prazen nič boste zapravili veliko denarja. Srečne številke 23, 24, 25, 40, 42, 44. Dvojčka 21. 5. —21. 6. Uvojtl S3 Dolgo si že želite obiskati stare prijatelje, zdaj bo čas za to. Razveselili jih boste, pa še pomagali vam bodo rešiti nekatere vaše probleme. Pazite na svojo težo, v nevarnosti bo vaše zdravje. Srečne številke 9, 12, 15, 17, 22, 37. Rak 22. 6.-22. 7. V denarnih rečeh boste imeli srečno roko, kljub temu pri odločitvah dobro premislite, da vas od navdušenja ne bi preveč zaneslo. Imeli boste dobro priložnost za dodatni zaslužek. Zdaj je čas za počitek. Srečne številke 2, 3, 13, 15, 18, 45.____________________________ Lev 23. 7.-23. 8. Kot kaže, boste napredovali v po-LmIm klicu. Polni ste zamisli, kar bi kazalo s pridom izrabiti. Nekdo vas bo razočaral in presenetil hkrati. Pazite na denarnico, ne spuščajte se v dvomljive, čeprav vabljive psole. Srečne številke 5, 6, 16, 23, 28, 37. Devica 24. 8.-23. 9. F? * J Pred vami je čas streznitve. Pri-K—■ voščite si sprostitev in počitek ter poglejte malo tudi vase. Premislite, če ste v preteklosti vedno prav ravnali, upoštevajte napake, ker bo le tako prihodnost lepša. Srečne številke 5, 7, 17, 21,23, 35. Tehtnica 24. 9.-23. 10. Če ste na dopustu, vam bo sicer zelo koristilo, a ne pretiravajte z lenarjenjem. Soočite se z neko sicer zoprno rečjo, ker ji boste le zdaj tudi kos. Neprijetnosti, ki so pred vami, sprejmite mirno. Srečne številke 3, 5, 9, 17, 31, 41. Škorpijon 24. 10.-22. 11. Pogumno se lotite nalog, ki ste jih ■UIB odlašali in se jih bali, kajti zdaj je trenutek, da se jih znebite. Zaupajte bolj vase kot v vse druge, ki se vam dobrikajo. Nikakor ne precenjujte zdravstvenih težav. Srečne številke 10, 11, 14, 23, 25, 34. Strelec 23. 11.-21. 12. WWA Znebite se pritiskov, ki vas že dol-go obremenjujejo. Četudi bodo vaše odločitve naletele na odpor, ostanite trdni in prepričani, da imate prav. Izogibajte se zaprtih prostorov in prevelike gneče na cesti. Sreče številke 5, 9,11,16, 28, 36.________________________________ Kozo.og 22. 12.-20. 1. ■ETS S partnerjem načrtujete večji na-KlCoI kup. Če dvomite, da je potreben, bo zdaj zanj pravi trenutek. Izdatek vam bo nadomestil nepričakovani vir. Svojim poklicnim prijateljem ne zaupajte in bodite previdni v prometu. Srečne številke 8, 18, 22, 25, 33, 40._________________ Vodnar 21. 1.—19. 2. Vaši živci so precej razrvani. Zu-I nanje vplive jemljete preveč resno, kar ni dobro za vaše razpoloženje. Obvladajte se v vsakem primeru in ne dajte povoda drugim, da bi se obrnili proti vam. Srečne številke 7, 17, 19, 27, 35, 39. Ribi 20. 2.-20. 3. 3 Čeprav imate velike načrte, ne prehitevajte, ker jih v prihodnjih dneh ne boste mogli uresničiti. Važno je, da bi opravili z nekaterimi malenkostmi, ki hromijo odnose. Ne pretiravajte s hrano in pijačo. Srečne številke 1, 3, 8, 38, 41. 43. Boleč tujek psihiatrije (2) Ozadje dvaindvajsetletnega boja za alternative v slovenski psihiatriji Šimenčevo pisanje je pač samo ena od zadnjih epizod dolgoletne gonje proti meni. Ker bralci ozadja tega konflikta ne poznajo, bom na kratko prikazal njegove bistvene vzroke. Boj za alternative v slovenski psihiatriji se je v strokovnih krogih začel že leta 1970, ko sem začel s pripravami za uvedbo Hudolin-Langovega sistema zdravljenja alkoholikov na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani. Leta 1974 se je navedeni boj sprevrgel v javno 1.1. -afero Škofljica« (ali -afero dr. R.«). Omenjeni spor že dolgo traja in malokomu je znano njegovo globlje ozadje, v katerega je bilo vmešano veliko ljudi, zlasti psihiatrov in nekdanjih politikov. Gospod Šimenc je šele zadnja leta postal orodje nekdanjega boljševističnega jedra v slovenski psihiatriji in medicini (prof. dr. Miloš Kobal, prof. dr. Jože Lokar, prof. dr. Anton Dolenc), kateremu se je v zadnjih letih iz še neznanih razlogov priključil tudi moj so-vojak iz obodbja po Osvoboditvi, prof. Marko Kolenc. Omenjena skupina si je že v prejšnjem režimu prigrabila izjemno veliko moč, ki jo je obdržala celo po zamenjavi režima. Kobal je kot udbovski psihiater, brez doktorata, prišel I. 1968 na čelo slovenske psihiatrije in je za svojega prvega pomočnika izbrali Lokarja, ki je bil nedavno, za časa Peterletove vlade (!) imenovan za predsednika Zdravstvenega sveta RS. (To mesto je v Popitovem obdobju zasedal M. Kobal.) Prva dva člana te močne skupine Kobal in Lokar sta že I. 1970 močno nasprotovala uvedbi moderne Hudolin-Langove metode vsestranskega zdravljenja alkoholikov v Sloveniji, medtem ko se jima je Dolenc pridružil par let pozneje. Kljub njihovim nasprotovanjem sem že I. 1971 uvedel Hudolinovo metodo dela z alkoholiki. Zaradi te moje -neubogljivosti« se mi je tedanji direktor Psihiatrične klinike, dr. Kobal maščeval tako, da me je s pomočjo Lokarja in še nekaterih na tipično stalinističen način že I. 1974 odstranil s -Škofljice«. Od takrat traja -afera Rugelj«, ki ji - izgleda - še ni videti konca. Tesna povezanost in vzajemna zaščita tandema Kobal-Lo-kar je najbolj razvidna iz Lokarjevega panegiričnega zapisa: -...Kobal je... v zdravniških vrstah prav izjemna osebnost... in ...skoraj neznatno dejstvo, da mu kljub pomembnim zadolžitvam med NOB ni bilo treba nikogar ubiti...« (Med. Razgl. 25 (1986), s. 282). Zakaj sem kljub nasprotovanjem takratnega vodstva slovenske psihiatrije uvedel Hudolinov sistem v Sloveniji? Predvsem zaradi naslednjih dveh razlogov: - Zato ker sem hotel biti uspešen in sem že takrat v Zagrebu in po raznih krajih Hrvaške videl na stotine treznih in razmeroma dobro urejenih alkoholikov, ki sta jih zdravila doktorja Vladimir Hudolin in Branko Lang ter njuni sodelavci, metem pa V SLOVENIJI NISEM POZNAL NITI ENEGA TREZNEGA IN REHABILITIRANEGA ALKOHOLIKA, KI BI GA ZDRAVILA DOKTORJA KOBAL IN LOKAR. Zato mi je Kobalovo in Lokarjevo nasprotovanje postalo sumljivo. Pozneje se je izkazalo, da sta se oba dobesedno zarotila proti Hudolinu in njegovi metodi (pa seveda tudi proti meni), saj sta začela razglašati, da je Hudolinov sistem fašistoiden, medtem pa mu je Lokar začel pripisovati tudi značilnosti nacizma in stalinizma. Kobal je Hudolina v nevarnem obdobju mas-poka razlasil za ustaša. (Globlje vzroke in razne okoliščine te edinstvene zarote v svetovni alkohologiji sem prikazal v knjigi, ki bo v ljubljanski založbi -Ganeš« kmalu izšla pod naslovom BORBA ZA ALTERNATIVE V SLOVENSKI PSIHIATRIJI. V knjigi bo prikazana zakulisna igra več kot sto slovenskih zdravnikov in bivših politikov. Ker gre za prikaz dvajsetletne bitke z boljševističnim klanom v slovenski psihiatriji, bodo bralci dejansko dobili v roke bogato ilustrirani in brez dlake na jeziku napisan priročnik stalinizma, ki je bil uporabljan v Sloveniji.) - Ker med študijem medicine in specializacijo psihiatrije nisem videl niti enega psihiatričnega pacienta (alkoholika, nevrotika, psihotika ali psihopata), ki je drsel proti »dnu« in bi se med psihiatričnim zdravljenjem »dvignil« na raven svojih uspešnih vrstnikov (kajti samo to je pravi rezultat zdravljenja in rehabilitacije pisihiatrič-nega pacienta). Tudi pozneje v Sloveniji nisem spoznal nikogar, ki bi se dvignil s tradicionalno individualno ali skupinsko psihoterapijo »sedenja in govorjenja«. V klasičnem slovenskem učbeniku -PSIHIATRIJA« nisem zasledil niti enega primera -dviga«, pač pa samo primere »zdrsa« in nadaljnjega razkroja. Na takšno psihiatrijo sem se, hvala bogu, pravočasno požvižgal in se od nje postopoma odmaknil ter se naslonil na uspešnejše psihiatre v svetu in v bivši Jugoslaviji. Tega moji nasprotniki niso mogli pogoltniti in so me na razne načine poskušali onemogočiti, diskreditirati in celo uničiti, o čemer natančno pišem v svoji napovedani knjigi. Tako so me večkrat metali iz službe, me prisilno in predčasno upokojevali, prvič že leta 1982, drugič 1985 in sedam mi že tretjič grozijo s predčasno upokojitvijo, čeprav mi je prejšna vlada dala pisno zagotovilo, da bom lahko v miru delal do svojega 67. leta starosti (torej do I. 1996), kot morajo delati več ali manj vsi zdravniki, ki so služili vojaški rok. Za pomoč pri diskreditiranju mojega dela in mene osebno pa moji nasprotniki niso do sedaj mogli najti niti enega dostojanstvenega človeka, pač pa samo ljudi z roba družbe, v glavnem recidivirajoče alkoholike oz. psihiatrične paciente, ki so se na zahtevo že začeli pri meni zdraviti in niso uspeli ne pri meni in ne pozneje pri drugem terapevtu. In tako je prišel, kot smo videli, na vrsto tudi Jože Šimenc. To zbiranje »prič« z roba družbe za diskreditiranje mojega dela postane zanimivo v luči dejstva, da si v zadnjih 18 letih ni nihče od mojih nadrejenih ali drugače pristojnih strokovnjakov ogledal mojega dela. Moji nasprotniki poznajo moje delo samo iz ust ljudi, ki so podobni Šimencu, oz. iz mojih knjig in strokovnih člankov. Ampak o mojih strpkovnih delih niso do sedaj napisali niti ene kritične vrstice. Bistvene razlike med tradicionalno in alternativno metodo zdravljenja ljudi v stiski Tradicionalisti se niso mogli sprijazniti z dejstvom, da se je v nedrjih psihiatrije porodila nova, alternativna metoda urejanja alkoholikov in drugih »ljudi v stiski« (ki je bila in je še vedno silno provokativna za domala vse moje kolege, kajti, če bi bila sprejela, bi vsi psihiatri morali postati vztrajnostni tekači, planinci, nekadilci, abstinenti, »pršutarji« (suhci) itd., sicer ne bi mogli dobiti licence za zdravljenje tistih psihiatričnih pacientov, ki se res želijo pozdraviti) in zlasti ker sem dosledno ignoriral njihov permisivni pristop in alkoholike (pre)vzgajal na (zanje nezaslišan) avtoritativni način. Tako imamo sedaj v Sloveniji dva modela urejanja alkoholikov: a) Tradicionalni medicinsko psihiatrični model »zdravljenja odvisnih od alkohola«, ki temelji na preživeli permisivnosti in se v bistvu reducira zgolj na -sedenje in govorjenje«, saj ne uporabljajo aktivizirajočih vzgojnih in terapevtskih sredstev. Alkoholik pride na zdravljenje praviloma šele tedaj, ko dospe »do dna«. Kako naj se -dvigne«, če ga terapevt z lastnim zgledom vsestransko ne aktivira ? Če pa se ne »dvigne«, pa zagrenjen kot je, nima drugega izhoda, kot da se spet poda v omamo in se vrne k pijači. b) Socialno andragoški model urejanja alkoholikov in drugih ljudi v stiski, je zelo intenzivirana in modificirana inačica Hudolin-Langovega modela, ki vključuje poleg eklektično oblikovane skupinske psihoterapije še številna vzgojna in terapevtska sredstva, s katerimi poskušamo alkoholike in druge ljudi (na avtoritativen način in z osebnim zgledom terapevtov!) aktivirati, da premagajo deficite, ki so si jih nabrali med boleznijo. Vzgojna sredstva smo vključevali postopoma, na osnovi sprotne analize vzrokov neuspehov. Analiza pa je vedno pokazala, da alkoholika samo s »sedenjem in govorjenjem« ter permisivnim vodenjem ni možno rehabilitirati. Od leta 1974 se je izbor vzgojnih in terapevtskih postopkov močno razširil, tako da jih zdaj uporabljamo že več kot 50. Z njimi skušamo korigirati vse zveriženosti in pomanjkljivosti osebnosti alkoholikov in drugih ljudi v stiski, npr.: - Za vzgojo vztrajnosti, krepitev telesnega zdravja in redno nevtralizacijo stresne energije uporabljamo: jutranjo telovadbo, vztrajnostni tek, planinarjenje, celoten program za -Kaveljce in korenine«, pisanje dnevnika in drugih spisov itd. - Za ozaveščanje: sistematičen študij alkoholizma, skupinsko psihoterapijo, predstavitve itd. - Za prebujanje intelektualnih funkcij (alkoholikove možgane primerjamo z zarjavelim strojem, ki ima polomljene zobnike) uporabljamo: študij alkoholizma in planinstva z izpiti, pisanje raznih spisov, bi-blioterapijo, permanentno izobraževanje itd. - Za prebujanje otopelega doživljanja uporabljamo: bibli-bterapijo, meditacijo, spodbujanje partnerstva, starševstva, ustvarjalnosti itd. - Za transcendenco posledic zavoženega življenja v alkoholizmu ali životarjenje v stiski uporabljamo: spodbujanje za osebnostno rast in preusmeritev od »imeti« k »biti« (po E. Frommu), usposabljanje za »vračanje in dajanje« in usmerjanje v program samouresničevanja (po A. Maslovvu) v »Šoli za samouresničitev«, ki deluje v okviru -Društva za zdrav življenjski slog in samouresničitev«. - Itd. Osebe, ki so vključene v program, morajo vsako leto preteči maraton (vsaj v 4 in pol urah), v štirih letih morajo prehoditi slovensko planinsko transverzalo, med desetletnim programom urejanja si mora vsak član programa pridobiti za eno stopnjo višjo izobrazbo, kot jo je imel pred vključitvijo v program (to velja predvsem za -falirane« študente), zaželeno je, da sodeluje vsaj v eni paralelni skupini: starševski, za otroke, meditativni, ženski delavnici, seksološki delavnici, skupini vernih itd. Socialno andragoški pro- gram je strukturiran v treh stopnjah intenzivnosti. Tretja stopnja je vsaj 50-krat težja od medicinsko psihiatričnega modela, ampak ne samo za paciente temveč tudi za terapevte. V socialno andragoškem programu terapevt ne more samo sedeti po skupinah in klubih, temveč mora biti dejaven na različnih področjih. Predvsem pa mora biti: - učitelj in vzornik vztrajnostnega teka, - učitelj in vzornik planinarjenja, - učitelj in vzornik zdravega življenja, - učitelj biblioterapije, - urejena in zdrava osebnost, da je v mnogih ozirih za zgled »ljudem v stiski«, ki se lahko samo z resnim in vsestranskim delom izognejo grozečemu breznu marginalizacije. Če terapevt to ni, je lahko le priganjač in nadzorovalec, s katerim ne more nihče vzpostaviti pozitivnega transfera. Zato priganjači ne dosegajo nobenih pravih rezultatov. Naši nasprotniki doslej niso niti poskušali na strokovni način kritično oceniti socialno andragoške metode, pač pa so sistematično uporabljali politična sredstva za poskus njene diskvalifikacije, kar sem podrobno strokovno analiziral v svoji knjigi ZMAGOVITA POT in dokumentiral v »Črnih knjigah« (ki so deponirane v NUK-u). Tradicionalni sistem zdravljenja alkoholikov in drugih ljudi v stiski ni nevaren samo za paciente, temveč tudi za terapevte a) Tradicionalni sistem obravnavanja psihiatričnih pacientov, ki temelji na dogmatiki permisivnosti je nevaren za zdravje tako pacientov kot terapevtov. V tradicionalnem modelu doleti terapevte izčrpanost, iz-gorelost in izpraznjenost, kar je nazorno prikazala Anica Kos Mikuš v članku »Izčrpani pomočniki« (Naši razgledi 39 (1990), s. 674 in 704). Vzrok je v brezupu popolne neuspešnosti permisivnega »zdravljenja« od »sedenju in govorjenju«. Pacienti dejansko nimajo nobene druge obveznosti, kot da v skupini čimbolj mirno sedijo in po možnosti kaj povedo, terapevti pa, da čimbolj razumevajoče v nedogled poslušajo običajno tarnanje pacientov. Rezultatov ni, zato, ker v permisivnem sistemu ni nobenih odločnih zahtev po spremembi neustreznega življen-skega sloga in tudi ne ustreznih vzpodbud, pač pa depresija in obup, ki se pri terapevtu razkrivata v obliki izčrpanosti, izgorelosti in izpaznjenosti. Iz-gorelost torej ni posledica garanja, temveč praznote življenja, obvezne pasivnosti in lagodnosti (ki je značilna za delo v permisivnih sistemih), kar je vzrok za neuspeh. Zaradi navedenih okoliščin terapevti za alkoholizem sploh ne vzdržijo pri svojem delu v klubih, kar je dokumentirala tudi psihiatrinja dr. Zdenka Čebašek, kije napisala: -Imen terapevtov in koterapevtov nismo vnesli v seznam, saj se strokovnjaki tako hitro izmenjujejo, da bi tako sestavljen seznam zastaral že po nekaj mesecih«), b) Terapevti v socialno andragoškem programu so zaradi izvajanja zelo aktivnega programa, zdravega načina življenja (ne kadijo, ne pijejo, se ne redijo, tečejo, planinarijo itd.) in z visoko stopnjo motivacije telesno zdravi in duševno zelo stabilni, pa do sedaj niti pri enem nismo zasledili simptomov izčrpanosti, izgorelosti in izpraznjenosti. Ravno obratno, vsi smo zdravi in optimistični. Vsi imamo zelo odgovoren odnos do dela v klubih, kjer nekateri delamo nepretrgoma že blizu 22 let. c) Tradicionalni model je nevaren tudi za paciente. Hudolin navaja, da alkoholiki umirajo relativno zgodaj, pri pov- prečni starosti 53 let, navkljub zdravljenju in abstinenci. Vzroki: karcinom, suicid, psihosomatske dekompenzacije itd. Ker o tem vprašanju ni ustreznih znanstvenih raziskav, se nam ponuja naslednja hipotetična razlaga: ko alkoholiki v tradicionalnem modelu začno abstinirati, običajno podvojijo kajenje, s tem pa pospešijo znani samouničevalni proces. Ker več ne pijejo, z alkoholom več ne nevtralizirajo običajnih stresov, obenem pa so zaradi površne ali celo napačne terapije izpostavljeni dodatnim stresom (občutki krivde zaradi zavoženih let, relativne marginalizacije, slabega partnerstva itd.), kar pušča za seboj enega od prej omenjenih zapletov. Sklepne pripombe V Hudolin-Langovem in socialno andragoškem programu zdravljenja alkoholikov in drugih ljudi v stiski so izredno dobri rezultati, seveda kot rezultanta razmeroma velikih naporov, ki jih morajo vlagati tako terapevti kot zdravljenci, medtem ko v tradicionalnem programu -sedenja in govorjenja« živijo eni in drugi razmeroma lagodno, zato pa brez omembe vrednih razultatov. Rezultati po Hudolin-Lan-govi metodi: Raziskava na reprezentativnem vzorcu 236 alkoholikov je pokazala, da jih po povprečno 48 mesečnem odmiku od začetka zdravljenja bilo abstinentnih še 63%, kar je najvišji publiciran rezultat v svetovni literaturi. Takšen rezultat je glavni vzrok za de-montažo »Škofljice« in poznejše uničenje Hudolin-Langovega sistema v Sloveniji, kajti tradicionalisti so lahko samo z uničenjem Hudolin-Langovega sistema prikrivali ozadje svojih slabih rezultatov. Rezultati dela po socialno andragoški metodi: V zadnjih 12 letih ni recidiviral nihče, ki je pri meni končal osnovni program zdravljenja, ki traja povprečno 3 do 4 leta. Tradicionalistom ne kaže drugega kot da uničijo tudi ta sistem, sicer mi bodo prej ali slej prisiljeni slediti na »maratonu treh src« v Radencih, na raznih planinskih transverzalah in seveda v Trefaltovem programu za -Kaveljce in Korenine«. Večina mojih nasprotnikov je že tako »zaležanih«, da navedenih naporov več ne zmorejo. Le za silo se lahko še borijo, če pošiljajo v boj samotne ostrostrelce Šimenčevega kova. Uporaba psihiatričnih pacientov za -ostrostrelce« pa je etično nedopustno. Janez Rugelj, Ljubljana Boleč tujek psihiatrije z drugega zornega kota Vsak narod ima kakega ekscentričnega psihiatra. Mi imamo na žalost Ruglja, ki po svoje uničuje svoje sovražnike - resnične in namišljene. NE MOREM IN NE SMEM POLEMIZIRATI S SVOJIM BIVŠIM PSIHIATRIČNIM PACIENTOM, se vam je zapisalo na začetku in kako ste nadaljevali! Rugelj, kdo vam je dovolil, da v Novi Dobi 17. julija 92 v polemiki z urednico gospo Štrlekar nenadoma objavite lažnjivo svinjarijo na račun mojega dobrega imena. Rugelj, kdo vam je to dovolil? To, kar ste zapisali in komentirali, je čista laž, ki pa ste jo vi lansirali pred štirimi leti, ker ste se hoteli maščevati meni in svojim kolegom psihiatrom. Use v zvezi s tem je vaša insinuacija in nesporazum je bil razčiščen v nekaj urah, vi pa še vedno širite laži in pri tem strahopetno uporabljate zmanipulirane paciente. Ta objava vas bo pokopala In sami ste sl nakopali posledice, ki vas bodo doletele. Javno povem, da ste za to dejanje zaslužili milo rečeno pogled preko nišana in samo žal, da živimo v formalno ure- jeni pravni državi. Ker pa je bilo to leto 1988, so vas zaščitili Ertlovi uradniki in prijatelji po politični liniji. Prizadetim pa ste s tem podvigom nakopali neizbrisne težave, čeprav se tega nekateri niti še ne zavedajo. V mojem odgovoru na vašo zločinsko objavo, za katero vas ni nihče prosil in pooblastil, sem vas opozoril, da se gibljete na tankem ledu. Nekoč sem vam zagrozil, da se bom proti vam boril in poravnal vaš trud, ki ste ga vložili v moje uničenje. To delam sedaj še bolj agilno. Jasno ste pokazali, kako malo vam je mar za svoje pacientke. V vašem zadnjem odgovoru 22. julija, ste v mastnem tisku zapisali, da ne morete in ne smete polemizirati s svojim bivšim pacientom. Takoj nato pa brez najmanjše mere poštenosti, zdravniške etike, obzira do pacientke, ki ste jo izkoristili za svoje podle namene, na dolgo in široko polemizirate s svojim pacientom. Ali je z vami že tako na koncu, da niste vedeli, kaj ste zapisali na začetku prispevka. Nadalje, jaz nisem bil nikoli vaš psihiatrični bolnik. To vam lahko dokažem z vašimi izjavami, kajti tudi vi ne želite biti psihiater. V ponovnem napadu na mene niste bili sposobni niti v enem primeru korektno odgovoriti na moje navedbe. Nasprotno pa ste napadli z svojimi bolnimi razmišljanji, izvlečki iz mojih dnevnikov in objavo dela pisma in podobno. Enak primer je bil pri najini polemiki v MLADINI, ko je ob zaključku urednik napisal misel, ki sem jo že objavil in jo ponavljam: Ker dr. Rugelj v odgovoru ni navrgel niti odgovoril na nobeno trditev g. Šimenca In ker v njem vidi svojega neozdrav-Ijenega pacienta ne pa enakovrednega sogovornika, s tem pismom prekinjamo polemiko.« Enako ste po nerodnosti zapisali v Mladini, da ste urednika sobotne priloge Dela »opozorili, da prekine polemiko. Pravilno se bere: PROSIL SEM GA« Rugelj, vi niste sposobni soočiti se z dejstvi, sposobni pa ste se kot četniški snajperist skrivati za hrbti svojih pacientk in jih pošiljati v ogenj, nato pa pustiti jih njihovi usodi. Iz svojega bunkerja na Bohoričevi ste pošiljali ovadbe, ki so bile napisane na stroju vaše tajnice, nikoli pa se niste sami upali kaj storiti za čistost svoje dejavnosti. Razumljivo, nekaj vam manjka, kar je že lepo nakazal prof. dr. M. Kolenc. Ne bom ponavljal mojih navedb, ker si jih bralec lahko prečita v ND 8. junija. Vam pa, Rugelj, bom skušal odgovoriti na zadnja vaša obrekovanja. Prvo, vse kar sem napisal, je čista resnica. Izjave pa sp dokumentirane. Kar je v NUKU, je na razpolago vsem raziskovalcem. Tudi jaz sem delal v korist znanosti in seveda resnice. Če pa ste nepredvidljivo zapisali toliko neumnosti, ki vam sedaj škodijo, pa je vaša napaka. Vedite, da hranim veliko obremenilnega materiala, ki pa ga na tem mestu zaradi etike ne smem objaviti in navajati imen prizadetih. To ste storili vi, kar pa je dokazljivo. Za vas ni resnice in resnice ne morete »odkriti«. Za vas so samo laži, insinuacije, ponaredki in s tem razpolagate. Častno razsodišče vam ne uide in sami si boste krivi. Javno bom pozval vrhove slovenskega zdravstva, da se opredelijo do vaših ekscesov. Ponovno protestiram proti vašim izjavam, da mene kdo ščiti. Jaz napadam odgovorne zdravnike! Vidi se, da ste podoficirsko šolo, ki je delovala v tistih časih po stalinistično boljševističnih metodah, odlično ab-solviral. Meni ni treba etiketirati Nadaljevanje na 20. strani Nadaljevanje z 19. strani blodnje, zlobe, negativni transfer, kverulantstvo, kriminoge-ne impulze, spolno zlorabo otrok. Za te navedbe, boste plačali visok davek in to kmalu. S kančkom cinizma se vam moram že vnaprej zahvaliti za velikodušno povabilo v vašo norišnico. Hvala! Šimenci se nismo nikoli opravičevati za napake, ki jih nismo storili. Šimenci so šli ponosno skozi zapore prastare Juge (oče) skozi gestapovske zapore (oče). Po vojni pa zaradi pokončne drže skozi udbovske zapore in šika-ne. In vi, Rugelj. V vsakem intervjuju vsaj enkrat omenjate boljševizem, ko pa je znano, da ste tik pred zdajci DEPONIRALI svojo partijsko knjižico. Use ljudi, ki so se obrnili proti vam, etiketirate z najbolj podlimi nazivi (recidivisti, posiljevalci, ljudje na robu družbe,..) Ali delate to iz maščevanja, hudobije ali iz nevednosti. Vaša tako velika skrb za moje duševno zdravje je odveč. To je čisto navadno podlo etiketiranje, ki je produkt razklane osebnosti. Rugelj, vzeti človeku pošteno ime z lansiranjem podlih laži, pomeni človeka ubiti. Kdor tega ni doživel, tega tudi dojeti ne more. Ali ste storili to iz zlobe ali iz strokovne nesposobnosti, za mene niti ni več pomembno. Da sem vso to Kalvarijo preživel in to pokončno, je dokaz, da so vse vaše podle obtožbe na moj račun le plod neke preko vseh meja pokvarjene osebe. Rešil sem se tudi s tem, da sem kot poklicni analitik študiral vse dosegljive materiale, večinoma podpisane od samega velikega Ruglja. Hotel sem dobiti potrditev mojih sumov, da s tem človekom nekaj ni v redu. Zato sem si pisal zabeležke, dnevnike, koncepte in del tega v prvotni nepopravljeni obliki pošiljal tudi Ruglju. Niso me motili ponarejeni dopisi, ki ste jih pošiljali na razne naslove, da bi me s tem strli. Jaz sem ostal pokončen, vi pa ste ostali še vedno tragična figura. Rad bi še več napisal, vendar moram ščititi uporabljene akterje, ki sami niso bili krivi, da so postali umazano orodje v še bolj umazanih rokah. Od vas sem pobegnil, ker sem hotel ohraniti svojo osebno integriteto. To mi je uspelo. Če pa vaši »nasprotniki« dovoljujejo, da stalno zlivate gnojnico nanje, je pa to njihova stvar, stvar njihovega slabega okusa. Spoznali pa so, da ste nevzgojljivi ali, da citiram izjavo komisije, ki vam je pred leti odklonila kandidaturo za docenta: »ste še nezreli«. • Rugelj! Popolnoma se zavedam, kaj pišem in da vse to presega določila 3. odstavka 106. člena KZ, vendar pa bomo šli po vrsti. • Ko boste dokazali, da je vse to res, kar ste zapisali o meni, se vam bom jaz za vse opravičil. Sicer pa, v Delu plus od 12. 3. 1991 piše, da se neka vdova že 12 (beri dvanajst let) bojuje proti anonimnemu zdravniku, ki je zakrivil smrt njenega moža. To zadnje pa ne leti na vaš račun. • V zadnjem prispevku pravite, da je vaš prispevek obrambnega značaja. Moj odgovor je tudi. • Sicer pa mi niste v enem stavku ovrgli mojih »klevet«, ki sem jih izrekel proti vam. Vi osebno dobro veste, da sem dobro podkovan. Niti enkrat niste bili sposoben odgovoriti naravnost in mi dokazati nasprotno, znate pa metati blato, tipično po sistemu kanonade iz dobro skritega gnezda nekje nad Sarajevom, potem pa pade kamor pade. Kako brez argumentov ste bili na častnem razsodišču, ko vam je bilo nastavljeno čisto ogledalo pred obraz. • Javno vam ponavljam: za svinjarije, pri katerih ste skušali uporabiti nebogljene osebe, zaslužite samo siguren pogled preko mišice. Lahko me za to izjavo tožite. Lahko ste to dela- li v časih boljševističnega enoumja. • Ponovno naj zatrdim, da mene nihče ne izkorišča, ampak jaz izvajam pritisk na odgovorne, snemam vaše parter-ske izjave na TV, zbiram vse, kar naročeno izide v slovenskem tisku. • Mimogrede naj omenim, da sem na polovici Slovenčeve strani naštel preko tridesetkrat ime dr J. R. ali Rugljev zdravstveni sistem. Naslov članka je ZNANOST PROTI NEVEDNOSTI, podpisan pa je neki V. G. poznan kot znanec Rugljeve šole, teksta pa očitno ni napisal on, posodil je samo podpis. Tudi tako se dela. Enako je z dopisom-dokumentom, ki zagovarja Rugljev sistem, podpis pa je tuj - priimek bivšega moža vaše lastne hčere. Mimogrede naj vas vprašam, kar mi ni jasno. Slovenskemu ortodoksnemu zdravstvu ste na oddaji na Kanalu A vrgli očitek, da zavira pritok sodobnih informacij o zdravljenju in še nekaj zelo obtožujočih očitkov. Kaseta je posneta in bo služila kot dokazni material. Od kje vam take informacije in koliko svetovnih jezikov obvladate, da ste prišli do teh ugotovitev. • Rugelj, predno poskušate pometati pred tujimi pragi, pometite pred svojim. Veliko gnoja in smeti imate za počistiti. • Vesel sem, gospod Rugelj, da imate tako sistematsko urejeno moje koncepte in zapiske. Vi imate od države plačano tajnico, jaz pa sem to delal poleg rednih obveznosti. • Niti ene stvari, ki sem jo zapisal v tistih listih, ki jih je že preko 600 strani, se ne sramujem. Ugotovitve, ki sem jih uspel najti, so bile za mene hladeči balzam. Vedel sem, da imam prav. Zato Rugelj, jaz vaše terapije ne potrebujem, lahko pa pridem k vam za svetovalca, seveda za primerno nagrado. Kakor pa vemo, vaše storitve in eksperimenti družbo precej stanejo. Nihče pa ne kontrolira načina obračuna!!! • Materiala je vedno več in preveč samo za en dr. ROMAN. Mogoče ga bo za celo knjigo. Bomo videli. • Opozoriti vas moram samo na sledeče: .Zapisalo se vam je.' »Moja sedanja preokupacija je, da vržem velikemu MAČKU laso«. Če ponovno prečitate moje zadnje »ljubeče pismo« naslovljeno na vas, z dne 25. 6. 92 piše »velikemu MAČKU« ne pa MAČKU. Mačku meče laso Nace Polajnar, očitno še vedno s slabim uspehom!! Tudi to je en dokaz, ki je takoj dokazljiv, o vaših metodah ponarejanja dokumentov z namenom škoditi nasprotniku. In nadalje »Šimenčeva cvetka, da sem vaši ženi telefoniral, da bom ubil enega njegovih otrok.« Glede te izjave ne mislim razmišljati o moralnih kvalitetah vaše sedanje žene. V resnici pa jaz tega nisem izjavil. Res pa sem izjavil, da gorje mu, če se mojemu otroku kaj zgodi. • Ko sta prišla miličnika, sem jima obrazložil vse okoliščine in zahteval, da o njunem obisku naredimo zapisnik. Odšla sta brez besed. Nemogoče je, da bi povprečni bralec mogel razumeti igrice, ki jih v slovenskem prostoru vodi enkratni strokovnjak dr. Rugelj. • So stvari, ki so skoraj neverjetne, vendar se dogajajo. Zato naj bralec ponovno skrbno prebere moj prispevek od 8. 7., v katerem pa so nekatere stvari le nakazane, ker jih zaradi osebnih tragedij nisem smel javno zapisati. Rugelj pa lahko širi nekaznovano laži in insinuacije in mu prezaposleni slovenski zdravniški kolegi na odgovornih mestih ne stopijo na prste. Sicer pa, kjer ni sodnika, ni tožnika. Njegovi bivši-pre-živeli pacienti pa si iz sramu ne upajo povzdigniti glasu ali pa nimajo sposobnosti in poguma. • Posebno poglavje za razmišljanje pa je objava skrajšanega pisma vašega sovražnika, kateremu očitate stvari, ki ste jih sami dopočeli. Ker ste tako dosleden (!), to smo danes že imeli priliko prečitati, se sprašujem, zakaj ste izpustili kar pet odstavkov tega pisma. Ta trenutek mi ni jasno po kakšni pomoti (!) je zašlo to pismo, ki je izredno korektno v primerjavi z vašimi izpadi, v vaše roke. Mogoče sem ga zamenjal z ovojnico in je bilo namenjeno komu drugemu. Avtorju se opravičujem za napako, katere sem mogoče jaz kriv. Je pa dokaz, kako korespondirajo uglajeni ljudje, ki so v mladosti končali gimnazijo« in kako diplomanti podoficirskih šol. Če želite, lahko naknadno radovednim bralcem posredujem tistih po vaši »krivdi« izpadlih pet odstavkov. • V zvezi s to objavo, ki je posledica neke bolne histerije do »trikratnega dekana Medicinske fakultete« naj povem, da imam v arhivi pozdravno pismo nekdanjega člana vaše nekdanje družine z dobrimi željami za uspeh v moji pravični borbi. Ali naj ga objavim brez izpuščanja odstavkov? • Meni očitate iztrganost iz konteksta, sami pa delate isto. m Nadalje posedujem bodrilno pismo vašega mentorja, ko ste delali znanstveni doktorat. Verjetno je vsaj ta doktor objektiven in poznano mi je njegovo pošteno stališče ob vašem barabskem početju pred štirimi leti. Ali naj ga objavim, gospod Rugelj? • V mapi imam še nekaj pisem, zdravnikov, ki so doživljali z vami neprijetne »šove«. Bodite brez skrbi, ne bom jih objavil. • Veliko razmišljate o psihopatih. Malo smeha prosim. Če mislite s tem mene, si tega psihopata zataknite za svoj klobuk. • Ne vem v kakšnem položaju so letos nebesna telesa za ljudi, ki so rojeni v znamenju LEVA. Letos ste naročili toliko intervjujev, objav velikih fotografij, raznih člankov, danih izjav, ki so bile vse provokativne, TV predstavitve. Nekaj se dogaja. Ali je to mogoče LABODJI SPEV preganjanega psihiatra. Organizirali ste poimenovanje RUGLJEVE TRANSVERZALE Ljubljana-Triglav. • V Mladinskem Manipulatorju so kar tri Rugljeve slike. Ena je 9x 16 cm. Vredno ogleda in premisleka. Mladina, 14. 7. 92. Z brizgalko v roki ponujate svoje usluge za zdravljenje narkomanov. 3000 DEM za ozdravitev enega narkomana. Ali se ne morate obvladati vsaj med fotografiranjem, da bi bralci lahko gledali neko normalno sliko. In kaj mislijo gledalci TV ob srečanju z Manco. Komentar je v TV prilogi petek 29. 5. 92. O Rugelj, ne morete več popraviti hudodelstva, ki ste ga povzročili. Jaz pa vam tega nikoli odpustil ne bom. Neusmiljeno pa bom preganjal odgovorne ljudi v slovenskem zdravstvenem vrhu, odnosno vodstvu. In ker ste vi, gospod Rugelj začeli napad na mene z lažnimi trditvami v ND 17. 6. 92, bom jaz tisti, ki bo zadnji odgovoril na morebitna nova vaša izivanja. Ta opomba pa je namenjena predvsem odgovornemu uredniku Nove Dobe. Jože Šimenc Črnuče Podpiramo pobudo Na podlagi velikega števila predlogov, pobud in mnenj posameznikov in organizacij v SDP Slovenije in zaključkov v vodstvenih organih SDP Slovenije Vas obveščamo, da podpiramo pobudo Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije, Zveze društev Upokojencev Slovenije. Društva izgnancev Slovenije in Koordinacijskega odbora civilnih in vojaških invalidov Slovenije za dodelitev odlikovanja predsedniku Predsedstva Republike Slovenije Milanu KUČANU kot enemu najzaslužnejših osebnosti v državi za obrambo svobode, osamosvajanje in mednarodno priznanje Republike Slovenije. Naj ob tem k številnim že navedenim in nespornim dejstvom pridružimo tudi oceno našega predstavnika na nočnem zasedanju Skupščine Republike Slovenije v času vojne, po kateri je Predsedstvo Slovenije pod vodstvom Milana Kučana z uspešnim in učinkovitim usklajevanjem vseh vojaških in političnih aktivnosti v času vojne bistveno prispevalo h končnemu uspehu, in pri tem pokazalo veliko načelnost, spretnost in enotnost. S spoštovanjem! dr. CIRIL RIBIČIČ, pred. SDP Slovenije, Ljubljana Dr. Rugelj ima prav! V zadnjem času sem naletela v slovenskem časopisju na članke različnih avtorjev, v katerih je po moji sodbi precej krivično ovrednoteno delo in osebnost dr. Rglja. Dobro leto se urejam pri njemu v skupini in menim, da bodo tudi moji utrinki na omenjene članke vsaj toliko pomembni kot le ti. Torej sprašujem se, poznajo ti gospodje njegovo delo, so si kdaj vzeli čas in prišli malo bližje, da bi nas doživeli? Predvsem mislim na slovenske psihiatre, čeprav ne le nanje. Zakaj ne pridejo bliže? Bodo ob dober glas, kariero? Strahopetnost, koristoljubje? Kaj za božjo voljo jih moti? Ne razumem, kako so lahko odklonilni do nekoga, ki vlaga v naše zdravljenje in razvoj toliko energije, toliko truda in prostega časa. Doživljam ga kot človeka, ki se tako posamezniku kot skupini stopro-centno posveča. Čutim njegovo ljubezen in skrb. Ob njemu, v skupini se počutim varno, močno. Bohoričevo doživljam kot dom, kot kanal večne ljubezni. Prvič v svojem življenju doživljam, da nekam spadam, da se nekdo ukvarja z menoj. Prvič v življenju čutim nesebično očetovsko ljubezen. Ne vem, kaj bi bilo danes z menoj, če bi ne prišla do dr. Ruglja. Iskala sem pomoč tudi v uradnih institucijah, a nihče se mi ni bil pripravljen posvetiti zares. Ni znal, ni zmogel? Kaj bi torej z menoj bilo? Bi bila tudi sama tako prazna in mlahava od tablet, ki jih včasih odgovorno, včasih pa prav neodgovorno do pacientov predpisujejo psihiatri v slovenskih bolnišnicah in ambulantah ? Bi me priključili procesiji nebogljenih, doživljenjsko obsojenih na vegetiranje, nebogljenih, s pogledi, ki rotijo in kličejo po rešitvi, a rešitve ni. Je le družbeno kontrolirana in obvladana norost. Norost, ki ni nujno, da je vedno norost. Imate kaj proti, če sem vzljubila tek, če se vedno bolj čutim na samotnih gorskih poteh, če sem se po desetih letih ponovno vpisala na fakulteto ? če se vedno bolj približujem ciljem, ki sem si jih zadala sama, pot pa mi je pokazal dr. Rugelj? Pa kaj če hočemo živeti bolje? Kaj zato, če ne sprejemamo tablet in elektrošokov? Če se ne tolažimo s cigareti, s kavo? (PB Idrija) Kaj zato, če se ne zadovoljimo niti s povprečnim, dolgočasnim življenjem? Kaj imate proti rednemu teku? Kaj proti branju knjig ? Kaj proti našemu duhovnemu razvoju? Kdor tega programa ne zmo- re ali noče, gre pač drugam. Poudarjam pa, da je ta program narejen za vsakega povprečnega človeka, če nekdo zmore več, je to zelo vzpodbudno, če pa zmore manj, je tudi to dobro. Ne postane ravno vzor skupini, ga pa tudi nihče ne podi iz nje. Pa čeprav nekateri samovoljno prekinejo z zdravljenjem, so jim vrata nazaj vedno odprta. Poudarjam, da dr. Rugelj sprejme vsakega, ki to želi. Predstavnik uradne psihiatrije je bil ta, ki mi je dejal, da napiše napotnico za pregled mojega bivšega fanta pri dr. Ruglju samo zaradi mojih staršev. Namreč, to se je zgodilo po neuspešnem hospitalnem zdravljenju alkoholizma v PB Idrija. Dr. Rugelj pa mu je dal roko. Fant, sicer pije naprej, vendar to ni to, kar hočem poudariti. Poudariti hočem to: čeprav človek zdrsne, pade devetkrat, mu dr. Rugelj optimistično poda roko desetič. Vedite, da nimate pravice onemogočati delo človeku, ki nam tako požrtvovalno pomaga. Sami smo ga izbrali. In če pravi on: »Preko mojega trupla«, vedite, da ni edini, ki tako misli. Če ne vi, ga bo priznala prihodnost, v to sem prepričana. MARJETKA MANFREDA, Tolmin Nekaj o najbolj strupenih drogah in zasvojenosti z njimi Staro spoznanje govori, da mora ljudi tepsti, kdor hoče, da ga bodo spoštovali in mu sledili. Izkušnja našega časa potrjuje to žalostno dejstvo. Primerov ne manjka. Poglejmo npr. na velikonemško ekspanzijo. Vsa prejšnja stoletja je Slovenijo klestila, poniževala in zasužnjevala. Kljub temu so slovenski politiki v zadnjih usodnih letih spet iskali podporo in pomoč pri istih veliko-nemških krogih. Bič preteklosti jih je udaril s slepoto, da niso spoznali nepretrgane zveze med fevdalno, cesarsko, nacistično in »demokratično« naravnanostjo stalnic v politiki severnih sosedov. Na koncu je slovenska oblast celo podelila najvišje odlikovanje poznim naslednikom starih Frankov, Bavarcev Habsburžanov in nacistov. .. Bilo je kot v posmeh Prešernu, Levstiku, Cankarju. Ni torej čudno, če se dogaja, kot nedavno v Novi Gorici, ko je skupina objestnežev sredi noči mimo kulturnega doma skandirala »Sieg heil!« Ali pa, ko širom sveta nastopa skupina Laibach. V pomoč taki politiki je njej enaka propaganda. Kar si domislil, pričenjajo ljudje v en glas ponavljati ne da bi se zavedli duševnega posilstva nad seboj, ponavljajo sodbe, gesla in puhlice, s katerimi jih zasipajo moderni tehnologi množične manipulacije. Pod sodobnim bičem duševnega nasilja se spreminjajo v robote, ki po ukazu obračajo glavo v eno smer in tulijo iste besede. Gorje, če jih kdo opomni na njihove nespameti. Zato spet ni čudno, če so v javni anketi uvrstili v sam vrh priljubljenosti misel, ki jih tepe in zavaja. Za vsem tem je zelo veliko strahu, samoljubja in slepote. Zaradi slepote kak sicer razgledan učenjak zgodovine, pravnik, novinar itd. itd. ne uvidi, kako strahotno maže svojo čast, ko se pušča poslušno vpreči v voz najhujšega sodobnega nasilja, nasilja, ki je ljudem vzelo duhovno svobodo in osebno čast. Vsi vprek tekmujejo v prilizovanju arhitektom manipulacije, ko uporabljajo besede, ki so jih le-ti vrgli mednje, ter jih ponavljajo in si izmišljajo nove. Psujejo celo sami sebe, ko ponavljajo žaljivke o Balkanu in jih bogatijo še z novimi. Govoričijo o balkana-lijah, o balkanskem sindromu, bizantinizmu, primitivizmu, orientalizmu, divjaštvu itd. Najprej so se spravili na Jugoslavijo, Srbijo in vojsko. Dovče-rajšnje besede o herojski osvo-boditeljski vojski so čez noč spremenili v psovke o okupatorju, morilcu, agresorju, zločincu. Duhovnik in propagandist sta si pri tem podala roke. Sedaj že pričenjajo tolči tudi po Hrvatih, prebujen šovinizem pa vse bolj preklinja Bosance. Uniformirane množice, kot v času Hitlerja in Mussolinija, ponavljajo besede, od katerih je vsaka nov jarem, nova veriga njihove nesvobode in nov madež na njihovem obrazu. Strah, pohlep in slepote so najprej zasužnjili javno mnenje in ravnanje v odnosu do drugih. Brat je postal sovražnik. Ljudem so nataknili lisice in jih uklenili z verigo, ki je vse skupaj pričela vleči v isto smer. Od svobode k nesvobodi, od resnice k laži, od socialnega blagostanja k zlagani obljubi bodočega kapitalističnega raja v Evropi, od sodobne neoporečnosti k duševnosti hlapčevanja in pokvarjenosti, od napredka k belogardističnem ko-laboracionizmu... Ni čudno, če se je strup potem razlil povsod. Življenje je postalo le še igra. V občilih beremo o igrah in igricah v medsebojnih odnosih, v družini, v vojni, v diplomaciji, skratka povsod. TV kamera se je v takem duhu najprej sprehajala po razmesarjenih truplih v Sarajevu, pri tem obsojala dežurnega krivca, potem pa brez težav preskočila na prav nič politično hudo prometno nesrečo in postregla z grozotnimi prizori v občilih o zoglenelem truplu ob volanu. Poročanje, ki se v svoji posurovelo-sti ne zna več ustaviti. Še taka groza ljudi ne gane več. Samo ugibamo lahko, ali je hotel novinar, ki je zapisal, kako so četniki nekega ujetega Hrvata mučili, nataknili na kol in potem spekli na ražnju, grozo še stopnjevati, ali pa se je na tak način edino še upal lotiti poročanja, ko naj bi do skrajnosti pretirano grobost vendarle streznil poročevalce in bralce. Surovost, brezbrižnost in moralna otopelost so se naselili v ljudeh. Delavci ostajajo brez dela, propaganda pa govoriči o Evropi. Zgledna podjetja razpadajo, ali pa jih poceni razdajajo tujcem in domačim izkoriščevalcem. Razpadajo tudi družine, celo smrt kosi, ki jo je prižgala histerična evforija zadnjih let. Bleščijo se zvoniki novih in starih templjev, ljudje pa ostajajo brez duhovnega vodstva in pomoči. Vsak nov mercedes gospode pomeni na desetine novih revežev. Toda množice kljub temu ne spregledajo. Da le vidijo nov baker na zvoniku in da le slišijo o bogati Evropi, že zdrvijo v smrt preteklosti, saj ne spoznajo prevare blišča in lepih besed. Bič propagande pa, ki ga vihti roka popolne amorale a zvrhanega intelektualizma, vedno močneje priganja k poslednjemu pohodu. Tolaži nas zavest, da vkljub vsemu popolnega zločina. Pride čas, ko bodo morale podgane propagande bežati nazaj v zakotne rokave kanalizacije. Dr. J. Zalokar, Radovljica Osvojimo srečo življenja V mavrici našega življenja se sestavljajo trenutki sreče. Toda velikokrat jo nočemo ali ne moremo zaznati in občutiti. Hitri koraki v vsakdanu nas kar nekako preusmerjajo na tisto pot, kjer ob cilju ne najdemo pomena in bogastva našega potovanja. Skrbi, težave in zahteve po potrditvi pa nam zabrišejo še tiste sledi, po katerih hočemo do svoje sreče. Namen mojega članka je odpreti in prikazati smer razvoja vsakega posameznika, ki prinaša spoznanja o resnici o sebi, o življenju in o svetu v katerem živimo. Marsikdo od vas bralcev verjetno ne posega po revijah za mejna področja znanega, kljub temu pa v sebi občutite potrebo po duhovnem razvoju. Kdor premaga temo neznanja, si pridobi spoznanje, ki mu ostane za vedno ter pozitivno izoblikuje vsakdanje življenje in delovanje. To neznanje si lahko odpravite z spoznanji ob prebiranju in doživljanju knjige našega pisca - bioenergetika Slavka Mahneta z naslovom SAMO-REALiZACUA POPOLNE OSEBNOSTI. V samem uvodu navaja avtor pomen duhovnega razvoja za dosego uspehov v svojem življenju. Veliko ovir si na svoji poti postavljamo sami. To so strah, laž in sovraštvo. Zaradi strahu se bojimo pokazati svojo šibkost in se zato krčevito oklepamo svoje majhnosti, kar ustvarja pretirani egoizem. Kadar lažemo želimo prikriti svojo šibkost in nesposobnost ter prikazati neko prazno iluzijo, ki je v nasprotju z našim notranjim ali splošnim resničnim stanjem. To nas oddaljuje od samega sebe. Sovraštvo pa je produkt obeh. Ker si človeku ne upamo povedati v obraz tega, kar mislimo, ga sovražimo. Vendar sovraštvo mnogo bolj razjeda nas same kot tistega, ki ga sovražimo. Kdor zbere pogum, da se odpravi po poti resnice in na njej tudi ostane, bo uredil svoje življenje. Vsekakor bo njegova pot na začetku precej trnova, vendar si bo to trnje nametal pod noge sam, z lažnim odnosom do okolja. Ko bo naš odnos postal en sam tok življenja, ko bomo napor vlagali v tisto, kar se veselimo in pričakujemo se bodo vse stvari odvijale same od sebe, mi pa bomo le kot nevtralni opazovalci. Narava nam daje vse kar rabimo, zato jo moramo spoštovati in do nje negovati odnos hvaležnosti in vračanja. V knjigi je opisana evolucija človeka v vseh treh aspektih, njihova področja pri človeku, povezava med njimi in vpliv energije ter hrane na pravilno ravnovesje v vseh treh nivojih. Hrana, katero uživamo ima veliko globji pomen kot ji ga običajno pripisujemo. Hrana namreč poleg fizičnih sestavin vsebuje tudi eterično energijo, ki jo s hrano v snovni obliki vnašamo vase. Ta energija našemu duhu trenutno ne ustreza, ampak se šele s transformacijo spremeni v energijo naše osebnosti. Če imamo ustrezno duhovno-fizično aktivnost, lahko to energijo redno transformiramo v osebnostne lastnosti, to je v dejavnosti, ki jih opravljamo. Ljudje si z uživanjem različnih poživil in prevelikih količin hrane ustvarjamo energetske tvorbe - tujke, ki zasužnjujejo um. V knjigi je tabela prehrane, njene zdravilne lastnosti ter vpliv na posamezne čakre-bioenergetske centre v našem telesu. S PRAVILNO PREHRANO LAHKO PREMAGAMO VSAKO BOLEZEN! Z dihanjem, skozi kožo in z naravno rastlinsko hrano vnašamo v telo obliko hrane imenovano prano. Prana je najmanjša osnovna enota fizičnega plana in vseh ostalih nivojev oblik. Zato je dihanje glavni življenjski proces in pravilna tehnika dihanja prinaša zelo dobre rezultate. V knjigi je opisano nekaj tehnik dihanja, s katerimi si odpravimo marsikatero težavo, preženemo strah pred stresnimi situacijami in pomagamo pri fizičnem obolenju. Avtor nam nazorno s slikovnimi pregledi posameznih vaj približa HATA JOGO. S hata jogo si enakomerno obudimo zavest v vseh delih telesa. Vse gibe delamo počasi, s sproščenostjo telesnih mišic in s popolnim zavedanjem-vizualnim opazovanjem giba, ki ga delamo. Za telesne in dihalne vaje bomo porabili vsak dan le malo časa, fizične in duševne koristi, ki jih imamo od tega, pa so zelo velike. Ne samo duševni mir in sprostitev, ampak dosežemo tudi boljše zdravje, veselje do življenja in jasnejše, bolj živahno razmišljanje. Z njo si pomagamo živeti z duševnimi obremenitvami modernega časa. Na kratko sem vam poskušala predstaviti vsebino in pomen knjige Samorealizacija popolne osebnosti Slavka Mahneta, ki jo lahko temeljito doživite in spoznate na enem od tečajev, ki jih vodi sam avtor. Cilj svobodnega, odkritega odnosa, v besedah in dejanjih, v odnosu do ožjega in širšega okolja je ta, da spoznamo resnico življenja. Da se torej ne zadržujemo na posameznih spoznanjih, ampak pustimo, da nas tok življenja nosi naprej, mi pa pri tem le pobiramo sadove resnice. Če tudi vi iščete semena za bodočo žetev, vam toplo priporočam knjigo Slavka Mahneta, ki jo lahko naročite po tel. 063-726-241 (dopoldan) in 061-213-964. Semena bodo zagotovo vzcvetela in vam rodila čudovit in obilen sad. ŠALAMON MAGDA, Gomilsko Vladi Republike Slovenije Komisija Skupščine Republike Slovenije se - v skladu s predpisanimi postopki, v razprave o zakonih, ki jih pripravlja vlada, vključuje takrat, ko ta besedila pridejo v skupščino. Iz vladnih pojasnil je razvidno, da vlada še ni oblikovala besedila osnutka zakona o družinskih prejemkih, ki med drugim ureja tudi pravico do porodniškega dopusta in dopusta za varstvo in nego otroka. Ker pa se o delovnem gradivu že javno polemizira, se komisija v te razprave vključuje že pred skupščinsko obravnavo - v podporo rešitvam, ki ohranjajo dosedanjo raven pravic zaposlenih (predvsem gre tu za dolžino omenjenega dopusta in nadomestilo plače) in vsaj delno rešujejo tudi problem nezaposlenih z t.i. starševskim dodatkom. Ta zakon skupščina sprejema po normalnem trofaznem postopku. Prvo fazo - tezo, smo v skupščini obravnavali že januarja 1992. Teze niso predvidevale nikakršnih poračunov plače. Iz sredstev javnega obveščanja je razvidno, da je predlagatelj v delovnem osnutku, o katerem tečejo polemike, vendarle upošteval predlog naše komisije, ki smo ga oblikovali v razpravi o tezah, in zakonsko opredelili tudi proračun. Ker pa tega besedila nimamo, seveda ne moremo presojati o posledicah načina po-računavanja za višino nadomestil. V javnosti se pojavlja tudi informacija o tem, da se predvideva določba, po kateri naj bi zaposlene osebe nadomestilo plače namesto 365 dni prejemale le 105 dni, potem pa je le minimalno nadomestilo. Zanima nas, ali je res, da predlagatelj zakona računa tudi na to možnost, in če - na čigavo zahtevo? Tako drastično zniževanje pravic namreč nima nikakršne osnove v skupščinski razpravi in seveda mu tudi komisija odločno nasprotuje. Upamo, da bo ta naša izjava pripomogla k temu, da proračunskih težav v Sloveniji ne bomo reševali na račun porodniških niti ne na račun drugih nadomestil ali zajamčene plače. METKA MENCIN, pred. kom. Skupščine R Slovenije za žensko politiko Razkriške zdrahe Zveza s hudičem, če ne gre drugače... Nobena skrivnost več ni, da sta bivši partijski sekretar v Ljutomeru Štefan Tompa in g. dekan - razkriški župnik, Stjepan Slaviček, navezala trdno prijateljstvo že v času svoje politične, oz. hierarhične moči. Po naravi dela in načinu osebnih karakterjev zelo podobna kadar je potrebno v množice vnesti nemir in primitivizem. Oba se še danes spretno poslužujeta vseh mogočih intrig in umazanih, lažnih potvorb. Največja žalost je v tem, da preko medijev skušata zavajati slovensko javnost za dosego nekega že vnaprej izgubljenega cilja. Preko dvomljivih avtorjev pa grobo kršita etiko poštenega ter objektivnega pisanja. Dvomljivi avtorji celo pišejo, da so na Razkriškem pokopališču številni nagrobni napisi v hrvaškem jeziku. Kako kruta laž! Vsakdo, ki je bil na tem vaškem pokopališču se je lahko prepričal, da so na vseh nagrobnih kamnih zapisana samo slovenska imena in besede. Res, žal izstopa samo eden, ki ima dodatno vnešeni hrvaški napis. Spuščajo se v pravično odločitev notranjega ministra Igorja Bavčarja, ki je na osnovi javnih ter strokovnih služb Službe državne varnosti, na osnovi preverjenih podatkov o kršitvi javnega reda in miru tudi po posegu fizičnih groženj do posameznikov, ni mogel izdati dovoljenja o državljanstvu zgoraj imenovanemu duhovniku. Verjetno bo moral minister poseči še po ostrejših merah, v kolikor se bodo tovrstne grožnje še nadaljevale. O tem bo moral razmisliti duhovnikov prijatelj ter mu svetovati, da tako naprej ne vodi pot nikamor. Malo v šali povedano: »Pravijo, da so si nekoč partijski sekretarji in nekateri duhovniki pomagali v pisanju političnih govorov, oz. pridig.« Pa nič hudega ne bi tokrat storil g. bivši partijski veljak, če bi g. dekanu svetoval da vsaj v sanjah skuša posnemati misijonarja iz ZDA, našega rojaka, g. Mirka Plača, kateremu se je že sanjalo o spravni maši in o spreobrnitvi g. Slavičeka, ki je s kesanjem priznal svoje grehe, kar so enako storili tudi verniki in zopet je zasijalo sonce upanja in bratske ljubezni v očeh faranov. MARIJA VSEVEDNIK, Polana Razkrižj e: prvi znani lastniki so bili celjski grofje Ta podnaslov je v prvi vrsti namenjen hrvaškim cerkvenim oblastem ter posameznikom, ki so naivno nasedli hrvaški ekspanzionistični politiki v posameznih krogih HDZ-ejevcev ter razkriškemu dekanu g. Stjepanu Slavičeku. Ravno tako pa vsem dvomljivim novinarjem, ki pišejo in širijo lažne zgodbe o posameznikih in o naših slovenskih krajih, ki mejijo s sosednjo republiko Hrvaško. Do leta 1456 so bili celjski grofje v Štrigovi in Razkrižju prvi zapisani lastniki Štrigove ter Razkrižja z daljno okolico. Šele po izumrtju celjskih grofov so kraji večkrat menjali lastnika. Hrvati so kasneje večkrat vdirali na to vinorodno ozemlje. Za celjskimi grofi se je pojavil grof Hampo, pa Peter Keglevič in grofje Zrinjski: ko je bil leta 1671 usmrčen Peter, zadnji grof Zrinjski, je kraje prevzel grof Altheim. Cerkev Sv. Janeza je bila sezidana 1784. Cerkev je dolgo časa oskrboval Salezijanski red kar od leta 1928 naprej. Kasneje so se lastniki menjavali. Bratje Salezijanci imajo velike zasluge za vsestranski razvoj kraja. Nesporna je resnica, da so celjski grofje kot prvi navedeni lastniki teh krajev dali ogromen in neizbrisan pečat v zgodovinskem in kulturnem razvoju. Leta 1241 so tod divjale tatarske horde, ki so popolnoma uničile pokrajino in jo oropale ter osiromašile prebivalstvo. Grof Friderik Celjski, ki je pregnal divje Tatare, je dal postaviti Stripovski grad, ustanovil Pavlinski samostan poleg sedanje župnijske cerkve. Žal je potres leta 1738 porušil grad in samostan. V Štrigovi stoji tudi lepa s fresko slikana kapela Svetega Jerohima. Ravno tako cerkev Svete Marije Magdalene je delo celjskih grofov ter samo obzidje, ki je bilo zgrajeno v 14. stoletju. To je bilo v času moči in vzpona celjskih grofov. Radi veličine in velikih zaslug za slovenski narod smo tudi Slovenci v njihov spomin in večno slavo vnesli v državni znak ter zastavo republike Slovenije tri zlate zvezde v modrem polju. Bratje Hrvatje! Umirite žogo, sprijaznite se z dejstvi in argumenti, ki so dovolj očitni. Osebno, kar se mojega stališča tiče, bi v celoti zahteval, da nam vrnete Štrigovo s celotno okolico takratne Dravske banovine (ker so vaši Bakaričevi junaki to ozemlje nasilno ukradli republiki Sloveniji). Enako bi zahteval del Istre vsaj do reke Mirne. G. Jelinčič bi še gotovo šel naprej, po Kozlerjevih zemljevidnih zapisih slovenskih pokrajin iz leta 1853 vse do Reke. Istra bi morala biti svobodno ozemlje za vse tri narodne skupnosti Slovence, Hrvate in Italijane. To bi bilo sožitje narodov na tem delu Evrope. LENART HORVATIČ, Celje Zahteva! S tem zahtevava od Štefana in Jožice Brezočnik iz Lovrenca na Pohorju Ob Radoljni 56, vrnitev posojenega denarja 11.280 nemških mark - DEM z 12% letnimi obrestmi od dneva posoje. In sicer; 1) , za 3500 DEM od 15. 6. 1983 - plačilo Marles hiše - Brezočnikovima 2) , za 2000 DEM 25. 8. 1984 - nabava elektro materiala v Avstriji 3) , za 5780 DEM 8. 12. 1984 - plačilo njunega avta - golfa na letališču v Mariboru - plačal Štefan Brezočnik osebno. b) , Predaja vseh računov - original, kakor je bilo z BREZOČNIKOVIMA domenjeno, ter sta si 26. 12. 1984 osebno, le na osnovi, da bi naj material, njune osebne »veze« toliko stale, prevoze z njunim osebnim avtomobilom, kakor pa tudi z avtom postaje milice v Rušah, s katerim je delal Štefan Brezočnik 2x prevoze, »zaradi kontrole dela, in zaradi »delavske kontrole« zaradi nabave - barake - katero je nabavila Jožica Brezočnik na podjetju Marles, »pod roko«, ter za katero do 26. 12. 1984 nista dobila računa. Za telefonate, katere je, oziroma naj bi imela zaradi naše gradnje hiše v Lovrencu na Pohorju, Delavska pot 42. Kakor tudi vse račune, za material; kupljen pri njima - oziroma preko njune »stanovanjske zadruge, katere člana sta bila Brezočnikova. V vsoti 350.000. 00 takratnih dinarjev (ju-din), kateri so bili predani Jožici Brezočnik - 150.000,00 din novembra 1984 za nabavo opeke, za katero je nakazala 100.000. 00 din, ob prejemu računa - razlike pa je še zahtevala od mene razliko 47.670 din, pa čeprav je sama oziroma sta nama oba dala nasvet, da naj izročiva 1000 DEM šoferju - prevozniku iz Lovrenca na Pohorju, za plačilo prevozov, kakor tudi za plačilo razlike med nakazanim denarjem 100.000 din in končno vsoto. Za 35 vreč »starega njunega cementa« kupljenega od njiju, za katerega sta nama »ustno« zaračunala 26. 12. 1984 35.000. 00 din čeprav sem od njiju takrat 26. 12. 1984 in pozneje zahteval račune zanj - cement kakor tudi za druge stvari, jih do sedaj še nisva dobila, oziroma jih nama nista dala na vpogled. c) Predaja posojenih stvari z dne 28. 4. 1985 pri nama na gradišču stanovanjske hiše, kabla 2 kom, kakor tudi žeblje za »rigipsplošče ter prtljažnik za avto, katerega sta si sama vzela, brez prejšnjega vprašanja pri materi Štefana Brezoč-nika, oziroma pri njegovi sestri Slavki Brezočnik Gornji trg 22 d) Kakor pa tudi denar katerega si je pod pretvezo vzela Jožica Brezočnik na poti - vožnji iz Javorj na Gorenjskem v Brezno pri Podvelki 12. 12. 1984, in sicer 100.000,00 dinarjev. Njena pretveza je bila v tem. Tega dne 12. 12. 1984 smo za hišo, - gostilno, katero smo prodali v Javorjih dobili od Ru-pca Franc-a Urh-a denar - predplačilo za hišo pri odvetnici v Škofji Loki pri kateri je bila navzoča tudi Jožica Brezočnik, katera je pomagala tudi »preštevati denar«. Med potjo, blizu Medvod je zaprosila mojo ženo naj ji izroči vrečko z denarjem, katero je imela moja žena pri sebi na prednjem sedežu. Na poti iz Breznega v Javorje je Jožica Brezočnik sedela spredaj nazaj na poti iz Škofje Loke pa je sedela zadnjem sedežu, zakaj???? Ker sta si zaračunala vse njune stroške za njuno delo, v skupnem času 42,5 ur, za katero sta dobila 50.000,00 din najprej kakor posojeni denar 11. 12. 1984 za tehnični pregled in za zavarovanje njunega avta - golf-a za katerega sva midva posodila 5780 DEM s katerimi je Štefan Brezočnik plačal na letališču v Mariboru njun avto-gotf. V devizah, pa čeprav je takrat kot policaj - pomočnik komandirja sam vedel da tega po zakonu ne bi smel delati. Tako sva jima tisti posojeni denar, dala kod darilo za »god in rojstni dan Štefanu Brezočniku. Istega dne 26. 12. 1984 sta naju povabila na slavnost k njima ob priliki Štefanovega rojstnega dneva in godu, pa ob kateri priliki nama je Jožica Brezočnik izročila prošnjo, katero je napisala in predala sama na ravnateljstvo osnovne šole v Breznem, vse brez najinega prejšnjega znanja. Navedbe v prošnji za dodelitev stanovanja, ne le, da so bile netočne, ampak lažnive, (naj bi se stiskali - stanovali pri njima na njunem stanovanju v Breznem, oziroma naj naš sin ne bi znal dovolj slovensko. Po najinem je bil njun, posebej pa Jožičin cilj da bi nama »zrihtala stanovanje, da ne bi obstajalo nobenih prič za njune namene, kako bi lahko nemoteno od naju zvabljala stvari in denar kar sta tudi nekajkrat še tudi poskušala (Jožica za ograjo in druge stvari) Vsi najini poskusi, da na lep način prideva do posojenega denarja niso obrodili nobenega sadu, še več grozila sta nama na raznorazne načine, na-primer z policijo, katera je na več načinov zaradi njiju tudi z grožnjami tudi posredovala (mejni prehod Vič - prinašanje vabil za sodišče v Mariboru - pritisk na najinega odvetnika, kateri je »moral svoje usluge na sodišču nama zaračunavati v DEM, kakor tudi pritisk UNZ Maribor - policije z vplivom na sodišče v Mariboru, oziroma na sodnika kateri je zadevo do sedaj vodil na sodišču v Mariboru, ter z grožnjo prejšnje »komunistične partije« z grozljivimi besedami da naj ne pozabiva da sta člana partije, posebej pa še samoh-valjenje gospe Jožice Brezočnik, da naj ne pozabiva, da sta oba sodelavca policije - tajne, za katero sta me tudi oba želela pridobiti, da naj bi z njo sodeloval - z tajno policijo. Posebej je bilo to njeno - Jožičino hvaljenje okrog TAJNE POLICIJE, ko je dobila »soglasno« odpoved kod sekretarka takratnega direktorja Šilc-a. Preko veze policije naj bi dobila potem zaposlitev na občini Ruše, ob tem naj povem, da je bil takrat njen mož Štefan Brezočnik pomočnik komandirja postaje milice Ruše. Po nalogu UNZ Maribor pa naj bi bil leta 1989 preseljen na postajo milice Maribor - Tabor. Inšpektor, ki je to zadevo vodil - sedanji prometni inšpektor Franjo Koželj, je na najino zahtevo 20. 4. 1989 povedal pri nama v Lo- vrencu na Pohorju v najini hiši, da je preseljen v Maribor, da ima UNZ večjo kontrolo nad njim, posebej ker naj bi bil večkrat bolan, oziroma naj bi »simuliral«. Ob tem zahtevava samo točne račune za vse, oziroma original potrdilo katero sem moral na njuno zahtevo z grožnjo napisati 26. 12. 1984. Na katero se pa moja žena Marjeta Kavaš ni podpisala nikoli, je pa na sodišču predložena kopija napisanega potrdila z njenim (prikopiranim podpisom. Podpis je sličen - enak podpisu kakor se je moja žena podpisala na pooblastilu najinemu odvetniku Sergeju Majnem-u iz Slovenske Bistrice za zastopstvo najinih pravnih zadev okrog vrnitve denarja in drugih stvari. Odvetnik ni želel - hotel imeti o tem razgovora z menoj - z nama, pa čeprav sem imel z njim termin decembra 1988, pa naredil zaradi tega razgovora pri njem v odvetniški pisarni v Slovenski Bistrici, je - oziro'-ma še isti dan postal bolan, prav tako naj bi bil še bolan tudi naslednjih nekaj dni. Zahtevava tudi točen opis vseh del kaj bi naj ona dva oziroma njuna sinova Sandi in Zoran delala pri nama na gradbišču, zaradi katerega dela je Jožica Brezočnik izjavila na sodišču, da so od dela pri nama imeli vsi krvave žulje, oziroma, da so bili od dela pri nama na gradbišču tako umazani, da se je od pranja njihovega perila pokvaril njihov (13 let star) pralni stroj, ter da so imeli ob tem velike stroške. Sama sta pa se pohvalila kako zna oziroma je Štefan 19. junija sam popravil pralni stroj (ob priliki, ko sta še dodatno hotela od mene izvabiti pri njima potpis na potrdilo katerega je 13. 6. 1985 napisal in sestavil sam Štefan Brezočnik na pisalni stroj, za dobo 8 let z 4,75% letnimi obrestmi za dinarje. Ker tega nisem napisal - podpisal so se začeli od takrat grožnje in napadi. Septembra 1984 ob izročitvi zahtevanega potrdila za 5500 DEM, mi je Jožica Brezočnik sama povedala, da za Štefana nisem »človek«, ker zahtevam potrdilo od njiju. Saj sama morava znati, da je pošten, ne le kod brat moje žene, ampak, da je policaj, da ne sme delati, dolgov, posebej pa je prepovedano si sposojati devize, in z njimi trgovati. To kar sta delala prav ona dva, ne le da sta devize katere sva jima midva posodila za nabavo deviznega kredita - prosila sta naju 2000 DEM posodila sva jima 3500 DEM, prodala po ugodni ceni (mar ni to prekupčevanje deviz), kakor tudi, da sta posojene DEM 2000 uporabila za nakup elektro materiala v Avstriji, v trgovini »Mahkovec« v La-vamundu (Laboth) ter po »vezi« pripeljala čez mejo - Radeljski pas - prež plačila vseh dajatev in carin - septembra 1984. Kakor tudi, da mi je 7. aprila sam ŠTEFAN Brezočnik povedal v obraz (vpričo moje žene), da bi me »ubil, ker zahtevam od njiju pismeno potrdilo o prejemu posojenega denarja 5780 DEM posojenega za njun nakup avta - golfa. Želiva z ženo oba, da pride tudi vsa resnica »na dan«, zaradi vseh groženj njiju njunega odvetnika Toplaka, UNZ Maribor, postaje - delavcev milice Ruše, kakor tudi ves potek dela na sodišču, za katero pa imava, da ni bilo korektno, oziroma se je delalo z strano sodnika in sodišča »enostransko. Ne le, da to želiva, ampak to tudi zahtevava. Obenem pa je tudi najina zahteva v tem, da nama plačata najine usluge in moje delo, kajti nama nista nobene stvari podarila - šenkala, zaradi česar bi pa morala midva njima. Mar ni minil pri nas v »svobodni Sloveniji« čas komunistične in policijske diktature, ali pa še vedno veljajo »staro Jugoslovanski« zakoni - zakon močnejšega - partijsko. JOŽE, MARJETA KAVAŠ, Lovrenc na Pohorju NAJBOGATEJŠE NEMKE MATI KOT SEDEMLETNA V Nemčiji je 44 milijarderjev, med njimi so tudi štiri ženske. Te se še nikoli niso srečale, skupno jim je, da so vdove, da so podedovale ogromno premoženje in ga še obogatile. Živijo tako rekoč v zlatih kletkah, zaupajo le malo ljudem in jih je nenehno strah ugrabitev. JOHANNA OUANDT Najbogatejša Nemka je Johanna Ouandt. Njeno premoženje je vredno 8,6 milijarde mark. To je 63-letna vdova dr. Herberta Ouandta (umrl 1982). Je delničarka v avtomobilski industriji BMW, Varti (baterije), Kuki (roboti), Altani (tovarna zdravil), njeni firmi sta Milupa (otroška prehrana) in Van Laale (moška oblačla). Johanna Ouandt je najbolj nevidna med super bogataši, saj jo še sodelavci redko vidijo. V njeno belo vilo v milijonarski četrti v Bad Homburgu imajo dostop le redki, med njimi svetovalec Hans Graf von Goltz. Najbogatejši Nemki pravijo »lady Skromnost«, ker nosi pepelnate lase spete v preprosto figo. Johanna je bila tajnica lastnika koncerna Herberta Ouanota, dokler je 1960. leta ni poročil kot tretjo ženo. Svojemu možu, ki je 16 let kasneje oslepel, je bila v nenadomestljivo oporo. Imela sta dva otroka, ki bosta nekoč prevzela imperij. Dotlej ga 1,66 metra visoka gospa vodi z železno disciplino. Priložnostno potuje po Evropi pod izmišljenim imenom, dopust preživlja na družinskem posestvu v Italiji. HEIDI HORTEN Najbrž ni verjela, da se bo njena prva ljubezen tako končala: Heidi je bilo 19 let, ko je postala tajnica v grajskem hotelu Velden ob VVortherskem jezeru. Helmut Horten je bil 31 let starejši in lastnik cele verige trgovin. Kljub temu je zakon vzdržal do Helmutove smrti 1987. Danes je Heidi stara 52 let in s premoženjem, ki ga cenijo na 5,2 milijarde mark, med najbogatejšimi Nemci. Ima torej denar, jahto, zasebno letalo (z njim pogosto prevažajo le pse) in čudovita posestva v raznih krajih. Toda srečna ni, kajti ni se ji izpolnila želja, kot je želel njen mož, da bi si našla življenjskega partnerja. Nazadnje se je ločila od avstrijskega grofa Goesa (41 let). HČERKA Kadar gre tridesetletna Sue MacKenzie s svojo hčerko na sprehod, ljudje pomislijo, da sta sestri. Le 1,30 metra visoka mati namreč ni nič večja od sedemletne hčerke Gabriele. Obe nosita oblačila enakih velikosti, menjavata jopice, bluze, krila, čevlje. Zgodba gospe, ki živi v malem mestu v bližini Adelaide (Avstralija), je nenavadna. »Ko sem bila stara dve leti,« pravi, »sem zbolela za kroničnim polyatritisom. Zdravniki so me zdravili s preparati kortizona, kar je povzročilo, da sem nenadoma nehala normalno rasti.« Sue MacKenzie ne zanika, da čuti pogosto hude bolečine In Ima vročino, vendar vse pogumno prenaša in pravi, da bi rada doživela sto let, kar bi bilo fantastično. Z nosečnostjo je Sue, ki se je medtem ločila, tvegala življenje, saj so bili zdravniki prepričani, da se bo bolezen še poslabšala. Ni pa je hotela prekiniti. In zgodilo se je prav nasprotno, »še nikoli se nisem počutila tako dobro,« pravi, »saj mi potlej ni bilo treba jemati nobenih zdravil več.« Toda bolezen se je povrnila lani, ko ni mogla skoraj premakniti rok, dvigniti glave na blazini In vstati. Zdravniki so menili, da si ne bo več opomogla, toda zdaj ji je spet nekoliko bolje. Sue živi od invalidnine in ima seveda hišno pomočnico. »Ko je bila hčerka dojenček, sem jo komaj nosila in so mi morali pomagati starši, danes mi že sama v marsičem pomaga. Dostikrat se prepirava, a nazadnje se objameva.« Sue, ki sicer igra klavir, poje In se uči govoriti, ob vsej odvisnosti od drugih ne bi hotela biti sama. Njena največja želja je, da bi našla človeka, s katerim bi lahko delila življenje. Želi pa si tudi, da je ljudje ne bi jemali kot otroka, ampak kot odraslo žensko in mati. GRETE SCHICKENBANZ Ni med tistimi bogatašinjami, ki samo ubijajo čas. Pri osemdesetih letih šefinja koncerna Ouelle še danes dela v centrali in odloča. Po smrti moža Gustava 1977 je duša te hiše. Kot šestnajstletnica se je začela 1927. leta učiti v tekstilni delavnici svojega kasnejšega moža, leta 1942 sta se poročila. Gospa Ouelle je lastnica združenih papirnic, pivovarne, tovarne pohištva in banke - vse vredno 4,6 milijarde mark. Njena najbolj dragocena »posest« pa je sedem vnukov njunih obeh hčera. Pri srcu ji je tudi gojenje kaktej v Španiji. CHANTAL GRUNBIG Ko ji je bilo 21 let, je postal dama družbe Maxa Grundiga in pri 32 letih njegova četrta žena. Ko je tovarnar milijarder 1989. leta umrl, je lepa Chantal (43 let) zavoljo skrbi težko zbolela. Zdravnik dr. Giinther Dietze (58), ki je zdravil že njenega moža, ji je rešil življenje. Zaljubil se je vanjo in se po tridesetih letih ločil od svoje žene. Prav zdaj gradijo v Baden Badnu vilo po željah Grudigove vdove. Preden se bo vselila vanjo, si bo lahko privoščila bivanje, na primer, v Vista palače pri Monacu, v gradu Fuschl pri Salzburgu, v vili v Monte Carlu ali še kje. Vse njeno premoženje cenijo na 3,3 milijarde mark. VZHORNE NEMKE NEZAPOVOLJNE Po združitvi Nemčij 81 odstotkov državljank v zveznih deželah meni, da živijo slabše, kot so živele prej. Vzrok: težave s prezaposlitvami in problemi s poklicnim delom. Kar 72 odstotkov zahodnih Nemk pa je zadovoljnih . To so ugotovili v študiji demografskega instituta v Allensbachu, v kateri so za mnenja vprašali 4355 žensk. Petinštirideset odstotkov žensk, ki so prej živele v NDR, je prepričanih, da po združitvi ne bodo zmogle družinskega življenja in poklicnega dela po zahodnonemškem vzoru. SANJAJO 0 PLAVOLASKAH Vsak tretji moški sanja o plavolaski, sta ugotovila francoska sociologa Michael Bozon in Frangois Heran. Podjetnikom ni pomembna barva las, pač pa telesna višina. Partnerke naj bi bile višje od njih. Zdravniki dajejo prednost brinetkam, inženirji in strokovnjaki plavolaskam. Toda sanjska ženska mora imeti plave oči in mora biti vsekakor vitka - o tem si je enotnih vseh 3 tisoč moških. TOM CRUISE: VERJAMEM V AMERIŠKE SANJE SIMON AŠIČ POMOČ IZ DOMAČE LEKARNE Omotica Tom Cruise, rojen 4. julija 1962, se je nedavno vpisal na listo tridesetletnikov. Fant veliko obeta, še posebej po zadnjem filmu »Far and Away«, v katerem ponovno igra skupaj s svojo ženo Nicole Kidman. Honorar - 12 milijonov dolarjev! Veljate za osebo, ki močno stoji na zemlji, kljub veliki slavi in denarju. Kako je to mogoče? »V tem ne vidim nič težke-ta. Slava in denar, status zvezde, vse to prinaša določeno »moč«, če se to lahko tako imenuje. Seveda se pri tem ni treba delati nevednega, da je takšna moč nekakšen dvorezen meč in je bolje, če nisi tako ponosen. To, kar me v resnici zanima, je možnost izbiranja dobrih vlog.« Poimenovali so vas »človek kontrole«? Zavedam se, da od svojih sodelavcev veliko pričakujem in da postavljam visoke standarde ljudem okoli sebe. Ampak to ni stvar kontrole, ampak doprinosa k filmu. Koliko se je vaše življenje spremenilo? »Ne preveč. Še naprej živim v malem apartmaju na Spodnji Zahodni strani. Nimam časa, če pa ga že imam, takrat so mi ure predolge in zelo počasi minevajo v pričakovanju novega projekta. Najbolje se počutim takrat, ko delam, ko ne mislim, katere čevlje bom moral obuti in se lahko prepuščam svojim ljubim in najljubšim majicam.« Koliko vam je važen denar? no bi bilo, če bi film izval 9urno kandidirali za komercialni uspeh in odlične 0skaria? , . kritike.« ®°9' torei *e začenjajo .pritiski'.« Koliko vam je to važno? »Gotovo vsak igralec želi osvojiti Oskarja, saj je to vrhunec našega poklica, zadnji cilj, ki ga mnogi nikoli ne dosežejo. Iskreno mislim, da bi to bilo noro, kot uresničevanje mojih mladostniških sanj, kot da sem osvojil Super Bowl.« Kaj vam je všeč pri ženskah? »Ha. Avstralski naglas, rdeči lasje, plave oči... Rad imam nekoga, ki je neodvisen. Vse to je Nic, moja žena. Najbolj me pri njej impresi-onira, da je sama ustvarila svojo kariero. To me je razveselilo in spremenilo, saj sva v zakonu dosegla idealen odnos, poln sproščenosti in duhovitosti, brez konkurence, brez zavisti.« Težko ste delali in dosegli svoj cilj, ali verjamete v »ameriški sen«? »Absolutno. Verjamem v .ameriški sen', kljub temu da imamo trenutno neke manjše problemčke z mlajšo generacijo. No, ta svet potrebuje moč in energijo. Gledam mlade obraze po šolah in čutim, kako važno jim je dati šanso, da .sanjajo', vzgajati jih tako, da se bodo zavedati svojih želja, vendar tudi svojih obveznosti.« Po intervjuju Branke Šomen, Novi Vjesnik »Ne preveč. Priznam, da imam rad nekatere stvari, ampak le te niso razlog, da vse to delam, tudi denar ni bil nikoli razlog. Nisem oseba, ki mora vedno biti v najboljših hotelih, Nic in jaz sva lahko kjerkoli. Ne hrepeniva po materialnih dobrinah in luksuzu. Zelo važni so mi najini odnosi in čustva.« Kaj imate raje — da je vaš film velik komercialni hit ali da je uspešen pri kritiki? »Velik komercialni hit. Takrat vem, da so ga gledalci dobro sprejeli. Seveda ideal- Kdo so vaši prijatelji? Nekoč sta to bila Sean Penn in Timpthv Hutton? »Še naprej je to Sean. On in njegovo dekle sta naju prišla obiskat v Irsko, ko sva tam snemala ,Far and Away'. Tima pa že leta nisem videl, ampak veliko mislim na dneve, ki smo jih preživeli skupaj. Še vedno se družim z Emiliom Estxevezom. No, najboljši prijatelj mi je moja žena. Skupaj sva štiriindvajset ur na dan, sedem dni v tednu in imava se prelepo.« Mnogi v Hollywoodu govore, da boste za vlogo v filmu »A Few Good Men« si- tom cruise TELEVIZIJSKI KANAL MTV GLEDAJO MILIJONI GLASRA JE ZAMENJALA RESEDE Ko je pred nekaj več kot desetletjem John Reardon z enim glasbenim spotom v žepu poskušal prepričati ljudi s kabelske televizije, da mu dajo prostor za nov, izključno glasbeni kanal, na katerem bi vrteli samo glasbene spote štiriindvajset ur na dan, so mu govorili, da je nor. Kdo bo gledal samo to In povrhu še plačeval? Ideja je bila nova, originalna, da ne rečemo nora. Glasbena televizija v ZDA je začela delovati. Takrat je bil njen program namenjen trem milijonom predplačnikov, danes se njih število ne da ugotoviti. MTV gleda več kot dvajset milijonov gospodinjstev samo v Evropi, da o Ameriki sploh ne govorimo. MTV gledajo povsod po svetu, od Aljaske do Gren-landa, od Toronta do Havajev, od Pekinga do Butal. Fenomenologi se trudijo razvozlati značaj in vlogo tega televizijsko-glasbenega fenomena. Pravzaprav ga ni tako težko raztolmačiti. Po vsem sodeč lahko svet združi samo glasba-pesem. Če je bila nekoč nekje beseda, se je izgubila, postala je nepomembna. MTV je edina televizija na svetu, ki se na naslanja na sliko, kar je nekakšno nasprotje sami sebi. Osnova MTV je vendarle glasbeni spot, ki je hkrati slika glasbe, vizualizacija zvoka. Beseda pri tem ni važna. Zaradi tega glasbena TV enostavno prestopa meje, ruši jezikovne popreke. MTV je mogoče, kot nič doslej, združila ljudi vseh ras, barv in narodnosti. Tipično za čas, v katerem živimo. Vse manj se pogovarjamo, kot da bi pozabili na besede, ali smo že zdavnaj drug drugemu vse povedali. Kakorkoli že, podjetniki so skapirali človeško potrebo po molčečnosti, samoti in glasbi ter jo dobro vnovčili. MTV cveti. Po bombastičnem uspehu v ZDA je pred petimi leti začela delovati v Evropi, ki pa je ni dočakala obojeročno. V začetku je veljala za še eno ameriško medijsko vpletanje. Evropa pa ni imela nič ponuditi v zameno. V ekspanziji MTV na starem kontinentu je odigral pomembno vlogo pokojni Robert Maxwell. MTV ni samo prenašalec dogodkov. Jih tudi proizvaja. Danes nekdo težko predstavlja nekaj na glasbeni sceni brez MTV. Glasbena TV pa ne ustvarja, podpira, temveč tudi uničuje. Pred kratkim so v Los Angelesu prvič podelili MTV filmske nagrade, ki so jih dodelili na podlagi želja gledalcev. Prvo nagrado je dobil film Terminator 2 z Arnoldom Schvvarzeneggerjem v glavni vlogi, ki je dobil tudi nagrado za najboljšega igralca. Najboljša igralka je postala Linda Hamilton, ki je poleg tega dobila tudi titulo najpoželjivejše ženske. Podoben naslov je dobil tudi Kean Reeves, ki je nastopil v filmu Moj Idaho. Splošni nasveti: Skrbimo, da bo hrana zadostna, prebava redna in dovolj nočnega počitka. To bo ugodno vplivalo na neurejeni krvni pritisk in odpravljajo omotico, če jo ta povzroča. Zdravljenje: 1. Čaji: jetičnik, kopriva (z omelo in preslico), melisa, rman, vinska rutica, tavžentroža, žajbelj. Drugi pripravki: korzna moka (eno žličko moke namočimd zvečer v kozarcu vode in zjutraj to popijemo); oljčni listi (nekaj listov skuhamo v vodi in pijemo potem trikrat na dan po eno skodelico). 2. Izvlečki: meta (po nekaj kapljic na sladkorju). 3. Jedi: česen (surov); jogurt; na vodi kuhan riž; koruzni žganci. 4. Masaže: arnika (tinktura, mažemo čelo in sence); sivka (tinktura, mažemo čelo): švedske kapljice (za mazanje čela in senc). 5. Ovitki: s švedskimi kapljicami (okoli glave). Oparine, opekline Splošni nasveti: Pri delih v zvezi z ognjem, vročino, bodimo posebno previdni. Če se oparimo ali opečemo, pustimo, da na prizadeto mesto nekaj časa teče mrzla voda, nato začnimo z obkladki. Zdravljenje: 1. Mazanja: laneno ali šentjanževo olje; ognjič (mazilo). 2. Obkladki: z listi ajbiša (namočenimi v olju); s sokom hranovih listov; z jabolčnim kisom; z naribanim korenjem; z naribanim krompirjem; z lanenim oljem; s stolčenimi listi ognjiča ali repuha; z močnim ruskim čajem; s poparkom sivke (eno pest cvetov kuhamo deset minut v enem litru vode); s švedskimi kapljicami; s kislim zeljem; s svežimi zelnatimi listi; z zelnico. Otekline Splošni nasveti: Pazimo, da oteklega dela telesa ne prehladimo. Začnimo čim prej z obkladki. Zdravljenje: 1. Čaji: slezenovec. 2. Kopeli: s poparkom preslice. 3. Natiranja: kamilično olje. 4. Obkladki: s poparkom lanenega semena, materine dušice; s stolčenimi listi lapuha (namočenimi v kisu), preslice (namočene v kisu), repika (z dodanim beljakom), repuha, trpotca ali zlate rozge; s švedskimi kapljicami. Krvni pritisk Splošni nasveti: Izogibajmo se jedi, ki so bogate s proteinom (npr. fižola, jajc, mesa, mleka, orehov, repe, sira, zelja) in jejmo hrano, ki vsebuje ogljikove hidrate (čim več riža, sadja, zelenjave). Varujmo se soli, začimb, alkoholnih pijač in vročih kopeli. Zdravljenje: Visok krvni pritisk: 1. znižujejo: A) Čaji: jetičnik (dve skodelici dnevno), melisa (listi), peteršilj (cela rast-'lina), regrat (listi, korenine), tavžentroža (z meto, rmanom, žajbeljnom ter limono - na tešče); B) drugi pripravki: eno žlico koruzne moke (ne zdroba!) namakamo 24 ur v kozarcu vode. Pijemo čez dan po malem; 8-10 oljčnih listov zrežemo in jih damo za čez noč v 2 del mrzle vode. Zjutraj jih 5 min kuhamo in nato pijemo po požirkih; jabolčni kis (dve žlički trikrat na dan s čajem, z vodo ali na juhi); C) obkladki: s posušenim lisičjakom (vrečko z njim damo na ledvice); Č) sokovi: eno žlico cikorije Frank kuhamo v 3/4 litra vode pet minut in pijemo čez dan po požirkih; česen (stroke ene glavice zdrobimo, namakamo čez noč v 1/2 litra vode in pijemo večkrat na dan po požirkih); tri glavice česna namakamo v 1/2 litra vode in dodamo sok treh limon. Pijemo na tešče; 2. uravnavajo: glog, meta, oljčni listi (kuhani skupaj z jane-žem, kamilico, preslico in rmanom - v enem litru vode kuhamo 15 minut, pijemo po požirkih), omela (listi in vejice - namočena v jabolčniku pa niža pritisk), plešec (ga le poparimo, dve skodelici dnevno); švedske kapljice (z vodo pred spanjem); vinska rutica. Nizek krvni pritisk: 1. višajo: A) Čaji: omela (sesekljamo liste, jih 12 ur namakamo, odcedimo in pijemo), plešec, rožmarin, zelena (pet vejic skuhamo v enem litru vode, pijemo čez dan). B) Jedi: zelena: kot solata, zmleta s sadjem ali kot dodatek juham, omakam. C) Pripravki z vinom: rožmarin. Č) Sirupi: zelena (v kozarec nalagamo izmenoma plast zelene in plast sladkorja). D) Tinkture: zelena. ANONIMNEŽ GROZI ŠPORTNI DRUŽINI ZAMEJSKIH SLOVENCEV V TRSTU »MAŠČEVANJE SLOVENSKE MAFIJE« Ni še dolgo tega, kar smo pisali o športni družini Macc-hiut zamejskih Slovencev iz Trsta. Tačas jo je doletela precejšnja neprijetnost. Oče Marcello je dobil anonimno pismo iz Izole, v katerem ga neznanec žali in mu grozi. V slabi italijanščini ga obtožuje, da je škodoval slovenskemu nogometu, ukradel za svojega sina prostor v moštvu, sin pa naj bi v Dekanih igral zelo slabo. Neprijetne besede je naslovil tudi na ženo Nevo, po rodu iz Dutovelj. Marcello naj bi tudi zase ukradel trenersko mesto. Na koncu neznanec grozi s slovensko mafijo, ki je na slovenski obali menda celo močnejša od sicilske in pravi, da se bo v primeru, če se Marcello pojavi v Izoli, mafija maščevala njegovemu sinu. Marcello Macchiut je večkrat pozorno prebral pismo in se zamislil nad psihičnimi bolniki, ki brez razlogov vznemirjajo mirne in poštene ljudi. »Ne morem razumeti, kaj je neznanca sploh vzpodbudilo, da mi je poslal grozilno pismo. Kaj slabega naj bi napravil slovenskemu nogometu? Osebno sem kupil športno opremo za 3.553 nemških mark in jo podaril NK Koper. V zadnjih treh letih sem za mlajše slovenske nogometaše (NK Koper, NK Izola, Jadran Lama Dekani in Galeb Ankaran) organiziral številne turnirje v Trstu in v bližnjih mestih. Za sina ni-tsem ukradel članstva v kopr-*skem moštvu, tja ga je po dveh prijateljskih tekmah med Koprom in Costalungo povabil koprski nogometni trener. Neznanec me je napadel, da sem tudi v izolskem klubu nekomu ukradel mesto. Res je, da me je predsednik po telefonu vprašal, če bi sodeloval z njimi in vabilo sem sprejel, vendar ne za plačilo. Tudi mojo ženo je užalil z nesramnimi besedami, a na srečo jo vsi poznajo kot pošteno žensko in osebo brez madeža. Neznanec mi prepoveduje vstop v Izolo in mi grozi z mafijo. Če že na slovenski obali obstaja mafija, v njej prav gotovo niso slaboumne-ži, kot je anonimni pisec. Člani mafije so zelo bistroumni ljudje. Pisec očitno ne pozna ne mene ne mojega m 3: '<=^\ -> 73 m _ t/> I —' nr 73 £ ^ ' r ^ O o n ^Vii> I r>; S.KjHOe /M/)f //■':- M C.0M6IM-4 i>fc j COLI? pl IM m a- - ; ^ T] qA ROSA PO&TC rj : 3 c. O A D S A P E kCptf21 A hlO F'0 ' J .9 m VU.A oe K'**: l)n s n i n Sc-OPP-4 t; p 17^44 £ P'El2 S C PO $10 M l C ^ n d • h1 c e FRATSt-c f Of?A ! 3/ f 0 sro \ .'BASTA ! ■, E q pEo.sorič^; t r> t p o. p p < »TE h o T l Fa Pl [/M; izi?M FB ?C'liP5Pt E'P E MTV. •*/ F Fav qUAPpiAtA rLJAj ■ZEHA 'KEi PA IiVam A riPFl P10EV Tl PTX0PE\Z P | ; *• . r 'f /FfBnzionESE cjibVf lEPeRA-Ti PEnoce/PA iM pOL\C\A^rt0l EApAZi •M6 £ fAPEh(9 PaPAP -fL/£> FlO AL POZTO TU c MM SKRiTPRA iRLj/fH- no n nteFPiA. M OSTRA H4FIA PIP ppč-FElA VE C US ca rzTl UjA-rtA. Faksimile anonimnega pisma na in na podlagi slabo na-isanih stavkov sklepam, da re za nemočnega psihopa-i, ki se ne zaveda, da je tisti, i grozi, kandidat za zapor. :e ga bom uspel odkriti, ga om osebno odpeljal na poli-ijo. In še nekaj. Ne verjamem, a je Slovenec, kajti Slove-ec ne more biti tako neve-len. Mnogo bolj Slovenec em kot on, materin stari ata 3 bil Pakič iz Gorice, materi-la stara mati se je pisala :rank in je bila iz Hrpelj, tudi ičetova stara mati je bila Slovenka. Rad bi videl pišče-o družinsko deblo. Nikoli niše maral pavlih, lajacev in podobnih ljudi, ki liso sposobni spoštovati iravil civiliziranega življenja, rioja dolžnost je, da grozilno >ismo izročim slovenski policiji in karabinjerjem, ki bodo jkrepali,« pravi Marcello Macchiut. If MaurSA VUZENICA: PORAČUN OB POTOKU, EDEN MRTEV IN DVA HUDO RANJENA S PIŠTOLO NAO OMIZJE Ker ga nista dovolj resno vzela po strelu iz pištole na dvorišču, se je Marjan Vamlek vrnil v gostišče Ob potoku in pištolo naperil sorodniku v glavo. 24-let-nega Rada Rupnika je ubil, Jožeta Deutscha pa hudo ranil v glavo in vrat. V petek, malo pred polšesto uro, so delavci Livarne Vuzenica v svoji garderobi v mlaki krvi odkrili neznanega moškega, ki se je očitno ustrelil s poleg ležečo pištolo. S tem odkritjem se je kmalu nato končala ena izmed najobsežnejših policijskih akcij na severni strani Pohorja, Kobanskega in predelov ob meji na avstrijski strani, kjer je naša in avstrijska policija iskala Marjana Vamleka, ki je bil osumljen uboja v gostišču Ob potoku na Muti. 33-letni Vuzeničan Marjan Vamlek, že nekaj časa brezposelni delavec, je osumljen, da je 28. julija približno pol ure pred polnočjo v omenjenem gostišču s pištolo enega ubil, drugega pa ranil. Ranjenemu je uspelo pobegniti skozi vrata in z dvema streloma v glavo ter vrat priti do bližnje hiše, odkoder je poklical pomoč. »Z Radom sva sedela pri sosednji mizi, ko je pristopil Marjan, Radotov sorodnik, in uperil pištolo v obraz. Mislil sem, da se šali, ko je sprožil,«je pozneje v bolnišnici policiji izpovedal Jože Deutsch. Čeprav tudi sam ranjen z dvema streloma v glavo in vrat, mu je uspelo pobegniti do soseda, odkoder je poklical na pomoč policijo in reševalce.« Šele tam sem ugotovil, da sem ranjen, naprej se ne spominjam dobro.« Marjan Vamlek je po streljanju v gostišču pobegnil skozi vrata v bližnji gozd, odkoder se je za njim izgubila sled. Ker je predtem nekaj časa delal tudi v Avstriji, so policaji prišli do prepričanja, da jo je po vsej verjetnosti popihal čez mejo. To tembolj, ker so po poizvedbah ugotovil, da je imel s sabo veljavni potni list. Začela se je najobsežnejša akcija na tem delu Pohorja, v katero so poleg domače, slovenjegrajske, dravograjske, mariborske in celjske policije bili vključeni tudi avstrijski varnostni organi, vendar domnevnega morilca niso odkrili. Zato se je tudi policija nagibala k možnosti, da si je domnevni storilec sodil sam. To se je potrdilo z najdbo hudo ranjenega možakarja v garderobi livarne na Vuzenici. Še predtem je varnostnik livarne poklical policijo, ker je ugotovil, da se je na območju tovarne pojavil neznanec. Policija je začela na sumljivi del tovarne motriti, ko je bilo prav iz tiste smeri slišati dva strela. Hudo ranjenega Marjana Vamleka so najprej prepeljali v slovenjegraško bolnišnico in nato v ljubljanski Klinični center. Zanimivo je, da je navzlic hudim ranam policiji še lahko izpovedal, zakaj bi naj streljal v gostišču. Po njegovi inačici bi se naj Rupnik in Deutsch iz njega norčevala, zato je najprej odšel na dvorišče in enkrat ustrelil v zrak ter se vrnil, vendar sta ga onadva zbadala naprej, češ, da je imel samo - petardo. On pa je imel pištolo, ki jo je predtem kupil z množico nabojev od L. O. z Mute. Osumljeni Vamlek ne ve pojasniti, zakaj se je odločil za tako kruto dejanje, ko vendar zanj ni bilo pravega vzroka. Odločitev delno zagovarja z alkoholom, ko pa se je streznil, je občutek krivde pritisnil nanj z vso težo, zato je pištolo uperil še v sebe. In ker s prvim strelom ni dobro zadel, »je potegnil še enkrat«. Jani Sova POSILJUJEJO TUDI HRVATI OTROK NA OLTARJU PRAVICE Na hrvaško sodišče so kot pričo poklicali desetletno deklico, ki sodeluje na sodni obravnavi zoper svojega šestintridesetletnega posiljevalca. Punčka pod vplivom lastne matere daje o samem posilstvu zelo različne izjave. Kakršnakoli že bo sodniška odločitev, v dekličini duši bo pustila težke posledice. Nežna, krhka desetletna deklica je po škripavem parketu sodne dvorane stopicala, kot bi jo bilo zelo strah. Kljub temu da so jo obkrožali dobronamerni, prijazni sodniki, tožilci, odvetniki in defektolog, se ni mogla otresti strahu. Ali ravno zaradi njih. S tresočima se ročicama je venomer vlekla robove hlačnic, s čimer je poskušala premagati tresenje celega telesa. Na začetna vprašanja ni zmogla odgovorov. Je samo kimala ali odkimavala. Šele po dolgotrajnem prigovarjanju »stričkov«, da se nima česa bati, je zmogla izgovoriti par besedic. Na sodišče je bila namreč poklicana kot priča in žrtev posilstva, ki ga je po obtožnici zagrešil šestintridesetletni Mladen B., močan, brkat »macho man«. Dogodek se je zgodil letošnjega januarja v Kerestincu. »Z uporabo sile in grožnje napada na življenje in telo je na izrazito ponižujoč način izvršil spolno združitev z otrokom in z žensko, s katero ne živi v zakonski skupnosti,« opisuje dogodek hladni pravniški jezik. Druga žrtev posiljevalca je bila oseminpetdesetletna dekličina teta. Tega dne okrog devetih zvečer je Mladen B. po močnem razbijanju po vratih spuščen v stanovanje svojih žrtev. Oborožen je bil z avtomatsko puško in oblečen v vojaško uniformo. Z orožjem je ženski ustrahoval in izsilil spolni odnos. Med nje- govim izživljavanjem nad dekletcem, ga je ta prosila in se mu upirala, kar pa ni nič pomagalo. Šminker (kakor kličejo posiljevalca) jo je oklofutal in ugriznil v roko in nogo. Po končani svinjariji, ki jo je opravil brezvestnež, je deklica močno krvavela in ni mogla hoditi. Podobno torturo je doživela tudi odrasla žena, vendar ni bila poškodovana. Po Mladenovi verziji je prišel v stanovanje posiljenih, ker je želel govoriti z dekličino mamo. Kar se je dogajalo potem, se ne spominja, ker je bil bojda mrtvo pijan. Ve pa, da ima s starejšo sestro posiljene (šestnajst let) sodni spor zaradi podobne svinjarije, kot jo je napravil najmlajši. Čudno je tudi pričevanje matere posiljene deklice. Izjavila je, da ne verjame svoji hčerkici niti starejši posiljeni ženski, ker je slednja menda neuravnovešena oseba. Za mater uboge deklice je to zelo nepričakovana trditev. Vsa tegoba se je tako znašla na šibkih plečih otroka. Po temeljitem zaslišanju in zdravniškem pregledu bo najbrž vse jasno. Vendar obstaja problem v tem, da je deklica preiskovalnemu sod- niku povedala celo zgodbo, s pomembnimi detajli, na glavni obravnavi pa se ni ničesar spominjala. Defektolog je prepričan, da zaradi ustrahovanja brezvestne matere. Ko bodo sodniki razbili otrokov strah, se bodo lahko odločili med njeno verzijo in tisto, ki jo bo povedal Mladen B., ki je bil leta 1977 tri leta v zaporu, kjer se je za šest mesecev znašel tudi čez deset let. Prejšnjo leto je staknil že pravnomočno štiriin-polletno zaporno kazen za posilstvo starejše dekličine sestre... iiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!: NOVfiOOBA ____M:'___ llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllll^ NAGRADE ZA ZVESTOBO NAGRADE ZA PRIJATELJE I VELIKA NAGRADNA IGRA ZA NAŠE STARE IN NOVE NAROČNIKE 1/2 KG ZLATA ZA POL LETA ZAUPANJA dobi = NEŽIKA POLAJŽER iz Tlak št. 1., 63252 Rogatec in tolažilno nagrado Laptop Veda 386 SX Meta Poček, Ljubljanska 82, 63000 Celje. TV sprejemnik dobi Svato Krasnik, Trg borcev NOV, Dol, 61431 Hrastnik. Videorekorder dobi Inge Zkrajšek s Celovške 147, 61000 Ljubljana. Glasbeni stolp je žreb odmeril Bernardi Klopčič, Belovo 5, 63270 Laško. Deset dni brezplačnega počitka v Rogaški Slatini, si je z Novo dobo prislužil Ivan Bolčič, Na Logu 15, 66280 Ankaran. Tolažilne nagrade pa bodo prejeli: Pavel Kumer, c. v Bevče 36, 63320 Velenje; Adi Lipuž, Arclin 58 a, 63211 Škofja vas; Frančiška Zajc, Slatine 38, 63327 Šmartno ob Paki; Alojzija Košir, Zadobrova 76 b, 63211 Škofja vas; Janez Novak, Strma pot 4a, 66000 Koper; Karel Ocvirk, Šentjakob 33, 61231 Ljubljana-Črnuče; Olga Koščak, Polzela 182 a, 63313 Polzela; Boris Škapin, Kidričeva 13, 66210 Sežana; Danica Flis, Drapšinova 17, 63000 Celje in Marija Janše, Cankarjeva 5, 63310 Žalec. Nagrade bodo nagrajencem izročene na bližnji svečanosti ob izidu stote številke Nove dobe. IN LAPTOP VEDA 386 SX in brezplačni mali oglas v 2X vrednosti vplačane naročnine dobi izžrebani naročnik, ki vplača polletno naročnino, ki znaša 1.920 SLT. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii"iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||i| 'NOVA.OOBA--------------------------------------------- BREZ DLAKE NA JEZIKU MiHMHHI tiBM inMMV UKVsteieo 95,9MHz • mmmmmmmmmmmm NAROČILNICA Ime................................priimek naslov...................................... naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov Na gornji naslov mi pošljite.................izvodov. (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika AMERIŠKA VOHUNSKA OPERACIJA PROTI DEMOKRATSKI KANDIDAT ZA AMERIŠKEGA RUSIJI PREDSEDNIKA KONTROLA BILL CLINTON PROTI JEDRSKEGA OROŽJA GEORGU BUSHU šef ruske protiobveščevalne službe Jevgenij Primakov trdi, da ZDA izvajajo široko operacijo, namenjeno pripravi javnega mnenja v Rusiji in v svetu na to, da bi v primeru težke krize v Rusiji prevzel Washington neposredni nadzor nad strateškimi jedrskimi inštalacijami na vsem ozemlju nekdanje Sovjetske zveze. Bill Clinton, kandidat demokratske stranke za predsednika ZDA, je Amerikancem obljubil vlado, ki bo delala v njihovo korist, politiko povečevanja števila delovnih mest, boljšo zdravstveno zaščito za vse in večje možnosti izobraževanja. Po odstopu teksaškega milijarderja Rossa Perota iz predsedniške tekme je pozval njegove pristaše, naj glasujejo zanj. Obljublja jim, da bo skupaj z njimi oživel Ameriko. Profesor Primakov samo ponavlja tezo, ki jo je pred tremi tedni nakazal bivši šef zunanjih služb nekdanjega KGB Leonid Šerbašin. Gre za to, da ZDA izvajajo aktivnost, ki se v vohunskem žargonu poimenuje »pokrita operacija«. Beseda je o vrsti specialnih ukrepov, pogosto neza- konitih, usmerjenih na manipuliranje z dogodki v drugih državah v korist lastne države. »Covert operation« predvideva uporabo lastnih agentov v vladi druge države, v njenem javnem mnenju, medijih, zavezniških državah, ipd. Šef Jelcinove špijonaže javnosti ni ravno neznan, čeprav je funkcijo prevzel šele pred kratkim. Za njega smo slišali, ko ga je Gorbačov kot kandidata za člana Politbiroja CK KPSS in kot člana Pre-zidijuma Vrhovnega sovjeta SSSR pošiljal v nemogoče misije, kot je bila tista v Bagdadu, kjer je zaman poskušal pregovoriti Saddama na umik iz Kuvajta. Svoje trditve Primakov dokazuje z vse pogostejšimi aretacijami oseb, ki so imele pri sebi obogateni uran. V teku je kampanja dezinformacij, kot je tista, da so bile bojne glave premeščene iz Kazahstana v Iran. Na takšen način bi se v ruski javnosti ustvaril lažen vtis, da oblasti ne kontrolirajo teh procesov, da niso zmožne bedeti nad proizvodnjo jedrskega orožja in nad čuvanjem le tega. Primakov trdi, da svetovna javnost nima nobene potrebe za tovrstno zaskrbljenost. Istočasno trdi, da Rusi »Covert operation« ne izvajajo dolgo, sploh pa ne v kratkem času, odkar je on glavni. Bill Clinton je mojster preživljanja - tako v življenju kakor v politiki. Očeta je izgubil v prometni nesreči tri mesece pred svojim rojstvom 1946. leta. Medtem ko je njegova mama služila dolarje za njuno preživetje, sta ga vzgajala dedek in babica. Ko je bil star sedem let, je dobil krušnega očeta, ki je bil alkoholik in je oba maltretiral. Bill je pri štirinajstih letih posvaril pijanega očima: »Da se nikoli več ne dotakneš moje matere!« Grožnja je delovala. Mladi Clinton se je začel zanimati za politiko že kot učenec, ko je igral saksofon in poslušal Elvisa Presleya. Za idola si je izbral Martina Luthera Kinga in Johna F. Kennedyja. Ko je na šolskem izletu v VVashingtonu srečal slednjega, se je odločil, da bo tudi sam postal predsednik. Znanje za to funkcijo si je pridobival na univerzah v Georgetovnu, Oxfordu in Valeu, kjer je tudi diplomiral. Ko je na začetku letošnjega leta začel s predsedniško kampanjo, mu nihče ni pripisal večjih možnosti. Škandalov in obtožb na svoj račun se je branil precej neuspeš- Bill Clinton s hčerko no. Med drugim so ga obtoževali, da se je izognil novačenju v vojsko in da je kot študent kadil marihuano. Kljub temu je petinštirideset-letnik z mehko izgovorjavo, tipično za južnjake, pridobil zaupanje volilcev. Na prvih t.i. predhodnih volitvah v New Hamppshireju je med peterico demokratskih kandidatov osvojil drugo mesto. Od takrat njegova kampanja pridobiva na razmahu. Pri tem mu veliko pomaga njegova žena. Ob strani mu stoji tudi dvanajstletna hčerka. Največja Clintonova prednost je v tem, ker je Amerika naveličana dvanajstletne republikanske prisotnosti v Beli hiši. Demokratska stranka se je tokrat na predsedniške volitve resno pripravila - Clintona podpirajo vsi vodilni strankarski ljudje. Clintonov predvolilni položaj je ojačala njegova odločitev, da poveri podpredsedniško mesto Albertu Goreju, senatorju iz Tennesseja. Skupaj nastopata kot politika nove generacije, pripravljena, da povedeta Ameriko po drugačni poti, kot sta jo vodila Regan in Bush. Eden od tisočev plakatov, s katerimi so demokrati oblepili New York, sporoča sedanjemu predsedniku: »George, umakni se!« Jevgenij Primakov: »Moti se tisti, ki misli, da je Rusija prenehala biti velika država!« POSLOVNOST - ADUT GLAVNI tnmijvE3 COMMERCE Dragomir Stjepovič s poslovno partnerico Snežano Isakovič iz Sarajeva v prostorih Tranšped comerca. TRANŠPED COMERCE d. o. o„ podjetje za mednarodno špedicijo in transport, ki ga v Kopru vodi direktor Dragomir Stjepovič, že leta posluje zelo uspešno. Da je poslovnost glavni adut zaposlenih, dokazujejo različni posli, ki jih opravljajo ne le na območju Slovenije, temveč tudi drugih državah kot so Italija, Avstrija, Nemčija... Trenutno so se usmerili na tranzit. Največ delajo s kavo raznih vrst in audiovizualno tehniko, ki jo slovenskemu in drugemu tržišču nudijo po zelo ugodnih cenah. Dolgoletne poslovne zveze in zaupanje, ki ga podjetje uživa pri poslovnih partnerjih, naredili so svoje. Marljivi in zadovoljni delavci Tranšped comerca v Kopru delajo v novih lepo urejenih prostorih, ki so opremljeni z vso potrebno sodobno tehniko. Pokličite jih in prijetno boste presenečeni s točnostjo in izrednim poslovnim odnosom na evropski ravni. Zato ni čudno, da je Tranšped comerce po gotovi poti že stopil v Evropo. MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT d.o.o. KOPER- CAPODISTRIA, REPUBLIKA SLOVENIJA Vojkovo nabrežje 30 a, p. p. 202, Koper Telefon 066/34-912, 34-913, 34-914 Fax 066/32-972, 34-892 - ČE ŽELITE GLEDATI OLIMPIADO V BARCELONI NAJCENEJ$E, VAM PONUJAMO: - TV GOLD STAR CDT 9742, ekran 51 cm z daljinskim 35.000,00 SIT - TV KITT/SAMSUNG, ekran 5 lem z daljinskim 35.000,OOSIT - VIDEORECORDER GOLD STAR 37.000,00 SIT POKLIČITE NAS TAKOJ! NOW »DOBA ___------ CASABLANCA NA ITALIJANSKI NAČIN S PROSTITUCIJO DO SPREMEMBE SPOLA V zadnjem času je nekatere italijanske kraje zajel nov mor iz vseh italijanskih kraval prostitucije. Ob domačih in črnih prodajalkah ljubezni iz jev prihajajo vdani kot tudi Nigerije so prišli v modo transseksualci, mladeniči, ki se novi klienti. Operacija je počutijo kot ženske in nameravajo spremeniti spol. v Italiji sicer cenejša kot V majhno mesto Nereto v provinci Teramo prihaja na v Franciji ali Nemčiji, kljub desetine »ženskastih«, kot jim pravijo, ki želijo s prostitu- temu pa je zasoljena, zato je cijo zaslužiti dovolj denarja za kirurški poseg. visoka tudi cena Ijubezen- V Neretu že nekaj časa šušljajo o ilegalni bolnišnici za spremembo spola, a uradni organi to možnost odločno zanikajo. Pravijo, da je bila Bonifica del Yronto, kraj med Abruzzom in Marchejem, že vrsto let križišče moške in ženske prostitucije, odtod so krenile »kraljice noči« po vsej jadranski obali. Sedaj v ta kraj prihajajo transseksualci predvsem iz Neaplja pa tudi Riminija in Milana. Skupaj s preoblečenimi travestiti, Nigerijkami in starimi krajevnimi prostitutkami se sprehajajo po ulicah Bonifi-ce del Tronto na vhodu v Nereto. Predrzno nudijo najboljšemu ponudniku svoja neverjetna, s silikoni napihnjena in z zdravniškimi noži oblikovana telesa, ki so poleg tega prenapeta od podvez in mrežastih nogavic, bodisi poleti bodisi pozimi pogosto edinim kosom obleke. Večje število operiranih ljudi v kraju vzbuja sum, da se nekje v bližini nahaja ilegalna organizacija, specializirana za posebne kirurške posege. Skratka, italijanska Casablanca. V te dvomljive klinike naj bi prihajali ženstveni Napolitanci, da bi jim tam odstranili še zadnji del telesa, ki ga z zdravljenji in zdravili niso uspeli spremeniti. Nimajo denarja, da bi v tujini plačali drag kirurški poseg (do štiristo milijonov lir), niti poguma, da bi se zadeve lotili po uradni poti. Italijanski zakon iz leta 1982 sicer dopušča spremembo spola, a premagati je treba številne in poniževalne sodne preverbe. V Neretu šepetajo, da se »ženskasti« zbirajo na bogati in znani tržnici ljubezni, ka- skih uslug. Neka Luana še na cesto ne pride za manj kot 300.000 lir. Med njenimi strankami so moški različnih poklicev, največ med njimi pa je voznikov tovornjakov. V kraju se ustavljajo na poti iz severne Evrope proti jugu. Večina želi poskusiti nenavadna zadovoljstva. V dolgih vrstah čakajo preoblečenega moškega, ki je v določenem trenutku v modi, kar pomeni, mlajši, lepši in nesramnejši. Karabinjeri iz Nereta temu prometu, ki ves čas narašča, ne morejo do živega. Sicer so prepovedali ustavljanje na »postaji« in kaznovali nedisciplinirane čakajoče voznike, a nič ne pomaga. Raje plačajo kazen petdeset tisoč lir in še naprej stojijo v vrsti. V kraju so uradno zabeležili sedemnajst primerov obolelih z aidsom in v zadnjem letu so umrle tudi tri prostitutke iz Bonifice. A strasti se niso ohladile. Na posnetku sta najbolj znana in cenjena neapeljska trans-seksualca, ki stalno delata na Bonifici del Tronto. Vukica Viajič FAYE PIŠE MEMOARE Faye Dunaway (51), mlada in lepša kot kdajkoli poprej, ljubimka z dvajset let mlajšim Stephenom Hookom Herreriem in piše memoare za založbo »Simon and Schuster«. Njene memoare publika že nestrpno pričakuje, poleg nje pa tudi mnogi seksualni simboli, kot so VVarren Beaty, Marcello Ma-stroianni in drugi, o katerih bo v spominih veliko slišati. Na vprašanje novinarjev, če ima tega mladega ljubimca samo zaradi ženskega prestiža, je Faye odgovorila: »To pa ne! Razlog je v tem, ker te zahtevni ljubimec prisiljuje, da ostaneš v dobri formi!« -faA: S A \/ V svetu m pri nas Abanka d.d. Ljubljana uporablja VISA kartico že 280 milijonov ljudi. Z njo lahko plačujete na 9.5 milijonih mestih. VISA CENTER Na kateremkoli od 100.000 VISA avtomatov po svetu se boste 24 ur na dan lahko oskrbeli z manjšimi vsotami denarja, primerna pa je tudi za plačevanje velikih nakupov in storitev, pa tudi *a drobna, vsakdanja plačila doma ali v tujini. Razpolagajte s svojim denarjem brez gotovine. Bodite na vrhu! INFORMACIJE V VSEH POSLOVNIH ENOTAH ABANKE NAJCENEJŠE POČITNICE NA OBALI - ZNANI SMO PO KVALITETI DOM UČENCEV NA CANKARJEVI 5 V KOPRU PONUJA 00 20.8.1992: POLN PENZION 21 DEM POLPENZION 16 DEM NOČITEV DO TREH DNI 9,60 DEM NOČITEV NAD TRI DNI 8 DEM NOČITEV Z ZAJTRKOM 12 DEM ZAJTRK 3,20 DEM KOSILO 6,40 DEM VEČERJA 4,80 DEM SKUPINE IMAJO DO 10% POPUSTA. GRATIS MESTA: SKUPINA OD 25 DO 35 UDELEŽENCEV IMA ENO MESTO GRATIS SKUPINA OD 36 DO 65 UDELEŽENCEV IMA DVE MESTI GRATIS DOMAČI ŠTUDENTJE IMAJO 10% POPUSTA. TUJI 5%. OTROCI DO SEDMEGA LETA STAROSTI IMAJO 20% POPUST CENE SO PLAČLJIVE V TOLARSKI PROTIVREDNOSTI PO SREDNJEM TEČAJU BANKE SLOVENIJE. DOM SE NAHAJA l/ SREDIŠČU KOPRA IN IMA 240 LEŽIŠČ. IMAMO TUDI TRIM KABINET, BIFE. TV SALON ITD. PRIČAKUJEMO VAS! ZA REZERVACIJO LAHKO POKLIČETE PO TEL: (066) 21-197. NOVI *90BA __ vT- NOVA DIMENZIJA V PROFESIONALNEM RAČUNALNIŠTVU mm AREAL AREAL ♦ Zanesljiv in izmenljiv trdi disk + Komercialno zanimivo NOV TRDI 2,5" DISK Visoka tehnologija našega ameriškega partnerja ter naše znanje in izkušnje, dajejo kontrolirano varnost vašim računalniškim podatkom. rdi diski so najbolj drag in kritičen element vsakega računalnika. V kolikor se pokvari ali pa je dostopen nepoklicanemu uporabniku, lahko nastane na uporabnikovih podatkih, spravljenih v takšnem disku nepopravljiva škoda, oz. ti podatki lahko pridejo v neprave roke. Do okvare pride v večini slučajev zaradi kratke življenske dobe večine starejših in tudi novejših diskov. V zadnjem času pa so te okvare še zlasti pogoste na prenosnih računalnikih, ki se močno uveljavljajo, saj so le ti izpostavljeni stalnim tresljajem in sunkom, kar je lahko fatalno za vgrajeni disk in v njem spravljene podatke. Podjetje VEDA je na sejmu CEBIT 92 v HANOVRU, predstavila rešitev, ki močno zmanjšuje zgornjo problematiko. Gre za vgradnjo izmenljivega trdega diska, ki zdrži dokaj hude mehanske obremenitve in ki ima veliko kapaciteto, dolgo življenjsko dobo ter zelo malo porabo ( le 1.5 W ). Ker je disk lahko tudi izmenljiv je tudi v varnostnem pogledu izredna pridobitev, saj ga uporabnik po prenehanju dela z računalnikom enostavno potegne iz računalnika ter ga spravi v trezor. Opisane lastnosti in prezentacija te rešitve, na CEBITU je botrovala temu, da se je med drugimi za tak računalnik odločila tudi nemška finančna policija. ZA STARE IN VSE NOVE TIPE RAČUNALNIKOV Podjetje VEDA iz Ljubljane vabi vse, ki jim je varnost podatkov najpomembnejša, kakor tudi proizvajalce računalniških sistemov, na demonstracijo. Zaradi lažjega planiranja terminov, VEDA prosi, da eventualni obisk najavite po telefonu oz. po FAKSU. TEHNIČNI PODATKI ZA 2,5" TRDI DISK: Nov izdelek je zanimiv za končnega uporabnika, ki mu stari trdi diski grenijo življenje, kakor tudi za proizvajalca novih sistemov. rr\ rdi diski so tudi najdražja komponenta vsakega računalnika. Z rešitvijo, ki vam jo ponujata tako ameriški AREAL kot slovenska VEDA, ki se dogovarja za postavitev tovarne teh diskov v Sloveniji za celotno evropsko tržišče, se cena tega novega tehnološkega čudeža bistveno ne razlikuje od cene po kapaciteti podobnih diskov. To je še zlasti pomemben faktor, saj je ta disk primeren tudi za zamenjavo v starih računalnikih, ki jim z obstoječimi diski poteka življenjska doba. Novi izmenljivi disk, ima tudi to prednost, da jih je lahko več na enem sistemu. To pomeni večji izkoristek enega računalniškega sistema in s tem znižanje stroškov nabave večih sistemov. Vsak uporabnik je odgovoren le za svoj disk, in ni več izgovorov, da je nekdo tretji uničil podatke. IDEALNO ZA: -BANKE - PODJETJA - TRGOVINO - ZDRAVSTVO - POLICIJO - VOJSKO in za vse tiste, ki so jim podatki več vredni od najboljšega računalnika. ♦♦♦ INFORMACIJE: 1 60, 80, in 120 MB, dobava takoj 2 180, 240 in 300 MB, konec 1992 3 Povprečni pristopni čas pod 19ms VEDA d.o.o. Ljubljana Brnčičeva ul. 31/1 Obvoznica za Maribor, prvi semafor pred Črnučami desno, (v stavbi UNIŠ TOS) 4 Odpornost na udarce do 130 G !!! Tei.: 061 374 740 ------------------------------------------------- FAX: o61 374 063 C Disk je lahko izmenljiv ali stalen, vmesnik je AT-BUS, dolga življenjska doba je povečana tudi zaradi nizkih obratov diska in je nad lOO.OOOh GraFičn’ oblnkovAlc’f Des^nerJo 'n vsnr kil PR* SVojEM (JeLu UpORAbljATE OSEBNE RAČUNALNIKE PC aI' APPLE MACINTOSH IMATE MOŽNOST SVOJE IZDELKE OSVETLITI NA PAPIR ALI FILM (RESOLUCIJA 2940 DPI) SIMONA VOVK OSTROŽNO 11 Si C€UC T€L & FftXi 0AS/S4-2«g MALI OGLAS ZASTONJ Kypon MOJ NASLOV: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. R4PIENIC4 hlcmt za m lit mega šolarja // AVIOTEHNIKA CEUEdoo I\IIINKA ;e m pisarniške potrebščine * šolske torbe * izdelki usnjene galanterije, stekla in porcelana, primernih za darila bogata ponudba in nizke cene! Trg oktoberske revolucije 1, CELJB ‘Pn&€la,f4l*ei, TRDNA TLA! n . L § / STOPITE NA KERAMIČNE PLOŠČICE - V tem mesecu 20% popusta za posamezne vrste klinker keramičnih ploščic. - Velika izbira italijanske keramike za kopalnice in kuhinje. - Ugodna ponudba sanitarne keramike. - Celotna ponudba opečnih izdelkov. - Nosilci in polnila. PRODAJALNA KLINKER ie odprta vsak dan od 7. do 18. ure in ob sobotah od 7. do 12. ure. Informacije po telefonu: 063/33421, taks: 063/31-808. Ljubečna Celje tel. 063/33-421 Avtomobili GS CITROEN 1,3, letnik 1979 Prodam Colybri star dve leti in fantovsko športno kolo. Tel.: (063) 746-207. FRANCOSKI ŠKANDAL STOLETJA TRANSFUZIJE OKUŽENE KRVI Francosko prestolnico pretresa nov škandal. Začel se je tako imenovani sodni proces okužene krvi, ki ga v javnosti prežeče in budno spremljajo. Vse glasnejša je dilema o tem, ali so res le štirje zdravniki, ki so leta 1985 vodili osrednje pariške medicinske ustanove, zavestno podaljševali uporabo krvi, okužene z virusom aidsa in s tem povzročili smrt 250 hemofilikov in še 1200 drugih ljudi, ali pa imajo morebiti prste vmes tudi politiki, bivši ministri. Za zdaj so na sodni klopi le štirje zdravniki, dr. Michel Garretta, tedaj direktor Nacionalnega centra za transfuzijo, njegov pomočnik Jean-Pi-erre Allain, Jacgues Roux, bivši glavni direktor zdravstva in Robert Netter, bivši direktor Nacionalnega laboratorija. Pod pritiskom svojcev nesrečnih hemofilikov in širše francoske javnosti so proti četverici sprožili sodni postopek, ki se mu ni mogel ogniti niti dr. Garreta, nosilec visokega odlikovanja Legije časti. Res pa je, da kljub ugovorom advokatov, sojenje poteka na najnižji možni sodniški ravni, kjer so najvišje zaporne kazni le do petih let. Tedanjim politikom ne sodijo, so jih pa poklicali kot priče. Zaprisegli so bivši prvi minister Laurent Fabius, ki je bil zatem tudi predsednik Narodne skupščine in je sedaj prvi sekretar Socialistične stranke, bivša zdravstvena ministrica Georgina Dufo-ix in tedanji sekretar za zdravstvo Edmond Hervš. Visoki politiki so morali odgovarjati na zelo neprijetna vprašanja, na primer, ali so vedeli, da je bila kri okužena z virusom aidsa, zakaj niso leta 1985 okuženih krvnih za- log ukazali odstraniti in so s tem čakali več mesecev, ali še niso vedeli zanje in podobno. Georgina Dufoix je že pred pričanjem na sodišču izjavila, da sicer ni kriva, je pa odgovorna, Fabius je zanikal, da bi karkoli vedel o okuženi krvi, Hervč pa je zatrdil, da je to pač bil le problem strokovnjakov. Medtem ko dr. Garreta ponavlja, da je država še naprej uporabljala okuženo kri, ker ni želela vreči vstran dvajsetih milijonov frankov, to politiki odločno zanikajo. Bivši prvi minister Ra-ymond Barre, znan po svoji odkritosrčnosti, kategorično pravi, da bi morali ministri plačati. Oni so tisti, ki nosijo politično odgovornost. Drugi bivši premier odkrite besede Michel Rocard meni, da so ministri morali vedeti in so odgovorni, če pa niso vedeli, je toliko slabše. Sodni proces bo nedvomno dolg in njegovega konca ni pričakovati pred sredo decembra. Takrat bodo porotniki presodili, ali so zdravniki krivi in kolikšen del krivde nosijo. K. L. in DAK Diana, letnik 1973, ugodno prodam. Tel.: (068) 23-432, Samo. 126 P, letnik 1983, registriran do 31. 5. 1993, prodam, cena 1.500 DEM. Tel. (063) 27-592. Ostalo NEDOGRAJENO hišo (4. faza) na parceli 950 m2 v obrtni coni Trnovlje v Celju, prodam. Tel.: (063) 35-193. ČOLN MAESTRAL 9 z motorjem Tomos 4, prodam za 50.000 SIT ter vetrobransko steklo za AX TRE, cena 5.000 SIT. Tel.: (063) 776-337. PARCELO V KOPRU 2.107 m2 s postavljeno kletjo in hišno številko (pogled na morje), prodam. Tel. (066) 34-516. ENCIKLOPEDIJO SLOVENIJE, prve štiri knjige prodam za 80 DEM po izvodu. Prodam tudi več knjig s področja: grbov, zastav, rodoslovja, pečatov, kovancev... samo resne ponudbe v delavnikih od 19. do 20. ure, na tel. (061) 313-137 ali na naslov: Janez Zadnikar, Jesenkova 10, 61000 Ljubljana STROJ ZA KUHANJE KAVE, italijanski, prodam. Tel.: (061) 738-700. DVOSOBNO STANOVANJE v centru Celja, prodamo. Tel.: (063) 28-083. VULKANIZACIJA in AVTOPRALNICA nudi storitve z najbolj sodobnimi stroji Rosando PREVOLNIK Teharje, tel.: (063) 32-900 Banka zaupanja in poslovnosti VAM V JULIJU PONUJA: 21% letno obrestno mero za hranilne vloge na vpogled (1,63% mesečno) 32,70% letno obrestno mero za vezane vloge nad 30 dni 12,43% mesečnol 36,50% letno obrestno mero za vezane vloge nad 90 dni (2,67% mesečno) Pošteno obrestovano zaupanje NOVfi90BA ____.iUl -- MOJZAVIGAJ MOSTAR - Rakete »Orkan« na Dječji konzulat - Sa svojih nporišta n Podveležu, odakle sn po gradn na Neretvi djelovali 1 s višeciljevnim bacačima raketa tipa »orkan«, četnički teroristi napali sn i objekt Konznlata Prve dječje ambasade n Mostaru. Karadžičevim zlikoveima očito nista ne snaži ito je ta sgrada pod zaštitom UNICEF, kao ito im niita ne znače Sviti nedožnih ljudi. Od četničke granate ispaijene na Djeiji konzulat poginuo je Denis Kokanovič, talentirani gitarist, pripadnik »Art forees« UTO. SARAJEVO - U napadu s Ozrena poginulo dijete - Srpski teroristi iz Siija, sela na obroneima Ozrena, n snbotu navečer u dva sata su na vrata ispalili vile desetaka minobacačkih projektila na selo Tnpkoviče u opčini Živinice. Pritom je poginulo jedno dijete, a jedna je žena ranjena, javio je Radio BiH SARAJEVO - Na Visoko bačeno 150 projektila - Pošto je tijekom noti na nedjeljn iz svojih nporišta n Dijašu, Čekrtičima i Sovrlama ispalilo više od 40 topniških i minobacačkih granata na robna naselja opčine Visoko, srpski je agresor u 4,30 sati obnovio napade iz više cijevnlh raketnih bacača, tenkovskih i bestrzajnih topova te hanbica. Na taj je grad neprijatelj tijekom prijepodneva u nedjeiju ispalio oko 150 projektila svih kalibara, javlja radio RiH. Agresor kombiniranim topniško-pješaškim napadima pokušava probiti obrambne položaje Oružanih snaga BiH na liniji Vratnica - Liješevo, Stupariši - Kralnpi - Mandino brdo 1 Prijeko - Ostrijelac - Plješevica. Branitelji odbijajo napade i potiskuju neprijatelja. Nema podataka o žrtvama, javlja Radio BiH. SARAJEVO - Muslimani iz Rogatiee odvedeni u logore - Novinar bosansko-hercegovaškog radia javio je, porivajoči se na Informativnu službo opčine Rogatiea, da je agresor iz Zaganoviča, n opčini Rogatica, haubiškim projektilima kalibra 155 mm bombardirao Rogaticu i naselja s večinskim muslimanskim stanovnižtvom. Najteža sn razaranja zabilježena n selima Kopači, Vragolovi, Grahovo, Čubriči, Čadovina i Žepa. Srpski sn teroristi protjerali muslimansko pučanstvo iz Rogatiee, a njihove knče i stanove opljačkali i zapalili. Mnogi sn civili strijeljani, a oko 200 Muslimana zarobljeno je i odvedeno n logore. Prema dojavama pripadnika Oružanih snaga Rogatica, četnici sn strijeljali sve Srbe koji sn se suprostarili velikosrpskoj agresiji i odbili napasti Muslimane. ORAČANICA - U Oračanlel je sobota rano ujntro prošla nešto mirnije, ali je nešto kasnije opet oglažena opča opasnost, javio je Radio BiH. Srpski agresor je n petak s Ozrena srim raspoloživim topniškim i protuoklopnim oružjima napadao Oračanicu i okolna naselja. Oadani su autobusna staniea u Oračanlel, Dom zdravlja, stambeno naselje Luke, zgrada staniee javne sigurnosti, industrijska zona i drogi stambeni objekti. Od 12 do 10 sati n petak je na Oračanicu palo drijesto granata. Svi napadi agresora su odbijeni, a neutraliziran je i vatreni položaj s kojeg je gadan grad, javio je Radio BiH. MOSTAR - Nove žrtve u Mostam - Na mostarskom bojlžtu četnici i srpska vojska bezdnšnom topništvom napadajo Mostar 1 okolinu. Granate sn padale i po najužem dijeln grada u petak cijeli dan i n snbotu prijepodne. U petak je u samom središču, n bližini nekadašnjeg gradskog stadiona, poginula jedna osoba. U gradsku ratnu bolnico primljene su drije osobe s težim, a 16 s lakžim ozljedama. Topništvo HVO Mostam uzvratilo je na agresorske napade tek od 14 sati v petak. U noči na snbotu neprijateljski zrakoplovi nadlljetali su širše področje Mostara, ali niso napadali. Otkrivamo uzroke i krivce zašlo je Sarajevo nakon tromjesečnih borbi ješ Zapovjednici TO BiH - Kakon urno mjeiee dana i fnnkeije načelnika štaba imijonjon je Hasan EieadM. HJegOTom nasljodnlkn Satan Hattloričo poklanja sa trostrnko vilo vremena, lake se mole pohvaliti samo krojnim tntervjnlma 1 kritikama UHPBOFOR-a. Istovremeno n Sarajevu funkcionira desetak samostalnik ornianih lormaeija... Legenda kaže da je u jed-nom od rijetkih trenutaka po-litičke opuštenosti general Levvis McKenzie izrekao slje-deču konstatacija: »Način ko-mandiranja vašom (Bosan-skom, op. a.) armijom je ta-kav da bi taj posao mogao raditi svaki poročnik iz bilo kojega kraja svijeta — vi jed-nostavno dopustite da pogine sto tisuča ljudi i uzdate se da če doči Zapad riješiti sve vaše probleme. General McKenzie rekao je takode: »Oružane snage BiH nevješto i neodgovorno zauzimaju borbene položaje po bolnicama, stambe-nim i poslovnim zgradama, industrijskim objektima, važnim prometnicama itd., tako da »agresoru pružaju savrše-no opravdanje da za tim po tim cUjevima žestoko udari.« Oružane snage BiH postoje več nešto više od tri mjeseca. Podržka, koju su novinari pru-žali Seferu Haliloviču osobno i oružanoj formaciji na čijem je on čelu često je bila tako intenzivna da je to graničilo i sa lošim okusom, a kako to obično i biva na »ljubav« nije uzvračeno istom mjerom (pokojni Duško Radovič bi rekao: »To nam je hvala za sve što smo prečutali«). Sadje red da se konačno počne razmatrati učinak TO BiH i to ponajprije u obrambenom zadatku »operacije Sarajevo«, koja je bila njen jedini posao. Nesumljivi nosilac največeg tereta po-četne obrane Sarajeva, je aktivni i rezervni sastav MUP BiH. On se vratio svojim ustavnim zadacima održava-nja javnog reda i mira i držav- štnilka ŽB organizacija RK, na katerega lahko nakazo-jato denarno pomol begnneem iz BIH, z pripisom za BiH: S0101-S78-S1679 ne sigurnosti: »zelene beret-ke« Juke Prazine provedene su u sastav OS kao jedine za specijalna djelovanja; za srce i možak OS BiH, pak, u'nekim vojno-političkim krugovima (kojim?) odredeni su ljudi iz Patriotske lige, koji su pre-uzeli komandantna mjesta po štabovima na svim razinama, a riječ je mahom o bivšim oficirima bivše JNA. Koliko je to dobro? Sumnju budi več i sama činjenica da su oficiri, medu kojima, naravno ima vrlo kvalitetnih komandanta, ali i onih koje Hr-vatska smatra ratnim zločin-cima, svojom ili tudom vo-Ijom stigli iz armije čija je (sovjetska) koncepcija tijekom poslednje dvije godine Številka našega ŽR, na katerega lahko nakazujete denarno pomol begnneem iz BiH, z pripisom za BiH: 60700-723/S-3145B. Tale prispevke bomo razdelili med begunce, U so pomoli najbolj potrebni doživljavala poraz za porazom. Uzgred, spomenimo s razlogom jedan od najslavnijih primjera početka obrane Sarajeva: specijalce Dragana Vikiča. Ta elitna jedinica MUP BiH. koju je tako vizionarski za sarajevska olimpijadu os-novao Branko Mikulič, s tak-vom je lakočom prevladalo svoju najtežu križu, odlazak večine Srba na drugu stranu fronte. U najvažnije rezultate re-publičkog štaba TO BiH može se ubrojiti i sljedeče: organizirani su tečajevi za komandira raznih formacija, kojih je dosad školovano gotovo 400, pokušava se oživljeti proizvodnja nekih vrlo inteligentno smišljenim borbenih sred-stava, unutranja organizacija Dragi prijatelji! U želji da Vam vašn nesreču što riše olakšamo, n redakciji našeg časopisa Nova doba odločili smo, da drije stranice namjenimo specialno Vama. Ako nešto trebate, nekog tražite, n neisvjesno-sti ste, siobodno sorite naše brojeve: 063/441-606 ili 441-215. Sa srečom! Redakcija Nove dobe OS uspostavlja se vrlo temeljito. Ipak, najvažniji je i naj-krupniji rezultat TO: Sarajevo još nije oslobodeno! Komandanti su vjerovatno zaboravi-li, kako su obječavali, da če glavni grad te države biti Slobodan »za petnaest dana«, »ubrzo«, »brže nego što grad-ani i očekuju«, »do početka Ijeta«, i slično? Moguče. Ali, mora jim biti jasno, da grad-ani nisu. Sve se glasnije gu-nda, a ima signala da status quo umnogome narušava i moral boraca. Medutim, zašto polumili-junsko Sarajevo još dopušta da bude blokirano od Strane manje Od deset tisuča, dodu-še odlično neoružanih ali još samo nepunih deset tisuča četnika? Ovaj grad ima do-voljno potenciala da probije obruč, mada principijelno tre- ba kao absolutno neupotreb-Ijiv odbaciti poklič Stjepana Kljuiča da »gradani izadu iz svojih podruma, uzmu oružje i protjeraju agresora«, jer nije sigurno postoji li osoba koja bi vodila te silne tisuče gra-dana, uostalom mobilizacija je, valjda, riješila pitanje potrebnih vojnih obaveznika. Kome, ako ne štabovima. TO, Sarajlije mogu zahvaliti što su, čini se, izgubili svaki osje-čaj za realnost, pa i dalje bez pogovora prihvačaju apsurd-ne činjenice, kakva je ona, da »Kuču Trapera« mogu držati o okupaciji dva največa sarajevska naselja s preko sto tisuča Stanovnika? A uži centar Uide, naselje Butmir, Sokolo-vič—kolonij u i Hrasnicu s okupno 30.000 duša? Da su stanovnici Dobrinje i Mojmila isto. onako, neorganizirano fesi Pripadnici reiermog ustavi MUP-a BiH n ne češlim sn r s terltorljaleima. Jedan je bosanski polleajae nedavno poginr pripadnika TO BROJEVI TELEFONA V PRIHVATNIH AJDOVŠČINA 065/62-259, BANJOLE 052/73-144, BREŽICE 0608/77-093, CEUE 063/ 25-614, CERKNICA 061/798- 001, ČRNOMEU 068/53-239, DRAVOGRAD 0602/83-470, GORNJA RADGONA, RADENCI 069/65-377. ILIRSKA BI- STRICA - TRNOVO 067/41-700, KAMNIK 061/811-697, 832-539, KOČEVJE 061/851-462, KOPER. ANKARAN 066/ 52-001, KRŠKO 0608/31-787, LENDAVA 069/75-116. 75- 974, LJUBLJANA 061/216-603, LJUBLJANA 061/268- ZA IZBJEGUCE IZ BOSNE I HERCEGOVINE f- Al M- okupirano ratni zločinci iz Hrvatske prema tim strateškim »kuča-ma Trapera«, Sučura — ili tko zna kako se sve ne zove te baba-roga kuče — svakog dana bacili samo po jedan kamen, danas bi jednu od naju-groženijih sarajevskih prometnica več štitio kameni grudobran visok deset meta-ra, pa bi Lukavičkom cestom mogli trčati i džogeri. O torne da jedinstvene obrambene snage s j edinstvenem komandom teško da uopče i postoje i da u Sarajevu praktički funkcionira desetak samostalnih oružanih formacija nad kojima Sefer Halilovič, po svemu sudeči, nema efikasnu komandu, več je nešto govorio Velimir Marič, za-povjednik HVO sa Stupa, u svom prvom intervjuju za Radio BiH. Čini se, ipak, da mnogo više i od toga treba da zabrine ono što ovih sto dana rade pojedini pripadnici TO: izvlače Stanovnike iz ugrože-nih naselja uz zname devizne nadoknade, oko 50 DEM, organizirajo čitave mreže za kradu i plasman razne »tržiš-no interesantne« robe, prili-kom akcije često »prekoraču-ju ovlaštenja«, sukobljavaju se s pripadnicama MUP-a BiH i HVO ... Netko če, možda, reči, rat je, a u ratu je normalen i kurvarluk, i šverc, i lopo-vluk. Dakle, ako je Hasan Efen-dič otišao s funkcije načelnika Štaba nakon samo mjesec dana, nije jasno zašto se Seferu Haliloviču poklania trostruko više vremena, kad se i on kao i Efendič može malo čime pohvaliti, osim možda broj-nim intervjuima u kojima je izricao žestoka obečanja i još zešče kritike na račun UN-PROF-a i sarajevskih novina-ra (mada i UNPROFOR i sarajevski mediji imaju izza sebe neke rezultate. Sarajevo po svemu sudeči, nema svoga generala Tuša. Ali, svejedno, ovaj grad za-služuje da mu se kaže kako se mora sam oslobadati. Jer, on je to u stanju. Za Nedič Ann Brej Hrratike radio televizije je 041/818-886. Mnogo zrelo !»11 ran redakcija Rove dobe. Traži se sin i brat Hedfil Zjadaamlr nalazi te n 10S. denrenzki brigadi Traie ga otae, majka 1 brala. Sve Informacije na tel (0602) 81-816, ikola Gortina Mota. Hvala! Traži se Sidič Bojra Trati u Sedli Bojra Iz Doboja (Grateko). Trati je Hasanovi! Mirsada, hotel flovee, Mozirje. Sve Infonnaelje javite na tel: (068) 881-183. Hvala! Hasanovi! Mirsada Traži se mama i sestra Šalih Šehmehmedovil trati nia|kn Dervtšn 1 sestro Zlika Hadil iz Kola grada kod Zvor-nika. Ja te nalazim n prihvat-nom eentrn Rnmelo kot Ormoža. Svo Infonnaelje, molim vaz, javite na tel: (062) 714-141 Hvala! Šalih Šehmehmedovil Zahvala Velika vam hvala na vaioj rubriki, težnji i želji da nam po-mognete koliko možote. Želim vam uspeh, zdravijo 1 srečo. Redi! Ana Jnsuf Pnudna (na tlakama), nekadainji ntjerivai dngova, osnovno je elitno jedinica »Zelene beretke« koja je danas n sastavn OS BiH. ■Zelene beretke« tko im je vrhovni zaporiednik? Znajn 11 GENTRIMA 560, LJUBLJANA 061/445- BOR 062/36-695, MOZIRJE 069/501-200, MURSKA SOBO-321, LJUBLJANA 061/116- - GOLTE 063/831-741, MO- TA - HODOŠ 069/51-200; 280, LJUTOMER 069/87-871, ŽIRJE - BRDCE 063/831-751. MARIBOR 062/36-661. MARI- MURSKA SOBOTA - VIDENCI (dalje prihodnjič) Traži se Ana Redi! trati Biki! Razilo 1 Blivi! Belkiso iz Bos. Šamea. Ako neko netto zna, molim ga, da to javi n prihvatni centar Joge Vinil tel 084/723-481 Hvala! Ana Redi! Traži se sestra Beril Mirsada trati svojn sestro čeri! Safijo tz Dotraja, koja se nalazi n nekom od prih-vatnih eentra n Sloveniji Sve Infonnaelje javite n prihvatni eentar Kisovec - Zagorje ob Sari. Hvala! Beril Mirsada Traži se sin i čerka Basa češi! traži lerkn Šaflo Hasanovi! 1 sina Bosima Meh-medorila Iz Lipovaea kod Zvornika. Ja se nalazim n prth-vatnom eentrn n Rnmelo kot Ormoža. Sve informacijo, molim vas, javite na tel: (062) 714-141 Hvala vam! Basa Cosll Traže se sinovi Traži se Mrkonji! Šabah (1673), sin Hazlma, matere fl kre i Rjemieril Hase-Ramiz (1961). Oboje sn bili ranjeni n bitkama kot Dervente. Traže jih Mamoril Djolsa. Sve inlor-madje na tel (0608) 77-093, prihvatni eentar Hromlje kod BreHea. Hvala! Mamoril Djolsa ZA IZBJEGUCE IZ BOSNE I HERCEGOVINE SLOVENSKE KONJICE HARE KRIŠNA Prireditev s spiritualnim, kulturnim programom Hare Krišna festival v Slovenskih Konjicah je bila proti pričakovanju zelo uspešna in obiskana. Organizatorja sta bila mednarodno društvo za zavest Krišne iz Ljubljane in Kulturni dom Slovenske Konjice. Čeprav je program trajal samo en večer, se lahko upravičeno imenuje festival, saj je bil prava paša za oči, balzam za ušesa, nektar za jezik in radost za srce. Tekst in slike: Božena Balaš Po končanem predavanju »Evolucija zavesti«... kdo sem, kaj sem, zakaj sem itd., so postregli tudi s svojo značilno hrano in pijačo. »Okusno, ni kaj,« so s polnimi usti momljali razpoloženi obiskovalci vseh starosti, ljubitelji vegetarijanske kuhinje. Radovedni in začudeni otroci so bili med prvimi obiskovalci festivala Hare Krišna Drugi del programa Mantra rock dance se je odvijal na ploščadi pred kulturnim domom. Pravi rock koncert ob petju Hare Krišna mantre! Prikupna dekleta so ob svojih »rockerjih« tudi zapela in zaplesala... Kmalu se je pridružila tudi publika in žur se je nadaljeval pozno v noč...