Poštnina plačana v got»vini.
Posamezna številka stane 1*50.
Slovenski
(prej Avtonomist)
Glasilo Slovenske Republikanske Stranke kmetov in delavcev.
Uredništvo in upravniStvo v Ljubljani, Breg št. 12. II.
Telefon 119.
IzhiUa vsak petek.
Mesečna naročnina S Din. — Cene oglasov po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust. Pri malih oglasih vsaka beseda 50 par.
Št. 15.
Ljubljana, dne 17. aprila 1925.
Leto 11.
ital hočemo?
Pismo iz
Pretekli teden je vladal v Belgradu popoln političen mir. Večina poslancev je odšla domov praznovat velikonočne praznike, v Belgradu pa je ostalo le malo število članov dveh ali treh parlamentarnih odborov.
Takoj po praznikih namerava vlada predložiti parlamentu dva nova zakona, (namreč nov stanovanjski zakon in nov tiskovni zakon. Oba zakona sta tudi za Slovenijo .zelo važna in sicer stanovanjski zakon v gospodarskem, tiskovni zakon pa v političnem oziru.
Nov stanovanjski zakon.
Nov stanovanjski zakon je izdelalo ministrstvo za socijalino politiko. Parlamentarni odbor, ki je imel nalogo, da izakon podrobno predela in 'stvarno predela, je svoje tlelo neverjetno hitro končal. Če bi (bil zakon res vzoren, ne bi bilo nič čudnega, če bi .razprava o njem ihila kratka. Ker pa ima .zakon _ dovolj pomanjkljivosti in celo nejasnosti in očitnih protislovij, je kratka razprava o njeni samo dokaz, da se .mani gospodje poslanci za res.no gospodarske zadeve jako malo brigajo in se tudi prav malo trudijo, da bi jih proučili, ker raje govoričijo prazne besede o takoizvani visoki politiki. O glavnih točkah novega stanovanjskega zakona bo, kakor pričakujem, »Republikanec« gotovo objavil »kakšen poseben članek, ker so njegove določbe za Slovenijo v gospodarskem oziru jako važne.
Nov tiskovni zakon.
Dočdm lahko o novem stanovanjskem zakonu rečemo vsaj to, da ima vsaj nekaj dobrih strani, moramo glede novega tiskovnega zakona priznati, da je tak zakonski načrt naravnost klofuta vsaki politični svobodi i.n neizbrisna sramota za vsako kulturno državo. Če bo novi tiskovni zakon sprejet v taki obliki, v kakonšni ga je predložila
Naša prometna sredstva.
Naš starejši rod, kamor štejemo okoli 60 ali več let stare ljudi, se gotovo še dobro spominja, kako je v svojih mladih letih hodil po stezah ali pa se vozil po slabih cestah. Stari ljudje pripovedujejo, da so njihovi vrstniki hodili po cel teden v nemški Gradec, po dva tedna pa na Dunaj in ravno tako dolgo zopet nazaj. Belokranjski romarji so romali na Brezje ali na Svete Vi-šarje po cel teden, in če so sii najeli voznika, tudi niso bili dosti prej doma. Pot v Ameriko pa je trajala cele mesece na tedanjih jadrnicah,
Prva izprememlm, ki so jo še doživeli naši stari ljudje, so bile dobre ceste in potem železnice. Zlasti železnice so sicer mirno i.n enolično življenje v naših dolinah in po naših gričih popolnoma izpremenile.
V kraje, kamor je prej prišla le samotna potovka, ki je skupljala jajca in prodajala cenene naglavne rute po 4 groše, so prišli trgovci, ki so dovažali in odvažali blago na debelo in po nizkih cenah.
V deželi sta se udomačila dotlej
na lastnih tleh uzrastlega sluuen-
Belgrada.
vlada — magari tudi z malimi iz-premembami — bo pri nas vsaka javna kritika javnega delovanja popolnoma nemogoča. če bodo vlada i.n njeni organi zagrešili še tako neumnost ali grdobijo, ne bo mogoče niti besedice zapisati proti delovanju vlade, ampak bo mogoče vlado in delovanje njenih organov samo hvaliti. Kaj takega nikjer na svetu ne poznajo in mi lahko mirno rečemo, da bomo prenehali biti demokratična država in bomo postali najbolj nazadnjaška absolutistična država, če bo parlament novi tiskovni zakon odobril! Odobril ga pa bo, in o tem danes nT nobenega dvoma več.
Tiskarji so že jako dobro spoznali veliko škodljivost novega zakona za njihovo obrt in so pretekli teden priredili po vsi Jugoslaviji protestna zborovanja. Čudno in naravnost neverjetno pa je, da se ta-kozvana »inteligenca«, 'ki se tako rada ponaša in šopiri s svojo »naprednostjo«, prav inič ne gane! Da se ne gane v državni službi stoječa j n denarno in gospodarsko samo od milosti vlastodržcev popolnoma odvisna uradniška inteligenca, to še razumemo. Neverjetno pa je, da se ne zganejo od državne milosti neodvisni »inteligentni« sloji, kakor odvetniki, veliki industrijoi, bogati trgovci itd. In taki ljudje hočejo »voditi narod«?
Politični položaj.
Mnogo bolj kakor za razna gospodarska in strokovna vprašanja se zanimajo poslanci in občinstvo za vprašanja čisto političnega značaja. Med temi .vprašanji je danes prvo in glavno: Ali pojdejo radičevci v vlado ali ne? Okoli tega vprašanja se suče danes vsa notranja politika v naši državi.
Prvi korak za vstop v vlado so napravili radičevci s svojimi znanimi izjavami (ki jih je priobčil tudi naš list, op.ur. ). S tem pa še ni re-
neznana kava in riž, petrolej je izpodrinil brleče trske in domača preja se je umaknila ceneni lepo pisani tovarniški robi. Po .gozdovih so zapele sekire, ob potokih pa so začele rasti žage, ki so odvažale naš les v daljne kraje. Tuje žito je pričelo delati domačemu blagu občutno konkurenco in hočeš - nočeš so se morali naši, ljudje vedno bolj oprijemati obrti, če niso hoteli s trebuhom za kruhom v daljni svet.
Proti gradnji prvih železnic so se naši stari ljudje silno uprli. »K a j«, je. rekel n ekd an j i d ež el n i poslanec dr. Toman, »železnico hočete? Kaj boste pa vozili? En sam vlak bo peljal vse naše kokoši in krave, kaj boste pa potem vozili?« — Predno so pa začeli graditi dolenjsko železnico, so ljudje po vseh obcestnih gostilnah od Ljubljane do Novega mesta 'kričali: »Kam pojdejo pa furmani? Kaj naj začno gostilničarji in konjski hlapci?« — Praksa je pozneje dokazala, da so nekdanji »furmani, če so bili za kaj, dobili dober in stalen zaslužek kot sprevodniki in čuvaji, oboe&tni gostilničarji pa imajo danes mnogo
čeno, da je vstop v vlado že narejen ali pa sporazum že dosežen. S svojo izjavo radičevci zaenkrat niso še nič drugega dosegli, kakor da so postali taka parlamentarna stranka, ki je ne more nobena vlada več razpustili. To je pa zaenkrat tudi vse! Ce pa imajo radičevci neoviran .pristop v parlament, še ni rečeno s tem, da 'morajo tudi že v vlado, ampak njihov vstop v vlado je odvisen od drugih činiteljev, predvsem od drugih velikih političnih strank, zlasti od Ivaničevih radikalov.
Pašič ima s ‘svojo priprego, 'ki jo tvorijo »samostojni demokratje« (Pribičevic) .v sedanjem parlamentu večino. To stoji. Ta večina pa je jako skromna, tako skromna, da v kakem evropskem parlamentu nobena vlada ne bi dolgo ž njo mogla izhajati. V Belgradu pa imajo v tem oziru drugačne pojme, 'kot v Evropi. Kljub teinu pa je mogoče, da bi Pašič želel .večjo in trdnejšo večino. Tako večino pa doseže le, če pridobi radicevce za sodelovanje v vladi.
Za tako sodelovanje pa je treba izpolniti celo vrsto pogojev. Zveza radikalnov z radičevci je mogoča le, če se razibije sedanja vladna večina, t. j. da Pašič izrine iz vlade »samostojne demokrate«, ker je več kot gotovo, da radičevci ne bodo hoteli sodelovati s Pii bičevi čem. Ali pa bo hotel Pašič žrtvovati P ribičev i-ca, ki mu je tako zvesto in brezpogojno udano služil? Drugič je treba, da se razbije opozicijonalni blok, ker radikali hočejo sodelovati le z radičevci kot zastopniki Hrvatov,
Kako je bilo
Veliko je bilo zadnje tedne demagogije, o novi taktiki hrvaško-slovenske republikanske 'stranke. Ljudje, ki .v vsem šestletnem ustavnem boju niso storili ničesar, ker so bili figovci, hočejo danes biti sodniki nad to taktiko! Zato ne bo odveč, ako podamo pregled političnih dogodkov zadnjih let, da se more videti ves postopek in oceniti nje-
več gostov kakor prej.
Nekako 40 let bo tega, ko se je pojavil v Ljubljani prvi bicikelj. Spredaj eno visoko 'kolo s sedežem, na visoko kolo pa je bilo pritaknjeno še eno majhno kolesce, Prvi kolesar je vzbujal v Ljubljani velikansko pozornost in 'kjer se je pokazal, je svet kar obstojal ali od začudenja ali pa iz strahu, da se bo zdaj-zdaj prekucnil. Velikansko veselje pa so imeli nad prvimi kolesarji otroci in psi, in kričanja in lajanja kar ni hotelo biti konec, če se je pripeljal kolesar po cesti.
Kolo, kakor danes splošno imenujemo bicikelj, se je pa počasi zelo izpopolnilo in poocnilo in kar je bilo prej poseben privilegij »športnikov« to imajo danes že vsi pismonoše in celo dekleta na vasi za svojo vsakdanjo uporabo. Prve ženske pa, ‘ki so se vozile s kolesom, niso dobivale od starokopitnih gospodov baš najlepših priimkov ,:.
Bicikljem so sledili avtomobili. . Če nas spomin ne vara, je imel prvi avtomobil v Ljubljani baron Co-delli. Bil je to v primeri z današnjimi elegantnimi vozovi velikan-
poinoči drugih opozicijonalnih strank pa me potrebujejo. Ali bodo radičevci hoteli izstopiti iz opozi-cijonalnega bloka? Tretji pogoj pa je najvažnejši:Priti bi moralo pred vstopom radičevcev v vlado do sporazuma med Hrvati, ki jih zastopajo radičevci, in pa med Srbi, ki jih zastopajo radikali! Ali bo do takega sporazuma prišlo?
To so jako težavna vprašanja, ki pa morajo biti rešena predno bi se dal današnji položaj v parlamentu izpremeniti.
Kako dalekoisežen bi bil vstop radičevcev v vlado, nam dokazuje javna in tajna agitacija proti ra-dičevcem s strani onih strank, ki bi bile obsojene po sporazumu na .politično smrt. Tako se trudi n. pr. Pribičevič na žive iin mrtve, da bi radicevce očrnil pred vso politično javnostjo kot hinavce, češ oni so samo zato začeli priznavati monarhijo in vidovdansko ustavo, da bi rešili Radiča in njegove tovariše iz zapora, v svojem srcu so pa ostali še vedno isti republikanci kakor so bili prej. Da se tudi voditelj SLS dr. Korošec noč in dan znoji in poti, da bi prepričal radikale o neiskrenosti radičevcev in radicevce zopet o neiskrenosti radikalov, pa itak veste.
Tako se plete zakulisna :gra za sporazum med radičevci in radikali in pa proti sporazumu že cele tedne in se bo še pletla. Vse niti pa ima v svojih rokah stari Pašič in samo on ho odločil, kdo bo pri nas sedel za vladno mizo. Ta odločitev pa še no bo tako kmalu padla.
in kako bo.
govo pravilnost v danih razmerah. Poslušajmo sledečo razlago:
Več kot pred1 dvema in pol letoma je predsednik »Hrvaške republikanske kmečke stranke« brzojavil (jeseni 1922) Davidovieu v Belgrad: »Ako bo Vam poverjena sestava vlade, pridemo vsi v Belgrad. — Štefan Radič.«
Tedaj se niti Davidovič ni upal
ski nestvor, ki je s svojim ropotom in ogromnim dimom jezil celo ljubljansko okolico. Ko se je pa baronov avto enkrat sredi ceste spuntal, da so morali veliki mlatilnici podoben stroj peljati z voli skozii mesto, je imela Ljubljana dovolj govorjenja za mesec dni,
Sodni dan so pa začeli ljudje prerokovati, ko so videli nad seboj v zraku prvega letalca! To je presegalo vse njihovo dotedanje pojmovanje! Stroj, k:i leti! Počasi so se pa ljudje navadili tudi na to in danes se marsikdo niti ne ozre več v zrak, če sliši nad seboj znani ropot in ljudje se tudi ne čudijo več, če berejo, da je Zeppelinov zrakoplov potreboval iz Evrope v Ameriko komaj dobra dva dni.
Vzporedno s prometnimi sredstvi so se izpolnjevala tudi občila. Telegraf so si ljudje sprva razlagali kot dolgega psa, ki z gobcem izacvili, če mu stopiš na rep. Brzo-java so se zlasti ljudje na deželi navadno silno ustrašili, ker navadno ni prinašal in ič dobrega. Največkrat so namreč brzojavili le smrtne slučaje. Počasi pa so se navadili
•odločno 'naglasiti ne sporazuma, a 'kaj šele revizije ustave!
Pol leta pozneje je predsednik HESS odposlancem 'srbske radikalne stranke razložil, da je mogoče razpravljati in popuščati v vseh političnih vprašanjih, toda to se ne mcvre zgoditi, ako gre za temelje ljudskega življenja, to je za človečnost, zakonitost in ustavnost. Zasi-guranje teh temeljev je predpogoj vsakega sporazuma. Dokler pa se to ne izvrši ni mogoče iti dalje. Zato je v 'zagrebški zapisnik z dne 13. aprila 1923 (»Markov protokol«) ■bilo doslovno zapisano, da se mora cel sistem vlade in uprave na Hrvaškem spremeniti v duhu človečnosti, zakonitosti in ustavnosti. (Kakor znano je v tem »protokolu« zahtevala SLS iza 'Slovence le klerikalnega deželnega predsednika v Ljubljani in nič drugega!) 'To so v petek dne 13. aprila 1923 podpisali dr. Marko Gjnričič, predesednik radikalnega 'kluba in dr. Vojaslav Janjič, tajnik toga kluba.
Naslednji dan, v soboto je g. Nikola Pašič ta zapisnik enostavno vtaknil v žep ter ga svojemu klubu ni niti pokazal, a njegov glavni pomočnik dr. Laza Markovič, se je sestal zvečer 14. aprila 1923 s Svetozarjem Pribičevičem, kjer se je napravil prvd načrt o progonih HRSS in njenega predsednika. To »o v nedeljo dne 15. aprila 1923 javljali vsi belgrajski in zagrebški časopisi in zato je predsednik HRSS na velikem shodu v Borongaju sporočil pretrganje vseh pregovorov in dogovorov s srbskimi strankami, 'kar je malo dni pozneje odobrilo tudi hrvaško narodno zastopstvo, izvoljeno 18. marca 1923.
Med tern je predsednik 11RS S moral v inozemstvo, toda je takoj, ko se je nastanil v Londonu, pristal na to, da nek radikalni prvak (poznejši minister) ponovno začne razgovore iin dogovore s g. Pašičem in že je prišlo tako daleč, da je bil določen nek zagrebški odvetnik, da ponese točno formulirane predloge za sporazum na dvor in k iPašiču. Toda do tega ni prišlo, ker so Pasica in radikale pregovorili neki zagrebški izgubljenci, da bodo Radiča zapustile kmečke hrvaške »mase« — tako oni imenujejo kmečko ljudstvo! — kakor hitro pride v Belgrad in da zaradi tega hrvaški poslanci ne bodo in ne smejo priti iz strahu pred temi »masami«. Pašič je to verjel in se je — p reva ril. Hrvati so prišli in ga dvakrat podrli. Pašič je na to v Bijeljini napovedal silo in je dal svoj odgovor dne 8. februarja 1925 ali točnejše: Ta odgovor sile traja še danes.
To je zlo, toda do tega, je moralo priti. Zakaj ?
Prvo zmgao HRSS dne 28. novembra 1920 so proglasile vse srbske stranke kot posledico _ povojnega razpoloženja, ki bo minilo
tudi na druga brzojavna poročila in danes je telefon tudi za starejše ljudi nekaj vsakdanjega,
Letala, brezžični brzojav, brezžični telefon pri nas sicer še niso splošna prometna sredstva, je pa samo stvar najbližje bodočnosti, da bodo ljudje tako letali, kakor se vozijo danes na bicikljih in v Ameriki na avtomobil h. Tudi »radio« imamo že, tki nam omogoča^ poslušati koncerte itd. iz najbolj oddaljenih krajev ali pa poslušati poročila o najvažnejših dogodkih in tržna poročila iz vsega sveta. Pri nas ne gre s takimi stvarmi tako hitro kot drugod, gre pa le.
Posledica modemih občil in prometnih sredstev je, da danes jako hitro živimo, kaikor pravimo, ali pravilnejše rečeno, mi živimo in izvemo tekom enega tedna mnogo več kot so naši predniki doživeli v več letih. Vsled tega pa trpe naši živci in danes je veliko vprašanje: Kdaj so bili ljudje bolj srečni in zadovoljni, ali v stari, mirni dobi, ali danes, ko se dogodki za dogodki kar podijo?
v nekaj mesecih. Drugo zmago 18. marca 1923 proglasili so vsi demokrati (tudi Davidovičevci!) za 1‘ašičevo delo, ker da je Pašič pomagal M RSS, samo da bi mogel uničiti ali pa vsaj oslabiti demokrate. Zlasti so to trdili batinaši. In tako so zopet vse sibske stranke* verovale, da more HRSS itii odslej samo navzdol. Zlasti je Pašič zopet verjel Šurminu, Drinkoviču in fran-kovcein, ki so mu, še predno so prešli v radikalno stranko, predlagali, da je treba samo »osvoboditi Hrvate od Radiča« — in vse bo potem šlo samo od sebe. lin že se je ne samo šepetalo, temveč odkrito zahtevalo na javnih shodih in v časopisju, da je treba Radiča — ubiti, a batinaška »Riječ« mu je napovedala, da se bo štrkijal s svoje višine po še večjem trnju, kakor pa se je na njo povspel.
In tedaj se je Pašič odločil rubiti (politično) celo HRSS. Izdana je bila »Obznana« in izvedena točno po batinaških receptih in se izvaja še danes.
Vse je bilo učinjeno, toda HRSS je ostala edina predstavnica hrvaškega naroda in velikega pokreta, ■ki se mora širiti, ako noče snesti samega sebe. In prav zaradi tega, je sedaj' naposled prišel čas, da HRSlS zbere vso opozcijo. To je tudi izvršeno. HRSS je predložila tudi skupni program in parlamentarno skupnost, a Davidoviča za predsednika. Ker pa je HRSS polovica od cele opozicije, so bili njeni predlogi sprejeti zaradi njihove opravičenosti in svoje vsebine. Tako je nastal narodno-kmečki blok, ki ga je predsednik HRSS predlagal že pred letom dni!
Temelj tega bloka je narodni sporazum in kmečka demokracija. Narodnega sporazuma pa biti ne more brez večine naroda, kmečke demokracije pa ne brez večine podeželskega prebivalstva. Večina srbskih zastopnikov pa je zunaj tega bloka. Zato je HRSS šla dalje in javno v skupščini dala srbskemu ljudstvu, torej tudi radikalom, takšne izjave, ki so jasno in nepo-bitino dokazovale, da HRSiS ni niti komunistična, niti protisrbska in torej v ničemer protidržavma.
>S tem je pred srbskim javnim mnenjem in pred drugim ustavnim faktorjem odvzeta možnost, da preganja HRSS in z razveljavljenjem mandatov narodnih zastopnikov ve® hrvatski narod preganja zaradi komunizma in protidržavnosti.
HRSS je učinila to, da vzdrži narodno-kmečki blok. Ako izgubi ta blok polovico svoje parlamentarne moči, tedaj more on vzdržati samo s skrajno opozicijo, kakor jo je vodila RHSS polnih pet let. Toda za takšno najbolj radikalno politiko, niso ne Davidovič, ne Korošec, ne Spaho, ine po svojem osebnem prepričanju, ne po sestavi svojih klubov, pa niti — in to je poglavitno! — po volji in želji svojih volilcev. A neenoten blok v parlamentu, bi bil samo stafaža, torej v pomoč radikalom.
Naposled je HRSS imela pravico in dolžnost braniti svoje man-. date, ne zaradi poslancev (Y'sa naša javnost ve, da vsi poslanci HRSS dajejo ves presežek svojih devnic za kulturno in gospodarsko ojačanje naroda), temveč zaradi hrvaškega naroda, ki ibaš sedaj potrebuje najbolj obrambe in zaščite.
Zaradi vsega tega, to pot HRSS ne bo podpisovala protokola, v katerem bi stalo, da se »ima spremeniti« to in ono, temveč je napravila, dela in bo izrvšila v interesu ljudstva vse, da se ta sistem spremeni, zlasti na Hrvaškem in to z njenim sodelovanjem!«
#
Ta razlaga zgodovine in namer HRSS je izšla v posebni izdaji »Hrvata« in je potekla iz merodajnega peresa. Pokazuje nam smer nadalj-nega političnega razvoja — tudi v Sloveniji!
Nova svetovna vojna ali mir?
Vedno bolj očitno postaja, da »mirovne« pogodbe, ki so zaključile zadnje svetovno klanje, niso ustalile takšnega svetovnega položaja, ki bi mogel narodom zagotoviti mir in medsebojno bratovsko razpoloženje. Mi smo v zadnjiih letih že ponovno opozarjali na to in še v eni zadnjih številk našega lista smo prinesli izvleček '»ekega članka, ki je izšel v londonskem listu »Obser-ver«. Danes moremo reči, da je vsepovsod .prodrlo spoznanje, da se morajo mirovne pogodbe iz 1. 1919. revidirati, če ne stojimo pred novo katastrofo človeštva — pred novo svetovno vojno.
\ si vemo, da angleška vlada nobene besedice nikjer nikoli ne izreče nepremišljeno. Danes vladajo na Angleškem konservativci, to je zastopniki visoke finance in velekapitala v obče. Lahko priznamo, da v Evropi danes bolj kot kdaj poprej vlada in odloča rek: »Denar je sveta vladar!« — Usta in možgani te velike sile v današnji Evropi, pa je zunanji minister Angleške, ki ji? lord Austen Chamberlain (izgovori Cemberlen). Ta mož, ki je zgolj hladen razum kapitalu-stične družbe, je pred nekaj dnevi govoril v Birminghamu. Med .drugim je izrekel >ledeče strašne besede:
»Komaj je danes možno občevati z evropskimi državniki, ne da bi se občutilo, da kljub temu, da je bil podpisan mir že pred šestimi leti, še vedno ne živimo v ozračju miru. Nad Evropo visi strah, da izbruhne vojna, ako ne uspemo že danes ali jutri spremeniti naziranja in ustvariti ozračja zaupanja in gotovosti... in revidirati mirovne pogodbe!«
Rekli smo že, da noben angleški minister, naj manj e pa konservativ-ni-lordovski, nikdar ne izreče v javnosti nepremišljene besede. Tu pa pride vodja angleške diplomacije, ki je najbolj merodajna osebnost in pravi... Kaj pravi"? On pravi: Če se nam ne posreči že danes ali vsaj jutri privesti evropskih narodov 'do mnenja, da je treba revidirati meje, določene v mirovnih pogodbah, tedaj stojimo pred novo svetovno vojno.
'Spominjamo, da se 1. 1914. dva meseca pred izbruhom vojne, pri nas nikomur niti sanjalo ni, kje da stojimo. Danes pa je vsa stvar že tako daleč, da najmerodajnejši zunanji minister vse Evrope odkrito in javno govori o možnosti, da se vojna ponovi!
Malo poprej pa je rekel bivši angleški ministrski predsednik Lloyd George, da smo vsi dolžni veliko zahvalo francoskemu ministrskemu predsedniku Herriotu, ker je rešil svetovni mir. Ta je rekel med drugim: »Nove države, ki so nastale iz .Avstro-ogrske, so v oblasti 'narodov, ki so izšli iz robstva z nenasitno grabežljivostjo, ki se je ne more več trpeti.«
Londonski list »Oibserver« je k tem besedam, izgovorjenim od bivšega angleškega miinstrskega predsednika v parlamentu, pripomnil tole: »To je ostra beseda, toda jo je bilo treba enkrat izreči. Naj jo dobro sliišijo tisti, ki jim je namenjena.«
Že zadnjič smo poročali o predlogih, ki jih je napravila Nemčija. Ona je rekla, da priznava svoje sedanje izapadne meje (to je proti Francoski), ne priznava pa sedanjih svojih meja na vzhodu (to je proti Poljski). Revizija vzhodnih meja, pa pomen ja revizijo vseh novih me-
ja v celi srednji Evropi. In angleški zunanji minister je v Birminghamu povedal, da se mora to rešiti »danes ali jutri« — sicer nam preti nova vojna.
Mi smo to v našem listu nagla-šali že pred dvemi in tremi leti. Kar berite stare številke našega lista.
Danes, ko to pišemo, pa javlja brzojav po vsem svetu, da je dosedanja »leva« vlada na Francoskem padla. Odstopiti je moral Herriot, o katerem je dejal pred dobrimi štirinajst dnevi Lloyd George, da se mu moramo zahvaliti, ker je rešil svetovni mir. On je bil prijatelj miru in francosko-nemške zveze. Na njegovo mesto pa pridejo sedaj možje, ki so proti vsaki reviziji mirovnih pogodb, ki so bolj za vojno 'kot pa za spremembo obstoječega stanja v Evrop. Chamberlain pa je dejal, — kakor ismo zgoraj navajali — da pride do nove vojne, ako sporazum ne bo mogoč že »danes ali vsaj jutri«.
Kaj se zgodi »danes ali jutri« v Evropi, tega ne vemo. To pa je gotovo, da iščejo Angleži nove orijen-tacije, da iščejo pota, ki bodo vedla do nove mirovne konference, ki edina še more rešiti mir na evropskem vulkanu.
V Pragi so zelo nervozni, a tudi v Belgradu so začeli biti gospodje popustljivejši. Odtod tudi težnja, da se stvori »sporazum« med' Srbi in Hrvati.
Ali bomo v slučaju kakšne katastrofe Slovenci pripravljeni! Ali so naši politični odgovorni »voditelji« pripravljeni, kaj in kako ise bo ukrenilo, da se ne bodo ponavljale napake iz leta 1918. in 1919.? Kaj dela SLS, 'ki ima že od 1. 1923. mandat in poverjen je slovenskega naroda? Mi tega ne vemo. Pribijamo samo to, da o vsem tem slovensko časopisje sploh ne piše in da pušča ljudstvo v nevednosti.
In še nekaj. V zvezi z vsemi temi pripravami je tudi nova angle-ško-nemška kampanja o povzročitelju zadnje svetovne vojne. Mirovne pogodbe, ki so jih Nemci morali podpisati, so ugotovile, da je bil nemški narod krivec vojne. Sedaj je načel angleški publicist in londonski 'univerzitetni profesor iSeton Watson to vprašanje znova. Mi smo o tem poročali v posebnem članku v eni zadnjih številk našega lista. Ta človek 'tlela brez dvoma v interesu angleške politike; saj je doma pristaš konservativne strnake, ki danes vlada angleško državo. Listi naznanjajo, da pride ta mož te dni v Jugoslavijo. Zakaj? Brez dvoma zato, da nadaljuje preiskavo o povzročitelju zadnje vojne.
To so tako važne reči, da bi jih moral poznati, in sicer dobro poznati, vsak naš kmet in delavec. Chamberlain je povedal: Ce se ne najde izhoda, boste šli zopet v strelske jarke. To bi bila takšna katastrofa za človeštva, da posledice tega danes ne moremo še premeriti in pro-rokovati. Le to vemo: V Moskvi si manejo roke in nestrpno čakajo na nadaljni razvoj _ dogodkov. Zakaj vse ,kar pripravljajo danes Angleži pod evropsko krinko, izvira iz strahu pred izgubo njihove Indije, ki jim donaša bogastvo in moč. Na meji Indije pa stoje odposlanci moskovskega sovjeta. Vojna, ako bi eventualno izbruhnila, bo vojna med Angleži in Rusijo, med Za.oa-dom iin Vzhodom, med dvema idejnima svetovoma.
Nov stanovanjski zakon.
Poseben odsek zakonodajnega parlamentarnega odbora je pretekli teden razpravljal o načrtu novega stanovanjskega zakona, ki ga namerava vlada predložiti potem parlamenta v potrditev. Odsek je načrt, ki ga je izdelal minister za socijalno politiko, v celoti sprejel. Zanimivo je, da so glasovali v odseku za načrt novega stanovanjskega zakona vsi člani, tako oni, ki
pripadajo vladnim strankam, pa tudi oni, ki pripadajo opoziciji!
Danes je več kot gotovo, da bo predloženi načrt postal zakon. Zato se hočemo ž njim pečati nekoliko natančneje, toda ne toliko v podrobnosti, ki se tičejo pred vsem gospodarjev ali pa najemnikov, ampak predvsem s posledicami, ki jih bo imel novi stanovanjski zakon za slovensko gospodarsko življenje.
Najvažnejše določbe vsakega zakona iso navadno tiste, ki >se tičejo žeipa. V tein oziru so vsi ljudje občutljivi, brez ozira na strankarsko pripadnost. Tudi novi stanovanjski zakon ima eno važno določbo te vrste in sicer je to tisti paragraf, ki določa zvišanje najemnin tudi pri takozvanih zaščitenih stanovanjih na 24 kratno predvojno višino1, t. j. kdor je pred vojno plačeval mesečno za stanovanje n. pr. 20 kron, bo moral po novem zakonu plačevati sedaj 2(1 X 24 = 480 kron ali 120 dinarjev mesečno.
Ta določba kaže, da hoče vlada višino najemnin polagoma spraviti na pravo predvojno vrednost ali na zlato veljavo. Za to govorni tudi oni paragraf, ki določa veljavnost sedanjega zakona le za 2 leti, ko bo gotovo sledilo novo zvišanje najemnin in pa okolnost, da je vlada v novem stanovanjskem zakonu že celo vrsto stanovanj spravila na polno zlato veljavo, mogoče še nekaj čez (prosta so vsa nova stanovanja, pa tudi ona stara stanovanja, ki imajo več kot 4 sobe itd).
iSama na sebi je ta določba dobra in pravilna, ker enkrat je treba vendarle začeti uvajati zlato veljavo tudi pri stavbah in ne samo pri živežu in pri obleki. Privatni kapital prej ne bo našel pota do stavbene delavnosti, dotkler se mu ne odpre možnost primernega ob-.restovanja, ker sicer da vsak kapitalist raj še svoj denar v banko kakor pa v zidanje. Zidanje pa pomeni za tisoče obrtnikov in delavcev zopet gotov kruh, iki jim ga danes krvavo manjka.
Drugo vprašanje pa je, odkod bodo najemniki dobili denar za plačevanje višjih najemnin. Na prvi pogled se zdi odgovor na to vprašanje jako lahek, češ uradnikom naj da država primerne doklade, de-
Ponesreeen napad na bolgarskega kralja Borisa. Dne 14. t. m. je
kakih 5—6 ljudi streljalo iz zasede blizu mesteca 'Orhanija na avtomobil, v katerem se je vozil 'bolgarski kralj Boris. Dva kraljeva spremljevalca sta bila ubita, kralju pa se ni zgodilo ničesar. (Sodijo, da so bili napadalci komunisti. — Istočasno se poroča, da je bil naslednji dan, t. j . 15. t.. m. ubit zavratno v Sofiji vladni poslanec Georgi jev, v vasi Ada pa opozicijonalni poslanec Arki Efendija. — Kakor se vidi, je v Bolgariji meščanska vojna v polnem teku!
Kaj pa to pomeni? Zadnji »Domoljub« (pred prazniki) ni vseboval nobenega napada na g. Prepeluha. Kaj so imeli gospodje — »mačka« ?
Kaj je rekel Spalajkovič? Spalajkovič je zastopnik naše države v Parizu in je znan drugače kot .velik oboževalec nekdanjega ruskega carizma in kot strupen sovražnik sovjetske Rusije. Ta mož je bil pri zadnjih volitvah tudi izvoljen za poslanca. Svoj mandat je pa odložil, ker mu poslaništvo v Parizu, kjer dobiva mesečno 1800 dolarjev, bržkone več nese kakor poslanstvo v Belgradu, kjer dobi poslanec komaj 300 dinarjev ali 5 dolarjev dnevno (1 dolar = 60 dinarjev). Pred svojim odhodom v Pariz pa je napisal v nekem jbelgrajskem listu članek o naših 'domačih razmerah in tam pravi, da »boljševizma pri nas sploh ni in da na Hrvaškem niti inteligenca ne ve, kaj je boljševizem, še manj pa kmetje!« Te besde so jasen dokaz, da je bil ves boj belgrajske vlade proti »boljševizmu« na Hrvaškem in proti »boljševiškim« radičevcem velika sleparija, ki je bila preračunana na to, da se vzdrži v Belgradu na krmilu nazadnjaška vlada v interesu angleškega velekapitala.
Za mesto predsednika nemške republike se poteguje tudi iz svetovne vojne znani tedanji vrhovni poveljnik nemških armad general Hindenburg. Njegova kandidatura
lavcem pa naj podjetniki zvišajo plače.
Vprašanje pa je: Ali pojde to?
Pri uradnikih bo mogoče šlo, čeprav ne posebno naglo. Mogoče tudi ne bo šlo. Gotovo pa je, da bo pri delavcih šlo jako težko. Mnogi bodo sicer rekli, da bi šlo pri delavstvu lahko mnogo lažje kot pri uradništvu, ker bo faihrikant višje stroške enostavno prevalil na konzumen te, toda mi se bojimo, da ta argument ne bo držal!
Naša obrt in naša industrija sta že davno tako obremenjeni, da komaj vzdržujete tujo konkurenco, •kljub vsem zaščitnim carinam. Kakor hitro se bodo torej delavci oglasili za zvišanje plač na račun novega stanovanjskega zakona, bo nastala gospodarska kriza pri nas še občutnejša. Že itak visokih zaščitnih carin država ne bo mogla več zviševati, sicer bodo države, ki uvažajo od nas moko, živino in les, tudi uvozno carino na te predmete tako zvišale, da bo našim kmetom žito v kaščah trohnelo, ker bo v Avstriji itd. ameriško žito delalo našemu še občutnejšo konkurenco kot jo že. Brez zvišanja zaščitne industrijske carine pa našim obrtom in naši industriji ne bo mogoče zvišati delavskih mezd pri dosedanji produkciji. Treba bo torej ali produkcijo zvišati, t. j. v eni delovni uri napraviti mnogo več kot doslej ali pa odpovedati se tečni hrani (kdor jo ima) in vinu (kdor ima zanj) in živeti tako kakor sestradana žival!
Če bo pa temu tako, lahko računamo z gotovostjo, da bo prišlo do svojo prave veljave zopet le prvovrstno kvalificirano delo na eni strani, na drugi bo pa narasla brezposelnost manj kvalificiranih in spretnih delavskih moči do neverjetne večine. To pa so vprašanja, na katerih rešitev bo treba resno
je izzvala po vsem svetu veliko na-sprotstva, ker splošno sodijo, 'da bi Hindeniburg bil le slepo orodjč v rokah bivšega cesarja Viljema, kateremu naj bi pripravil povratek v domovino iz izgnanstva, na kar bi se Nemci izopet začeli temeljito pri-privljati na revanšno vojsko.
Francoski ministrski predsednik Herriot je odstopil, ker mu je francoski senat izrekel nezaupnico, do-čim mu je parlament izrekel zaupanje. Njegov padec je posledica rovarjenja nazadnjaških strank na Francoskem, ki jih vodi bivši predsednik francoske republike Poin-care. V vladnem sistemu na Francoskem pa še ne bo takoj izpremem-be, ker nazadnjaki nimajo večine v parlamentu, ampak bo namesto Herriota postal ministrski predsednik eden ali drugi izmed Herrioto-vih somišljenikov.
Srečna Bolgarija. V Bolgariji svet znatno napreduje. 'Sedanji bolgarski vlastodržci so sklenili v parlamentu »zakon o zaščiti države«, t. j. .zakon, ki naj jamči sedaj vladajoči kliki »večno« gospodarstvo nad bolgarskim ljudstvom, potem so razveljavili vse komunistične mandate in sedaj se trudijo, da bi dosegli s pomočjo angleških lordov iin velekapitalistov še zvišanje svoje armade, 'da bi se lažje obranili »boljševikov«, in prav verjetno je, da bodo to tudi dosegli. Novo bolgarsko armado bodo oborožili angleški velekapitalisti, da se bo lahko borila za angleške interese proti Rusiji. Ko bo pa vojna končana, bo morala Bolgarija sama plačati vse vojne stroške za — druge! Ali ni to srečna dežela?
Zvezo petih držav bi radi ustanovili angleški lordi. To zvezo naj bi tvorile Anglija, Francija, Belgija, Italija in seveda tudi Nemčija. Tem državam bi se morale kasneje pridružiti tudi ivse male države, zlasti one v srednji Evropi in na Balkanu. Vse te .države naj bi se oborožile do zob in potem poslale svoje vojake v boj proti »rme-nemu plemenu«, t. j. proti slovan-
ski Rusiji za interese angleških nazadnjakov -in velekapitalistov. Veliko vprašanje pa je, če se bodo Angležem njihovi načrti tudi obnesli, ker so danes ljudje nekoliko pametnejši kakor so ‘Sili in na časnikarsko hujskanje ne dajo nič več.
Slab list je postal »'Slov. Republikanec« in je padel na stopinjo »Domovine«, piše »Slovenec«. Mi ne 'moremo reči, ali stoji list samostojnih demokratov »Domovina« visoko ali nizko, ker je sodba o tem stvar njenih bralcev in naročnikov. Lahko pa rečemo, da »Republikanec« ni prav nič padel zaradi tega, ker list, ki piše in pove to, kar je res, ne more nizko pasti, če pa povemo javno, da je dr. Korošec s svojimi tovariši vred slovensko politiko temeljito zavozil, s tem še nismo nizko padli mi, ampak nizko stoje oni, ki to tajijo!
Ni brez pomena, da glavno glasilo v Belgradu vladajoče radikalne (Pašičeve) stranke »Samouprava« že precej časa skoro dnevno silovito napada politiko dr. Korošca in jo odločno obsoja. Ti napadi se berejo kakor nekaka vojna napoved. Kaj radikalski napadi pomenijo, nam ni znano, verjetno pa je, da se radikali po takih napadih ne bodo posebno prizadevali pridobiti dr. Korošca za vstop v vlado. Iz napadov samih pa se vidi, da so radikali o političnih razmerah v Sloveniji jako dobro poučeni in vedo med drugim popolnoma pravilno celo to, kako so agitatorji SDS pri zadnjih volitvah nastopali po Dolenjskem kot edino pravi republikanci. »Samouprava« celo izrečno omenja nastoip posl. Sušnika na Raiki, ko je pred zbranimi možmi rekel:	»Tudi	jaz sem
republikanec!« 'Take stvari so v Belgradu, kakor vidimo, dobro znane, in ne pomenijo za politiko SLS nič posebno ugodnega.
Nov vseučiliški zakon za našo državo nam je napovedal »Slov. Narod« v svoji velikonočni številki. Po tem zakonu bodo vsi vseučiliški profesorji postavljeni najprej »na razpoloženje«, potem pa po potrebi zopet nastavljeni. Za razvoj naših vseučilišč bo ta zakon, če ga bodo res v taki obliki izpeljali kakor napoveduje »Slov. Narod«, skrajno škodljiv. Z ljudmi, ki stoje na višku znanosti, kakor vseučiliški profesorji, se ne sme skakati kakor s feldvebli ali uradnimi slugi, ki jih je vsak dan dovolj na razpolago. Napram priznanim učenjakom mora imeti vsaka vlada nekaj ozirov, sicer jih izgubi. Minister postane lahko vsak, vseučiliški profesor pa ne!
Obtožnica proti Štefanu Radiču
je gotova. Obsega okoli 75 pol papirja ali 300 strani, napisanih s strojem. Njeno sebino tvori zelo natančna zgodovina Radičeve stranke.
»Boljševiška centrala na Dunaju«. Tistim ljudem, ki so »liifrali« belgrajski vladi znane »dokumente«, na podlagi katerih naj bi se dokazalo, da je Radičeva stranka komunistična, še vedno ne mirujejo. Skoraj gotovo so že ves denar, kar so ga dobili za svoje fabrikante, že zdavnaj zalumpali in sedaj se jim zeha po novih dinarčkih. Zato so zopet začeli spuščati v'razne lahkoverne časopise nova »senzicajonal-
na« poročila o »boljševiški centrali na Dunaju«, ki pripravlja baje v vseh balkanski deželah prevrat in razpolaga z ogromnimi denarnimi sredstvi. Poročila pa, ki jih pošiljajo te vrste falotje v razne liste, so tako trapasta, da jim najbolj za-telebana krava več ne verjame.
Proti Slovenski ljudkskj stranki
se bojuje »Republikanec« — trdi »Domoljub«. Ta »Domoljubova« trditev pa ne drži. Mi se bojujemo proti lažem, ki jih je širilo časopisje 'SLS o slovenskih republikancih med volitvami in katerim se ima zahvaliti za precej mandatov, in pa proti lažem, ki jih širi .isto časopisje o slovenskih republikancih še danes. Kakor hitro pa bodo časopisi SLS o slovenskih republikancih pisali in poročali resnico, se Slovenske ljudske stranke kot take ne bomo niti dotaknili.
Silna jeza je popadla vodilne kroge Slovenske ljudske stranke, ko so zvedeli, da so sklenili hrvaški republikanci priznati (a ne za večno odobravati!) monarhijo in vidovdansko 'ustavo. Sicer je voditelj SLS dr. Korošec tudi podpisal izjavo »bloka narodnega sporazuma in kmečke demokracije«, s katero .tudi on v imenu svoje stranke priznava oboje, monarhijo in vidovdansko ustavo, in človek bi pričakoval, da se bodo monarhistični voditelji SLS samo veselili, ker so tudi hrvaški republikanci monarhijo An sedanjo ustavo priznali. Oni pa se ne vesele, aimpaik se jezijo, in sicer zaradi tega, ker so pričakovali trdno, da hrvaški republikanci monarhije končno le ne bodo priznali 'in da .bodo vsled tega v.si hrvaški mandati razveljavljeni. Ker so pa hrv&ški republikanci držali svojo besedo, dano opozicijskemu bloku (ki iso jo tudi podpisali istočasno kakor jo je podpisal dr. Korošec), so voditelji SLS vsi iz sebe, ker so uvideli, da je z izjavo hrvaških republikancev položaj SLS v parlamentu tako oslabljen, da ine morejo najmanj 4 leta upati, da pridejo zopet na vlado. Po izjavi hrvaških republikancev se bo namreč Pasic kot doHer računar raje vezal s 60 Hrvati kakor z 20 Slovenci. Tako je dr. Korošec s svojim »monarhizimom« v Belgradu in navideznim »republikanizmom« .doma obsedel med dvema stoloma, iker ga danes ne mora niti Pašič niti Radič i.n njegovih 20 poslancev bo sedelo v Belgradu brez moči in brez vpliva.
Pomilostitev dr. Žerjava in dr. Korošec. V razpravi o potrditvi mandatov so slovenski .poslanci strastno napadali dr. Žerjava zaradi njegove znane nesreče iz Agro-Merkurjem. V teku razprave pa je povedal minister Pribičevič, da je sam dr. Koix>šec Še pred vo 'no se zavzemal za pomilostitev dr. Žerjava in da je bil dr. Žerjav kljub že tedaj pravomočn.i razsodbi tajnik Jugoslovanskega kluba na Dunaju! Zakaj se je tedaj dr. Korošec zavzemal za dr. Žerjava? Ali je bil prepričan o njegovi nedolžnosti? Če je bil, nastane vprašanje, zakaj mu danes očita, ikar je že pred vojnio spoznal za krivično? Ali pa se je zavzel zanj, da bi ga pridobil na svojo stran in mu usta politično zamašil? če je tako, bi bilo to zelo grdo, 'ker dobrote izkazujejo po-
ZLATOROG
TERPENTIN
misliti.
Dnevne
'Šterni ljudje iz usmiljenja in dobrega srca in ne iz špeikulamtistva! Z očitki zaradi Agro-miorkurja na na-
slov že zdavnaj piomiloščehega dr. Žerjava si dr. Korošec ni povečal svoje slave!
»Naš dom«.
Zbor zaupnikov iz Štajerske dne 15. marca t. 1. v Mariboru je sklenil, da se 'ustanovi tiskovna zadruga »Naš Dom«, katere namen bodi izdajati istrantoin list in razne druge publikacije. Zaupniški zbor je nadalje sklenil, da mora vsak strankin pristaš, ako le količkaj more, to reč podpreti, postati torej zadružnik in pridobivati člane za to našo velevažno zadrugo.
En delež znaša Din 100, pristopnina pa Din 10. Bolj revni pristaši SRS morejo delež vplačati tudi v 10 mesečnih zaporednih obrokih.
Doslej je pristopilo že prav lepo število članov. Ustanovni občni
zbor te naše nove zadruge se bo vršil začetkom meseca maja.
Pozivamo vse naše somišljenike, da pristopijo kot zadružniki. Bolj premožni naj podpišejo več deležev, ker gre za važno in dobro stvar. Upamo* da se bodo somišljeniki odzvali v velikem številu. Pokažite z dejanjem, da hočete podpreti našo misel! Svoj pristop prijavite pismeno upravi našega lista.
Pripravljalni odbor zadruge »Naš Dom«, tiskovne zadruge z omejeno zavezo v Ljubljani.
Po svetu.
Kdor se zanima za politične dogodke doma, ne sme prezirati in v nemar puščati važnih dogodkov po svetu. Kar se godi pri nas doma, je vse v bolj ali manj tesni zvezi z dogodki v naši okolici, in kdor pazljivo zasleduje razvoj stvari zunaj, bo marsikaj, kar se godi pri nas, vse drugače in boljše razumel.
Značilna za viso današnjo svetovno politiko je okolnost, da se vse velike države silno oborožil jejo. Mi slišimo sicer tu in tam glasove o razorožitvi. Vsi taki glasovi pa niso le pobožne želje, ampak so grda hinavščina. Amerika in Anglija, ki največ govorita o miiu, sta danes najbolj oboroženi državi sveta in nikjer ne potrosijo toliko denarja za nove vojne ladje, za vojaško letalstvo in za izdelovanje bomb s strupenimi plini, kakor ravno v teh dveh deželah. Francija vzdržuje kljub svojim ogromnim dolgovom največjo armado na kopnem in celo gospodarsko šibka Italija porabi mnogo več davčnega denarja za oboroževanje kakor za kruh svojemu obubožanemu prebivalstvu. Vsi taki in podobni znaki govore za to, da je imel Mussolini prav, ko je rekel v italijanskem parlamentu: »Kdor misli, da je bila svetovna vojna zadnja vojna, je velik bedak!« Neprestano oboroževanje v vseh državah je nepobiten dokaz, da se svet pripravlja na
novo veliko vojno,
ki je bržkone še ne bo kmalu, pa bo tako gotovo, kakor začne vselej grmeti, če se v zraku nabere dovolj elektrike. 'S splošnim oboroževanjem po svetu je v zvezi oboroževanje tudi pri nas.
Proti komu in zakaj pa se Bo svet zopet začel klati ?
Razni dogodki na vzhodu, zlasti v Aziji, govore za to, da se pripravlja velik spopad med evropskimi državami in med Azijo.
Azijske narode, kakor so Indijci, Kitajci, Japonci itd. in ki štejejo nad 1 miljardo prebivalstva, je do-sedaj inozgal in izsesaval evropski in ameriški velekapital. Znano je, da jo viir vse angleške moči in vsega angleškega bogastva starodavna Indija. Indijsko prebivalstvo pa se je začelo jako sumljivo gibati in zahteva dandanes z vedno večjo odločnostjo svojo neodvisnost. Prizadevanje Indijcev za lastno neodvisnost pa močno podpirajo Japonci, ki stoje danes glede civilizacije v isti vrsti z Evropejca, na drugi strani pa je pridno na delu ruska sovjetska diplomacija, da pridobi vse te številne narode na svojo stran v borbi, ki jo vodi proti Rusiji angleški kapital, ki je star in neizprosen sovražnik vsake Rusije, bodisi cari-stične ali pa sovjetske. V svojem bistvu torej pričakovani 'boj med
Evropo in Azijo ne bo toliko boj belega plemena proti »rmenemu« plemenu Azije, ampak bo
boj med Anglijo in Rusijo.
Tega angleški kapital seveda noče jasno povedati, ampak si je izmislil krilatico o »boju med belim in TUiemim plemenom« samo zato, da bi lož je preslepil evropske narode, da bi šli za angleški kapital po kostanj v azijsko žerjavico. Tako so Angleži delali vedno in tako delajo šo danes.
Za bodočo veliko vojno, katere središče bo Azija, se angleška politika skrbno pripravlja. Znano je, da grade Angleži v Singaporu veliko vojno pristanišče, ki bo veljalo silne miljone. Oradba tega pristanišča je naperjena proti Japoncem. Na drugi strani pa iščejo Angleži povsod
nove zaveznike,
ki naji bi jim pomagali Azijo im Rusijo obkoliti, kakor so med svetovno vojno obkolili Avstrijo in .Nem-'5po. Dobri zavezniki angleškega velekapitala pa morejo biti samo države, v katerih imajo odločilno ibe-1 .rdn nazadnjaki on kapitalisti in 'posledica tega je, da angleška politika dela na vse kriplje, da pridejo novsod na krmilo nazadnjaške in kapitalistične vlade. Da to svoje prizadevanje uresniči, se poslužuje angleška politika v raznih državah različnih metod. Francoze straši z nemško revanšo, narode na Balkanu pa plaši z »boljševiško nevarnostjo«. V resnici pa je vsa »boljše-viška nevarnost na Balkanu« navaden trik lin slepilo angleške diplomacije, ki ima samo en namen, namreč ustvariti po celi srednji in jugovzhodni Evropi pod hinavsko krinko »boja proti boljševizmu« zvezo
držav za bodoči boj proti Rusiji v interesu angleškega velekapitala!
Zveza balkanskih in ruskih obmejnih držav v Evropi naj bi tvorila en del velikega obroča proti Rusiji in Aziji. Drugi del naj bi tvorile Amerika, Avstralija im Afrika. Severna Amerika ima že od nekdaj Japonce v želodcu, ker so Japonci najbolj nevarni konkurent je za ameriško idn-ustrijo na Kitajskem. Južno-ameriške države in afrikanski svet pa naj bi pridobil angleški prestolonaslednik na angleško stran, ki so ga nedavno poslali ina.potova-nje po teh deželah, kakor so pred vojno poslali na potovanje po Evropi kralja Edvarda, ki je s svojo di-plomatično spretnostjo polagoma zvaril takozva.no »antanto«.
Kdor zasleduje take dogdoke, bo tudi razumel, zakaj, uživa Pašiiceva vlada kljub svojemu mazadnjaštvu tudi pri angleških, danes na vladi se nahajajočih nazadnjaških kapitalistih vsestransko podporo. Ta bo dalje razumel tudi smisel silnega oboroževanja pri nas in bo tudii razumel, kaj se skriva za besedami »iprotiboljševiška fronta«, ko vendar ves svet pri nas dobro ve, da je boljševikov pri nas komaj eno prgišče.
Ne vemo pa, kako se bo prihodnji boj končal. Vojna je nevarna igra, kjer se lahko dobi, lahko pa tudi izgubi. V enem in v drugem slučaju je mogoče, da bo evropski zemljevid zopet korenito iziprememjen. Ali bomo Slovenci tudi takrat taki neprevidneži in nevedneži, kakor smo bili 1. 1918.1 Ali razumete sedaj, kakšen vzgojno-političen pomen ima za nas bujenje naše narod-no-samostojne zavesti potoni re-piiblikanstva?
Gospodarstvo.
Amesrikanska pšenica v Jugoslaviji. Kraljevina SkliS pridela vsako leto, celo ob slabih letinah, toliko žita vseh vrst, da bi lahko redila ž njiim pol Evrope ali vsaj ne dosti manj. Kljub temu pa so začeli kupovati mlini v .Sloveniji ameriško pšenico in Dalmatinci ameriško moko, ker je kljub prevozu preko morja cenejša kot banaška pšenica, ker je prevoz iz Bahata do nas tako silno drag, kar pomeni, da je tarifna politika naše železniške uprave zelo šepava.
Gospodinje, perice rabite kadar imaste žehto samo »Zlatorog-milo, ki Vam da najlepše in snežnobelo perilo, To »Zlatorog« milo dobite v vsaki domači trgovini, samo zahtevati morate »Zlatorog«.
Kolesa ako jih potrebujete, dobite najboljše znamke »Puch« v trgovini Ign. Vok, Ljubljana, Sodna ul, — G le.j Oglas.
IZDAJA L J i JBV.JANŠKA ORGANIZACIJA SLOVENSKIH REPUBLIKANCEV.
Odgovorni urednik Oskar Schiller. Tiskarna J. BLASN1KA NASL. v Ljubljani.
6e prodajale hiše,
posestva ali karkoli, javite naslov
„Posredovalcu“ v Ljubljani
Sv. Petra cesta 23.
Brošura
„Jugoslo veni, Slovani in Jugoslovani"
ki je najboljši politično-kul-turni spis, kar jih je bilo napisanih po vojni, se dobi v upravi našega lista in stane s poštnino le 4 Din.
Razširjajte in čitajte „Slov. Republikanec!"
Hlinim • Dunaiski in nUPim. ljanski Zvon, Kres,
Slov. Bčelo, Slov. Glasnik in
vse druge knjige
♦ HINKO SEVAR A
antikvariat knjigarna f Ljubljana, stari trg 34
Najboljša
.Puch* kolesa
p o zelo ugodnih cenah dobite le pri IOIST. VOK, LJUBLJANA
Sodna ulica štev. 7.
Naroči si kot Slovenec revijo ,Novi Zapiski1
letnik 1922. kompletni letnik, 10 zvezkov se še dobi v upravi našega časopisa in stane samo 10 Din.
Pozor, hppjač, šiailja, nežipllin
Kaj ti koristi kroj brez pouka? Z natančnim poukom, preizkušenega po vsakem modelu ga dobiš na željo ekspresno po pošti v KROJNI ŠOLI, koncesijonirani od ministrstva za trgovino in obrt.
Ljubljana, Židovska ulica štev. 5. Vsak mesec tečaji za krojače šivilje in ne-šivilje.
Upi
Zlatnina
F. P. ZB3EG
optik
LJUBLJANA, Stari trg 9.
Ščlpaloi Očala
'A 1111:
Popolnoma varno naložite denar v
Ljubljansko posojilnico
r. z. z o. z. v Ljubljani. — Telefon 5t. 9.
Mestni trg štev. 6.
Jamstvena glavnica za vloge znaša že nad 11 milijonov Din.
Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun se obrestujejo po	OOI
O |o
Vloge z odpovednim rokom višje po dogovoru.
Izvenljubljanskim vlagateljem so na razpolago položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja n i k a k i h stroškov. •
Posojila daje le proti popolni varnosti, proti vsaj trikratnemu kritju na vknjižbo in na poroštvo-
Inkaso faktur in menic. Trgovski krediti.
:nm:
Splošno kreditno društvo
registrovana zadruga z omejeno zavezo
Aleksandrova cesta 5
Ustanovljeno 1898
B ■	■	mm	■	Obrestuje
W L.JIIVSIJ3I1I % hranilne vloge po
H najugodnejši ob-% restni meri brez s vsakga odbitka.
Telefon št. 367
Komisijsko trgovino in trgovsko agenturo
obavlja
,,Posredovalec"
Ljubljana,
Sv. Petra oesta, fttev. 23.