[N*j*«£ji slovenski dnernik v Združenih državah Volja la m lato . . . $6.00 Za pol lete ..... $3.00 York cdo leto . $7.00 cak> leto $7.00 ! J GLAS NARODA Iisiislovenskih .delavcev y Ameriki. TEUTON: OlalMt S—3871 Entered as Second Olaar Matter September 21, 1903, aft the Pott Office at Hew York, N. Y„ under Act of Congrats of Kerch S, 1870 TELEFON: CHelsea 3~r3878 NO. 263. — fiTEV 253. new york, Thursday, octobeb 27, 1932. — četrtek, 27. oktobra 1932 volume xl — letnik XL. JAPONSKA ZAVRNILA ANGLESKO-AMERISKI PREDLOG FRANCIJA SE JE SLEDNIČ VENDAR PREMISLILA IN JE IZJAVILA DA HOČE ZMANJŠATI ARMADO Japonaka bo v Ženevi predložila »voj načrt glede vojne mornarice. — Francija je pripravljena skrčiti vojaško službo od dvanajstih na devet mesecev, seveda, če store to tudi druge države. — Stimson je ponovil svoje obdolžitve proti Japonski. Armada nezaposlenih razburja vlado SOCIJALISTIČNI KANDIDAT SV ARi V0L1LCE Norman Thomas zatrjuje, da je bivši* governer Smith Rooseveltu več škodoval nego koristil. PITTSBURGH, Pa., 26 oktobra. — Pred tu kajšnjim zborovanem škofovsko-metodistične cerkve je ameriški državni tajnik Stimson ponovil svo- Philadclphia, Pa.t _,r> oktobra. jo izjavo, ki jo je pred kratkim podal glede nove i»a»i«> h«, tukaj govoril socijali- mandžurske države. k«ulid»t Norman Thomas ....... . .« I 1 Ko >.0 ;ra «»b nji'irovfm prihodu Izjavil je, da Japonska ni pravilno ravnala ter da vpraiallL ktht hi, zmajraI 1>ri vo_ je kršila Kelloggovo pogodbo in pogodbo, sklenje-j lit val*. je r. k.-l: — <"> hi imel biv-no med devetimi državami, s tem, da je poslala vi? "-T-^ki ^r Al s...iti« mm i,.. • -11» 1 - ' ts« Kili irovorov kot ga je Mandžurijo svoje vojaštvo ter ustanovila državo, ki,5m^ v brez dvoma ie uedaj pod njenim protektoratom. I pripomogel k izvolitvi Hooverja. — Mi ne bomo priznali nobenega ozemlja, ki je T™v " k.- . 1 |.| .| « . I K'« iu«»!! K»»o-*eve!t : — Ibi; me va- bilo osvojeno z orožjem, — je vzkliknil btimson. j r„j prijateljev Syvr*žni- -r-^-xi f/o. > 1 «1 f i - .kov >e bom b- sam ubranil. I OKIO, Japonska, 26. oktobra. — Japonski, __ jHoWM.v«.lt upa sn.itl.ov mornariški minister Keisuke Okada je rekel, da bo govor poslušalo čim manj volil-Japonska nasprotovala ameriškemu in angleškemu; " v Ak" b; »<; bili »"Vw Tak" ,¥ 1 L * j »»sovražen bi den.okratje ne inn'- naertu za zmanjšanje pomorske oborožitve ter je,]; niti najmanjše prilike za zma-naznanil, da bo Japonska ženevski razorožitveni konferenci predložila svoj načrt, ki se naslanja na potrebo Japonske, ki sestoji iz otokov, da je mnogo večje važnosti defenzivna kot pa ofenzivna sila. Podrobnosti japonskega načrta bo državam na razorožitveni konferenci predložil podadmiral Su-in Nagano, ki je japonski zastopnik pri Ligi narodov. Ministrski svet je razpravljal o ameriškem in angleškem načrtu ter prišel do zaključka, da načrta Japonska ne more sprejeti. Ministri so izjavili, da bi Japonska postavila svoj narod v nevarnost, ako bi privolila, da se njene mornarica zmanjša v obsegu, ki bi bil po volji tujim državam. Visoki japonski mornariški častniki se zelo zanimajo za londonska poročila, ki pravijo, da so ameri- „ Mo»k™' »«^26. oktobra. - J .r . vi 1 • j Sovjetska vlada dovolila, da sko-angleska pogajanja prišla do točke, ko je upati, da pride do soglasja s predlogom predsednika Hooverja in angleškim protipredlogom glede zmanjšanja bojne mornarice. RESNICA 0 M00NEYU Te dni bo objavljeno poročilo Wickershamove komisije o Mooney-Bill-ingsovem slučaju. — Senator Wheeler je napisal uvod. GEN. KUNDT JE POZVAN V BOLIVIJO Nemški general bo zopet prevzel poveljstvo nad armado. — Paragvajci ci poročajo o zmagah. Slačaj Mooneja in Billmgsa. ki Pa* Bolivija, .sta i." š»«stnaj>t let ponedolžnem N'"vi kahoinet Itolivij« j*- -Krenil. pozvati ^nerala Kundta. naj pr»*- LONDONSKA POUCIJA NA NOGAH DA PREPREČI DEMONSTRACIJE go. Demokrat,-ka stranka ]ei - • stranka protesta, ne pa socialist if-na. j Pozneje je govoril dijakom Lincoln univerze ter odločno nastopal proti plemenskemu sovraštvu. — Xikar ^e ne udajajte misli, da vas ho demokratski osel bolj š<"itil kot pa republikanski slon. Stranki se ne pričkata. katera je storila kaj dobrega, ampak očitata druga drugi napake. se^tnajst let p» zaprta v 1'aliforniji. je stopil zo-pet v ospredje. Senator I »ti rt on K. Wheeler, j*- oznanil ta si in"-« »j za narodni škandal. N»*ka založba ho dan«", izdala knjigo, ki v—-bitj*- ponn'ilo \Vi-cker faamove komisije o Monneru in Billing>u. Wheeler j.- napisal knjigi uvod tt-r pravi, da je Moon^y-ISillinjr-mpv >!ut-aj >li«"-en Drpyfii^ov^tnti slučaju v Franeiji in je torej "na-r«Mlni škandal". — Navzlic poskusom Kalifornije. da bi smatrala to zadevo za r^vojo lastno, se je o nji že dvakrat v Washingtonu razpravljalo. Ker sem bil eden onih. ki so vztrajali, da mora biti poročilo Wickershamove komisije o Moo-n ey u in Bil lings u objavljeno, sem vesel, da je prišlo do tega. Zatrd-no sem prepričan, da bo objava dosti pripomogla, da bosta ti dve žrtvi jurističnega tiranstva opro-i ščeni in da bo s tem zbrisan z naše narodne časti velik madež. LONDON, Anglija, 26 oktobra. — Danes je dospelo sem iz raznih krajev Anglije več tisoč nezaposlenih, ki nameravajo prirediti velike demonstracije z zahtevo, naj vlada preživlja nje in njiho-Ve družine. Vsa policija je na nogah, da prepreči izgrede. Naznanjeno je bilo, da ne bodo prirejali nobenih demonstracij v lazdalji ene milje od poslanske zbornice, ko bodo poslanci zborovali. vzame poveljstvo nad bolivijsko armad". Tozadevno poročilo jej javnost z veMkim navdušenjem sprejela. <»m*ra! Kundt >•• j*' ž»* pr»d 1 svetovno vojno tidej-tvoval v bo-livijski armadi, ter jo je popolnima moderniziral. T-*k«»m ; torne vitjnf se j.- vrni: v Xem^i- | nakar j»- zop-t o «»-1 kraju, je pristalo v Villamontes in pričelo goreti. Pilot se je tako i opekel, da je podlegel opekli-' manCukuo konzul v sov jet. rusiji DEDIČ NEPOZNANEGA SINA WASHINGTON, D. C., 26. oktobra. — Naznanilo, da se je Japonska odločila, da predloži svoj načrt za zmanjšanje 'bojne mornarice, je oživelo upanje, da bodo pogajanja na razorožitveni konferenci glede mornarice uspešna. Predlog predsednika Hooverja je bil, da se bojne mornarice zmanjšajo za tretino svoje dosedanje moči. V tem oziru so se ameriški in angleški zastopniki že zelo zbližali. Razo roži t vena konferenca ima zelo težko stališče, kajti Francija in Italija sta si v velikem nasprotju glede razorožitve bojne mornarice. Poleg tega pa je še prišla zahteva Nemčije, da hoče imeti glede oborožitve iste pravice z drugimi državami. Japonska že od početka nasprotuje angleškemu predlogu, da se opuste podmorski čolni, majhne križarke in rušilci. Ameriški predlog obsega znižanje bojnih ladij vseh vrst za eno tretino. PARIZ, Francija, 26. oktobra. — Francoska vlada je pripravljena zmanjšati svojo armado s tem, da skrči vojaško službo od dvanajst na devet mesecev, pod pogojem, da store isto tudi druge države in jamčijo za njeno varnost. Do tega sklepa je prišla vlada pavzlic protestu vojaških voditeljev in bi bil skoro odstopil načelnik najvišjega vojnega sveta general Max Weygand. Z znižanjem voja&ke službe bo francoska armada znižana od 20 na 12 divizij. Da je vlada zadovoljila zahtevam generala Wey- Boonville, Ind., 2«. oktobra. — William Thomas Early, ki je star 80 let in stanuje v Warrick okraju, je sprejel $676.10 po svojem sinu. katerega ni niti poznal, sme Maneukuo vlarla odpreti svoj Vlada je zahtevala to zapušči-generalni konzulat v Moskvi. j no za^ebe. ker^>o dveletnem isk^-Že več mesecev .so razširjena ' nju ni bilo mogoče najti dedičev, domnevanja, da bo Rusija prizna-' Early je spomladi vložil za ta la Maneukuo državo ki je bila ' znesek tožbo proti vladi, ker je ustanovljena pori pokrovitelj- že prej prejel izplačano vojno za-stvom jafionrske armade. Sovjet- varovalnino v znesku po POGAJANJA MED RUSUO IN JAPONSKO v decembru. nam. PETLETKA SE NI OBNESLA Pobiranje žita ni doseglo določene množine. — V oktobru je vlada dobila samo Ž8 odstotkov določenega žita. Moskva, Rusija, 26. oktobra. — Pobiranje žita je zopet zaostalo za načrtom, kot kažejo izkazi ruske vlade. V prvi polovici oktobra je dobila vlada samo 28 odstotkov žita, katerpjra so bili kmetje obvezani izročiti vladi. 13. oktobra je zahtevala množina1 žita dosegla 43 odstotkov v primeri s 57 odstotki v istem času prejšnjega leta. V London so prišli brezposelni ve." .sto milj daleč in vsi pr»rno-•*eni. Z raztrsanimi čevlji, ožulje-nini nogami in slabo oble.'-eni h«» trdni v svojem oklepu, da zahtevajo od vlade pomoč. V prvi vrsti nasprotujejo vladni zahtevi, da mora vsakdo dokazati, da --------—------- ; potreben državna pomoči. Sovjetska vlada in J a- Mnoffo teh brezposelnih je pri-ponska se pripravljata i!" i*- V predmestje Londona, o-na pogajanja. — Posve- sTa,i Prihai«i«> in brKjo Proti _ . , , _ _ I jutru v^i v glavnem mestu. Ta- tovanja se bodo pričela k<>j pri prihodu prednje straže ju policija naznanila, da ne bo trpela nikak^sra kaljeuja miru. Mnogim brezposelnim z dež*»l»» se bodo pridružili tudi brezposelni iz Londona. S tem se bo združila velika armada brezupnih ljudi. od katerih je pričakovati velike izgrede in nemire. Organizatorji brezposelnih so s kredo napisali po zidovih pozive, naj se londonski brezposelni pridružijo svojim tovarišem, ki prihajajo iz drugih mest v London tpr so jim natančno označili kraje. kjer sse jim naj priklopijo. London je v velikih skrbeh, kajti vsi so mnenja, da bo skupno z londonskimi brezposelnimi demonstriralo kakih 100,000 ljudi. ■Xa svojem potu po dežju so brezposelni ponoči skušali dobiti s-Jtreho, kjerkoli jo bilo mogoče. Xajvec so se posluževali šol in raznih dvoran, ki so bile slučajno prazne. posebno prijateljstvo, kar bo imo-lo za posledico zvezo dveh velikih sil na Daljn»*ni Iztoku. Washington, D. C., 26. oktobra. Ameriška vlada j«1 bila zelo presenečena vsled poročil, da nemška vlad« razpravlja o tem. tla bi priznala Maneukuo državo. Nevtralni diplomati zelo dvomijo, da bi Nemčija v tem času. ko na ra*zo- Vsled nastopajoče zime je posvojeni sinu .Melvyn < »sborne ■ sta,() nahirailje žita vedno težje. Early, ki je umrl v Fort Bayard, Kmetje, ki se spominjajo velike- * ^a pomanjkaja* lanskega leta. se ranijo dajati žito. Ker morajo fHia jo je rez n»'Kaj j ^jati kmetje na to. da imajo do-stil. Zena je šla v y(>]j za pWsejev in k^r je bila letina zelo slaba, preostane za ski konzuli v novi državi izvršujejo svoje po>,le že dolgo časa. ker je niandžurska žHt*zni«-a skupna j X. M. la-st Rusije in Kitaj^k«-. Zadnje! Early se leta 1M86 poročil z Lid- J ^ čase pa politični krojri opazujejo. J die Contrv. toda jo je čez nekaj da vlada med Rusijo in .Japonsko mesecev zapu okrajno 'bolnišnico, kjer je porodila sin.i. Nekaj l«*-t zat«*m je žena umrla. Sin je stopi! v armado leta lfMW. O njem ni bilo ničesar več slišati do njegove smrti. Oče, ki ni vedel, da mu je nj< ♦rova žena rodila sina. je izvedel (* tem šele po bankirju CharWK. Powell, ki je bil imenovan za u-pravitelja zapuščine in je Earlv- vlado zelo malo žita. rožitveni konferenci razpravljajo I pomagal,-da je dobil zapušči-o nemški zahtevi za enakost obo- no po svojem r-inu vsled priznanja no-ve dr- rozitve žave izgubila naklonjenost Združenih držav. Poučeni nemški krogi so zanika1!i resničnost tega poročila. ADVERTISE in "GI.AS NARODA* ganda in maršala Petaina, je dovolila, da se po de vetmesečni vojaški službi podaljša vojaška služba! v rezervi. "Naj nam daste Amerika in Anglija miren Atlantik," je rekel ministrski predsednik Herriot, "in Francija bo samo z eno roko jamčila za svetovni •. •• mir . "Mir je kot ženitev med dvema deželama," je rekel Herriot, "vsak da svoje običajne obljube, da bo spoštoval medseibojne pravice," HELENA IN KAROL SE NE BOSTA SPRIJAZNILA ' Bukarešta, Romtmska, 26. okt. Nek visok državni uradnik je rekel. da je razporoka rned kraljem Kafrolom in princeso Heleno še vedno v veljavi. — Med obema ni prišlo še do nikakega sporazuma in .s tem obisk princese Helene v Bukarešti nima nfkake zveze. — je rekel vladni zastopnik. — Princesa je prišla samo da obhaja 11. rojstni dan svojega sina. Tokio, Japonska, 2«. oktobra. Japonska ča nikarska agentura Nippon Dempo naznanja, da se bodo v decembru pričela pogajanja med sovjetsko Rusijo in Japonsko glede nenapadalne pogodbe. Po poročilu japonskega poslanika v Moskvi Koki Ilirota glede ruskega stališčaje japoni-ki zunanji minister grof Yasua Učida imel povetovanja z ministrskim predse dnikom Makoto Saito in vojnim ministrom generalom »Sada o A rak i. Po tem posvetovanju je I'čida naročil svojim uradnikom, da sestavijo 'zapisnik o nameravani pogodbi. Japonska vlada pričakuje, da bo v zvezi s pogajanji Rusija priznala neodvisnost Maneukuo, države, katero podpira Japonska. Kot se naznanja, so vplivni japonski vojaški atašeji odobrili provizorično japonsko besedilo pogodbe, da:-i ■ mora nekaj zelo važnih t»H*k šc odobriti ruska vlada. Izjava japonske vlade pravi meri drugim: — Odločni smo v tem. da podpiramo razvoj Man-čukiio. V prvi vrsti želimo popolni sporazum med .faponsk">. Man-čukuo in Rusijo. V namenu, da vzdržimo mir in Daljnem Iztoku nimamo nikakili nasprotnih predlogov. toda imamo pogoje, katere mora Rusija izpolniti. KRALJICA NIMA DENARJA Bukarešta, Romunska, 26. okt. Kraljica Marija, ki je 29. oktobra obhajala svoj 57-rojstni aan. bi rada obiskala Združene držam*, toda, kot pravi, so njeni dohodki tako omejeni, da si te vožnje ne more »privoščiti. London, Anglija, 26. oktobra. Ministrski predsednik Ramsay MarcDonald je v poslanski zbornici zagovarjal vladne določbe glede podpore brezponelnim. Sedanje korakanj** brezposelnih v I^ondon je v prvi vrsti v protest proti tem določbam in Mac*Donald je izjavil, da vlada r splošnem glede določb za podporo. razun v nekaterih to«"-kah, no more odnehati. ka*jti neobhodno potrebno je, da vsak prosilec za državno podporo dokaže, da je podpore v resnici potreben in kdor ima kaj drugih dohodkov ali prihrankov, morajo biti prej porabljeni. predno vlada dovoli podporo. PLAVAJOČI OTOK PARAGVAJCI NAPADAJO DVE TRDNJAVI Asuncio, Paragvaj, 26. okt. — Paragvajske čete .pritiskajo na vseh frontah v Gran Chaco okraju v boju proti Boliviji. Zelo vroči boji so pred trdnjavama Samaklev in Saavedra. Zlasti trdnjavo Samaklev že dolgo oblegajo San Diego, CaL 26. oktobra. — Najnovejša nevarnost za parnike v Pacifiku je plavajoč otok. Hvdrografični department je posvaril vse kapitane ladij, da naj pazijo na plavajoč otok katerega je opazil kapitan parnika Steel Voyager, ki je srporočil. da je otok velik okoli pol akra in Paragvajci. Paragvajci I se nahaja 1300 milj južno od San upajo, da isi bodo trdnjavo Sama-1 Diego. Na otoku raste drevje po klev osvojili še ta teden. dvajset čevljev visoko, BOJI V MANDŽURIJI Washington, D. C.i 25. oktobra. Dr. Syngman Rhee, ki je bil leta 1910 izvoljen za predsednika korejske republike, je sprejel brzojavko. ki mu naznanja, da se 10 tisoč Korejcev bori z Japonci v Mandžuriji. Dr. Rhee je sedaj načelnik korejske komisije v Združenih državah. — Japonci so pregovorili Korejce. da so se naselili v Mandžuriji — pravi dr. Rhee, — toda ta-mošnje razmere niso take, kot so jih pričakovali. Mnogi Korejci so postali kitajski državljani. Mesto da bi podpirali Japonsko, so sedaj borijo proti njej, ^ ^ ■ 3 V a i T IP YORK, THURftDlAY, OCTOBER 27, 1938 rn umht ilovm daily «■ f Owned and Published by PUBU8HDK} COMPANY (A Corporation) L Beaedfk. Tku. of »bore officers: New Y«r* CHy, N. Y. "G L A 8 NA (Tate* «f tke ODA ) Etwj Daj Except Sundays and Holldaya Ba celo lete eelJa aa Ameriko In la pol leta 9600 $3.00 si so Za New York sa celo leto......17.00 Za pol leu ....................$3 50 Za inozemstvo sa celo leto......$7.00 Zs pol leta ....................$3-50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement en Agreement Naroda" lsfaajs raakl dan tsraemil nedrij ln praznikov. Dopisi bres pislplss ln osebnosti ae ne priobčil Jejo. Denar naj m blagovoli poWUatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tadl preJAnje bivsliUe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NABODA". 21$ W. lSth Street, New York, N. Y. 0 + ■ TeAepkaae: CHelsen S—9678 - - — A VISOKA 0ARI5A Čimbolj se bliža volilna kampanja svojemu koncu, tembolj stopa v ospredje spor, ki je nastal med oben:a pre«edniškima kandidatoma glede visoke carine, ki je ua-]ozena na inozemske izdelke. Demokratski kandidat, govenier Roosevelt, obljublja, da bos pametjo revizijo carine zopet ož^el ameriško trgovino, njegov republikanski nasprotnik, predsednik Hoover, pa pravi, da je treba železni obroč še trdneje za-kovati m Združene države hermetleno zapreti proti uvozu blaga in proti priseljencem. Ker je borba jako vroča in vsestranska, so volilci pre- Claveland, Nahajamo be v času pred volitvami. Zopet bomo z glasovnico odločali o naši bodoči usodi. Smo li za republikansko ali demokratsko stranko, ki sta si v bist vu enaki in obe zagovarjata privatni kapitalizem m sedanji krivični način vladanja, kar povzroča izkoriščanje delovnega ljudstva, depresijo, brezposelnost, bedo in pomanjkanje: — ali ismo za popolnejšo človeško družbo, za odpravo privatnega velekapitala. po-dravljenje industrij, železnic iiv rudnikov, starostno in brezposelno zavarovalnino, krajše delovne ure. itd. — soeijalizem. Med republikanci in demokratsko stranko se vrši, kot običajno, navidezno pravcata borba, kdo pride do službe in krmila vlade, kar je bolj podobno konjaki dirki. kot volilnemu boju. Vse obljube. ki so nam jih in ki jih še bodo dali. niso drugega kakor va-ranje delovnega ljudstva, da dobe naše glasove in pridejo na krmilo vlade. Xe republikanci in ne demokratje ne izpolnjujejo obljub. katere zadajajo za časa kampanje. Obe stranki sta domi-nirani in vodeni po Wall Htretu in od velebankirjev. katerim je •vseeno, naj bo na vladi republikanec ali demokrat, davno je. da protektajo svoje interese v bogastvo. za katero je oropano delovno 1 jn»Vst vo. DENARKA NAKAZILA IZVBfiUJEMO ZANK SLJTVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM ▼ JUGOSLAVIJO Din 300 Dtn 100 Din 400 Din »00 Din 1000 Din 5000 aa $ 3-50 $ 54» $ 8.75 $ 8-25 $10.25 $79.00 V ITALIJO Ur 100___--------------- $ 5.70 Lir 200 __—........-...... $1120 Ur 300 ................... $16.40 Lir 400 ......................$21.75 Ur 500 _____I—................ $20.75 Ur 1000 i»l«(ll« v*£jm xnSakow Sat tgoraj navNcna, lirah dovoljujemo *• bolj« pogoj«. ...... $52.50 ainsrjlh sn NU|I IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za Isplačilo $ 5.00 morate poslali___$ 5.70 '=* " $10.00 " "__$10 M " $15.00 " "__$15.90" •» " $20.00 " " _ $21.00 •» " $404)0 " •• _ $41.10 " " $50.00 " " ___$51.30 Prejemnik dobi v starem kraju Izplačilo v dolarjih. i nakazila IzvrSuJomo po CASLK LETTER za prlotojbl«« SI. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU nt wmtrr tsth strcet (FRANK SAKSER) Ntw route. M. V. 3-.i I! SOVJETSKA MLADINA V Parizu je predaval bivši sovjetski uradnik Moskvin o mla* dini v sovjetski Rusiji. Mladi ljudje v Rusiji ničesar ne vedo o preteklosti, ne vedo, kaj se godi na evropskem zapadli, če pa morda o tem kaj vedo. so informirani zelo fslatio. ker dobivajo informacije iz nradnih sovjetskih virov. Komunizem in marksizem pije ruska mladina že z materinim mlekom. Kar se godi v Husiji. se zdi mlademu pokolenju naravno in normalno. Zato se rekrutirajo vsi udarniki in entuzijasti v prvi vrsti iz vrst mladine. Zunanje lice sovjetske mlad ne je opisal Moskvin takole: V odlični angleški družbi igra Mr. Treceh šali z mlado damo, ki obvlada igro z£lo dobro. Mr. Tfench je že malce star in trepeče v večni bojazni, da ga bo zadel mrtvoud. Sredi igre se mahoma dvigne, postane mrtvaško bled m pade nazaj v htol. Prestrašena družba se zbere o-krog njega in ga vprašuje, kaj mu je. — Kar sem že dolgo pričakoval. se je zgodilo. — odvrne Mr. Trench, —na desni >rtrani me je zadel mrtvoud! Fantje ne nosijo prstanov, de- — A. kako. to je vendar nemo deta ne uhanov in zapestnic, (,'e i ' Zagonetna, smrt mlade gospodinje. 7. oktobra zvečer je v čudnih ■ okoliščinah umrla 35-letna kmeti-1 ca Elizabeta Urhova v Stari Fu-| žini. Za večerjo je skuhala lonec ka-ve in se potem podala }>o drugih opravkih. Ko je vse opravila, si je natočila nekaj kavr. pijača pa se ji je zdela čudno grenka in je dodala se nekaj sladkorja. S tem pa ni odpravila čudnega o- ( kusa in je stopila .s kavo še k svo- Dopresija. katero so novzrorili W sos*,f)i Marjani ftestovi. Češ. naj cej zmedeni ter ne opažajo številnih na-sprotij, ki SO v«, današnji vladarji, je pahnila d-1 P^usika jje skam ^e^je .. (lavce na dno. Stare stranke bo- T,Kl1 napr«mla pozi rek. oh istem bovana V rarnill kampanjskih govonh. fla vefina tHl de]aveev np bo;«'asu pa se je Urhova zgrudila r.a Demokratski kandidat zatrjuje, da bo zamogel pri- hotelo več voliti z» nje. zato se tIa tor so v straš- hraniti v zveznem gospodarstvu nad tiaoč milijonov do. | poslužujejo za lovenje glasov , , . , i - »— starih zvijač. Demokrati pozi-' sKfKHMleo m,(>«a J" to JO je Ob\a- iarjev, isto pa trdi tudi republikanski kandidat o sebi. ■ ..... Nazadnje bo tudi treba volileeni pojasniti, kakšne gospodarske razvoje je imela v zadnjem letu visoka ea-rina. Nezaposleni industrijalni delavec in siromašni farmer bosta le težko verjela, da se 'bo položaj kaj izboljšal, ako bo Hoover izvoljen in bo carina še povišana. Bolj in bolj postajata dovzetna za 1 iokaze demokrat- ko je bilo izvršeno. nekaj notranjih organov poslali še v kemične) prejskavo. Mož tragično preminule l^mctiee se je šel** po nesreči vrnil s planin, kjer se je mudil po opravkih. Nesrečna Elizabeta je bila druga žena posestnika 1'rha. Prejšnja gospodinja na tem posestvu pa je umrla ravno pred tremi leti in sicer tudi na čuden in tragičen način, ker ^e je zastrupila z nekim sadjem. Tragična smrt priljubljene gospodinje je zbudila globoko sočutje, ves kraj pa se tudi zelo zanima za izid preiskave o vzroku te zagonetne .smrti. vajo volilee. da oddajo svoje glasove Rooseveltu in sicer za to. da se porazi Hooverja. kajti glasovi, ki bi bili oddani za Norman Thomasa. bi lahko povzročili, da bi bil zopet izvoljen Hoover;;na rovalo zastrupi jen ja Elizabeta Vrhova1 f*e je še ne-kaj časa mučila v težkih krčih, naposled pa je izdihnila. Xa klice njene sosede so prihiteli drugi in kaplan, ki je dal umirajoči zad- publikanei. Kampanjski odbor socialističnega kluba št. 27 J. S. Z. apelira akoga kandidata, da so gospodarski interesi vseli ch-žel ^»roZ'J* zl tesno zvezani ter da bo mogoče oživeti t^ovino in in dust r i- 7.rr]cd imamo župan, volitve v Cleve jo le pod pogojem, da se bo svetovna trgovina svobckTne-je vršila. Na niiiijoiie nezaposlenih se gotovo še spominja, da drugi strani delajo ravno isto re- *°Iažbo. Previdno so pokušali ostanke kave tudi drugi in vsem se je zdelo, da nekaj ni v redu. Mogoče je tudi. da so imeli vsi tak občutek zaradi nenavadne nesreče. Zagonetna -mrt je bila prijav- landn. Demokratje so nam ob- j ^ena ludl kastnim organom ^n Ijubljali. da. ako bo izvoljen njih»trupl° kmetice ostalo na kandidat Miller, se bodo odprla mrfvaškf*m ,Klru fl° Prihoda sod-mestna dela. preuredil da bo vse,' ne jima tovariši smejali in nihče bi jima ne segel v roke. Tudi frizura jc buržuazni predsodek. Kakor lasje rasto, tako jih mladina nosi. Edina dopustna frizura so nazaj počesani lai-je. kakor jih je nosil veliki učitelj socijalizma Marx. Tudi kravato sovjetska mladina odklanja. Mladina v Rusiji klobukov sploh ne nosi. Klobuke nosijo samo nekateri boljše-viški prvaki, ki imajo opraviti z inozemsko buržuazijo. K bontonu sovjetske mladne spadajo škornji- ki so pa zdaj v Rusi ji luksuz. ker so zelo dragi. Zanimivo je. razmerje med mladi iu» obeh spolov. Kjer je mladina. tam je tudi hrepenenj*« po ljubezni. Toda tudi v tem pogledu veljajo v Iiusiji novi zakoni. Ce se začne »ovjetski fant ozirati po dekletu, se «»bn najprej zanimata za svoj položaj v revoluciji, za *voj sgcijalni položaj in za to. če nista morda zrasla iz buržuaz-nih korenin. Roke fant dekletu ne go«e: — Res jc. res. — pravi Trench, — vščipnil sem se v nogo in nisem ničesar čutil. — Če je tako. potem se ne bojte. — se zasmeje njegova protiv-nica. — noga. ki ste jo všeipnili, je bila moja noga! * Te dni sem -čital sledečo zanimivo definicijo : — Kaj je ribič — Ribič je telo potrpežljivosti. obdano s komarji. * Dom je s" vedno koristen «a tistega človeka, ki se noče v javnosti prepirati. * Te dni je prišel v nav* nredni- štvo rojak, ki je iz naših krajev doma. Na li>-t s<» je naročil ter re-kel. da bi tudi rad kako lepo knjigo imel. Dali smo mu cenik. Dolgo časa ga je prebiral in izbiral. Slednjič ;-e j*e pa odloeil : — T«»1p mi dajte. Izbral si je knjigo: — "Ameri- .. ka. ali povsod je dobro doma naj-sme poljubljati, pa tudi šopkov 11J 1>,,1 ne sme prinašati, kakor je nava-. pQV'^ml nam je tudi že dve da pri nas, kajti dobro vzgojeno.^. sovjetsko dekle bi smatralo to za provokacijo. Sicer pa rož v Rusiji sploh ne moreš kupiti, če jih hočeš imeti, si jih moraš sam natrgati na tranrniku. Fantje hodijo z dekleti v kino in jih spremljajo domov. To je navadno začetek ljubezni. 770 UR ANGLEŠKEGA KRALJA IŠČEMO svojo sestro Marijo Briški, doma iz Banja Loke pri Kočevju. Leta 1903 je odšla v Ameriko, kjer .se leta 1004 poročila z Louis Frank; imela sta 5 otrok. Leta 1914 je pisala iz New Yorka in bili so nekje na East 06th St. Če kdo kaj ve o njej, naj sporoči bratu: Jakob Briški, palača "Grafike", Ma-sarykova cesta, Ljubljana, Jugoslavija. - (2x 26&27) Iz Pittsburgha poročajo, da je nekemu družinskemu očetu rodila »ena trojčke. Možak se je po dolgem premišljevanju odločil in dal vsem trem ime "Hoover". Kaj ga je dovedlo do tega ? Vzrok je povsem enostaven. Ta piaž je v sedanjem času edini človek, ki je več dobil, nego je pričakoval. In vsledtega ima dovolj vzroka, da izkaže svojo hvaležnost. (2x 264*27) _:______ _ imajo velik uspeh M H V buckinghaiuski kraljevski palači j»» začelo pred kratkim svoje vsakoletno delo 24 Ura rje v. ki morajo osnažiti in spraviti v red 160 ur obsegajoč o zbirko angleškega kralja. I rarji bodo delali dva meseca, potem pa pojdejo grad v Windsoru. kjer bo treba osnažiti in i-praviti v red 360 ur. In Windsora krenejo v Sandrig ham,. Balmoral in druge kraljeve rezidence, kjer jib čaka »c 250 ur. J Najpriljufcljenejša ura anjrloSk«'-ga kralja je namizna, v mahagoni vdelaua ura. stojča na njegovi p'walni mizi v tmekiivghamski palači. Kralj jo ima že več let. po nji uravnava avdijence in razgovore. Kralj Gcorg je najtor-nej-Ši mož Anglije. Nik<»li ne pride nikamor prepozno in baš zato morajo vse njegove ure kazati vedno »pravi čas. Skrb za ure je poverjena posebnemu urarju. V kraljevi zbirki je najdragocenejša ura. ki je bila izdelana v Franciji pet je padlo Siersch in mi pripovedoval o do- na stotine naših ljudi, ali pa uto- godkih na fronti. Povedal mi j?, n;lo v mrzli deročih valovih Dnje- da Ne na Dujestru pripravlja o- *tra. Ustavili «no>e v mali vasi Za- fenxiva in da je on dodeljen 13. znlniee. kjer je stalo poveljstvo 11. saperskemu bataljonu kot |mj vel,-1 konjeniške brigade. Tu se je bil zo- nik tretje stotnije. Nagovarjal me pet strašen boj na življenje in smrv. je dolgo. naj grem i njim. PoH«-nn mi je |K>udar;al, da morejo n.o-je dotedanje izkušnje na bojišči luriaititi tudi njemu in da m«- vabi tudi zato. ker nem Slovenec, kajti pri stutniji je imel Mtme Hrvate. D' Igo sem premišljeval, kaj naj *>lorim; dednjič sem se odločil, tla grem ž njim. Pratil htm »»vojega šefa. da me dodeli itm-novani *tot-t*»ji. M<*f prošnjo so u nI i šal i in d? ugi dan zjutraj je odscdlai stot-n kov sluga konje. !'o**lovili smo se >1 varneira uie-ta in dobrih prijateljev ter odjezdili proti fronti, V M*-i Zastavna. *JM km «hI <'rnmi»- \ )lukovini.»inoae javili k< rtumu |mj-veijstvu. Tam mi ostali nekaj dni. Dttf'H. julija >1110 imeli <~-a>tno stru /o jmi blatnih rewtah Zastavne. Ta cian je nad/nroval liaš«* |»ovelj-»tv« feldmaršal nailv »j vod a Friderik. Sprejel /a je o mint ni okrajni g!a-\«r in pa župan Zastavne. Štiri orjaška kmet^ke tmir. obleiVne v lepo riisin.sko narodno nošo. h> mit V tem Ixiju je bil slovenski lovski bataljon št. 7 dvakrat popolnoma potolčen. a wpet vzj»oe$tavIjen ? iiK»tvmi nekega češkega peapolka in pa s slovensko *'marš-kompa-nijo", ki je baš prišla od kadra in tudi že v eni uri zgubila polovica m« jih ljudi, .samih Slovencev. V l*>; mi jjosegli tudi konjeniški ;K>1-ki .in sicer 3.. 5. in 11. polk dra-goneev. 7. in 12. polk ulaneev t t 1» huzarski polk. Konje so pustili zadaj in šli jieš v boj. Strašna morija je bila na obeh straneh va-i Sjtrkor. Avstrijci so prodrli in u-jeli 140 častnikov in 2774 mož. — l jete ruske častnike je pripeljala moje delo. so mi segali nemo v roko, njih oči pa »o bile hvaležno šolane. Gledal sem za njimi, pa gledal sem tudi na vrt, kjer so sedeli ujeti častniki in premišljeval sem to velikansko razliko med moštvom in častniki, pa se izpraševal. kdo je pač kriv v.sega tega neznosnega gorja in teh vnebovpijočih krivic ? Pa sem zapisal v svoj dnevnik: — \ m-ga tega so krive proklete, ošabne glave v Berlinu, na Dunaju iti v Budimpešti. Gorje vam morilci! SUVA IN KONEC SOVJETSKEGA ZAJCA BANKOVCI IN ČASOPIS IZ SVILE V vzhodnih deželah imajo re— ne skrbi kaj naj začno z nadpro-dukcijo svile, zlasti odkar se je v zapadnih deželah priljubila umetna svila. Japonska silno trpi zaradi zastoja v prodaji svilenih iz- delkov. Cele pokrajine, kjer je močna četa bosanskega pešpolka št., bila sviloreja glavnni vir gniot-■J Sprejel jfh je gereeralštabni stot-f nr blaginje prebivalstva, zaradi nik Itirkmeier. Predstavil s<» j,- ^ današnjih razmer dobesedno strain u.~ »m. (Kxlal VMikmu posebej rc-'dsjo. Velika skladišča svile se no-Uo. jih odvede! na graščinski vr: j če jo izprazniti, kajti inozemstvo in jih pustil bogato |x»go>titi. —i jih noče pokupiti. Ponesrečil >e Kmalu za oficirji .-o pripeljali je tudi okus. da1 bi se prebitek 3lidžari veliko četo ujetega ruske-1 svil* razpeT-al doma. Ljiulje ui-«rn moštva. Ti s<, bili seveda druge- j majo za kaj takega ne sredstev ne i/r.. ile velik venec, spleten i/ J če sprejeli. Bili so to ubogi ljudje, i vol je. Izkušnja je pokazala, da se r ičnejra klanja in mn ponudde krit- h:čni in žejni, od prahu zaprašeni ha in soli. Toda nadvojvoda jc bil iu od dima okajeni, da nisem vidri ti ko pijan, da >e je kar zibal. ze-j drugega, ko njih milo gledajoče oči t i .je d»'bi'lo gledal kruh in ter j ki so hr»-p*Tiele po p-jžirku vode. in vprašal uvnTf generale, kaj p.»- n'ih l>elo svetlika joče zobe. ki *0 u • ni ta sprejem. Aruulni povelj- željno pričakovali k(*4*ka kruha, ink genera! Baltin-I'flanzer mu j''ob cesti te nesrečne kolone ru-ke- s palico, .se sirovo, ošabno obrnil, sc-ilcl v avto in .-«• < ni peljal do g,i ipc^TfljatVB. Tu ho w šihile mi>e razkošnih ictli in pijač. Igrali Ms dve pnlkovi gtKibi. Teh cer«nonij je pa bilo menda Ru-om kmalu ti ost i. kajti nainah -ta se prikazala dva a« roplana in začela *z bombami obsipati našo vas. Ko bi videli, kako si naenkrat utihnile godbe, avtomobili M) zadrdrali in visoki gost-jf« »»o jo pipihali proti varnim Cr novica nt. Preiti -mo bili prukletega obiska, skočili ni |M»«krili smo se v vame iKMizemeljske prostor«. Zunaj po o Ijali po končani kanonadi šestnajst nedolžnih mrtvih ljudi na j>olje časti k večnesim počitku. (Vr nekaj dni Mno odrinili s 1. eskadronom Pred dobrimi šestimi meseci je postal v sovjetski Rusiji domači zajec predmet splošne pozornosti. Ljudje so začeli rediti zajce, muzeji in razna društva so prirejali zajčje raastave. o življenju in navadah te ljubke domače živali so prirejali po vseh krajih predavanja. s plakatov je zrl zajček na ljudi, vsr listi so prinašali slike zajcev najrazličnejših vrst. vse življenje je bilo polno zajcev. T a skromna živalica, ki se zelo nagij množi in kljubuje vsaki kontrol; porodnosti. je dobila naenkrat težko nalogo rešiti mesni problem sovjetske Rusije. Pred zajcem j? bi i a ta odgovorna in ne preveč hvaležna naloga poverjena prašiču, ki se pa ni obnesel. Xa ovce. govedo ko imajo prosto, v Okolico ma>ta. nabirat gobe. Železniška xpprava organizira posebne vlake za nabiralce gob in okrog gob se snuje nov ljud»ki pokret. Toda vreme letos gobam ni naklonjeno in vse kaže, da tudi ta akeija ne 'bo dolgo trajala. ZNANOST V DRUŽBI MORIJE Znani nemški esejist Theodor Leasing piše.- V Nemčiji obstoja družba, kj se bavi s proučevanjem in proizvajanjem strupenih plinov. Ta družba ima v svoji službi znanstvenike, ki imajo v to svrho laboratorije in ldeti ter seveda veliko število poizkusnih živalic. Zlasti se in druge domače živali, ki se mno- učinek strupenih plinov, ki se bože počasi, prav za prav nikoli niso do uporabljali v bodoči vojni, pro-resno mislili, kajti narava je nstva-1 ucuje na mačkah. Čujmo, kaj pi-rila te živali tako. da niti pri na,;-|šejo o takih eksperimentih. "Cbro-boljši volji svojih gospodarjev ne'nik", dnevnik, ki izhaja v Saar-^icneso naglega tempa petletke, j bruecknu, kjjei se ta*k laboratorij Zato so -se sovjeti z zaupanjem I nahaja, priobčuje sledečo notico o obrnili k -«ajeit. [takem zastrupljevanju ubogih Državne zajčje farme in kolek- mačk. tivna gospodarstva so >i na vse j "Mačke so divje skakale po pro-načine prizao organi/i- neprestano tekla slina. Zaman so ml i velike zajčarne in tekmovali skušale s tačicami omiliti bol v o-nud seboj, katera tovarna vzredi »e>ih. Glavo so držale kolikor mo-v najkri^išem času najboljšega zaj^goče visf>ko. ker so skušale boljše e«:. Listi so bili polni poročil <> iz-i dihati. Ker je [>tiu težji od zraka, bomi kakovosti zajčjega mesa. o^se živali seveda trudijo, da bi do njegAvem br-gastvu vitaminov, o j segle od plina presti /.ra4i. Xato njegovi v^e-transki uporabi. T«Kia m svetu je že tako. da tudi najbolj zaslužena hvala na traja dolgo. Tem krajše je-pa življenje n * zaslužene hvale. Zaj<"ka niso hvalili po zaslugi, kajti navzlic vsej reklami ni prišel na razen- in v loiKce delavskih rrtdbin. Tako je njcyorva |>0|nilarnost hitro pojemala. Xi znano, ali gre ta neusp<»>, na račun bogatih kmetov ali i»a nočejo oblačiti v svilo, če je še tako poceni. * ....... Pod vplivom vseh teh činitcljcv nastopili zajci sami proti prose je nekemu uradniku v japon- H njihovega mesa. Kno jf skem mini-t rvtvu porodila v gla-j^tovo. da so za jci naenkrat vrgli Ti misel da hi začeli tiskati ban- ^ k ovce in časopise na svilo. Papir I •"»<>*«». N.IhV n, mo^l ra«, za bankovce je itak silno drag. garanja m veliki props- g:mdni aparat je ro<»ra! poiskat? ki onemogoča ponarejanje. C'e bi ' ntV PredmPt- Sovjetski tisk je pokrenil novo akcijo, pdjavili so se novi plakati in na zajčka je javnost pozabila. se za tiskanje bankovcev zrfčela ra- ( biti svila naii>eytii dragega papirja. je gotovo vsaj to. da bt ta metoda bila dražja od sedanje. Xi1 Ko -o se ljudje proti koncu avgll-pa tudi dvoma, da bodo bankov-l^« v začetku .septembra znota e! iz s-vile mnogo lepši kakor if '»fHfrmili zajčka, se m nihče več ža- ga moštva je .-tala velika kad. na- polnj.^a s pitno vodo. zastražena ker mora biti posebne kakovosti. ( 7. madžarskim orožnikom. Kden J z med ujetnikov, mski pešatlij-ski če-tovodja. je stopil iz vrste in hotrl z;;jeti v>osko z na-sa jeiiim bajonetom. Ko sem to videl, »eni stopil k stotniku Birkmeierju in ?a isiprosil. če sna ui vodo h kadi dati ubogim žejnim ujetnikom. Stotnik mi je dovolil. Vesel sem hitet proti kadi ter z glasni poveljem ze klical *' Wache abtreten Pokaral si*m z roko na kird in z glavo priki itiai ujf-tnikoni. Takoj so razumeli in planili ti uls)gi siromaki h kadi. ki ,je bila prazna kot bi treni1. Ko jc stotnik to videl, je ukazal takoj peljati ujetnike do kakin MlO korakov (Slovenci) v vas vi kakih 2000 iporcij kruha odveč. J-jrkovee k ti. diviziji, kjer »»o t'e- katerega lahko razdelim meti ujel-lali z mrzlično naglico za naskok nHce, če on. stotMlk. dovoli. "Raz- in otvoritev ofenzive. Bryn* črta jc tu stala ob Dujestru. Riim so bi'i ■zakopani na levem, mi pa »ia »1"S-l.em bregu reke. Bil je samo lahek ortilerijf*ki boj. kesiieje so pa pri-Tele jieti tudi perike svojo smrtno pesem A\*trijska |»ehota t»ro-tlrla jioooči preko reke Dnjestra. delite!" je ukazal, in prvič sem vi d« 1 solro usmiljenja na licu av-strij^ega častnika. Brez mlloga sem ukazal našim ^KNlčastnikom. naj razdelijo kruh med ujetnike. Po razdelitvi je korakala velikanska kolona ujetnikov mimo mene rn vsi oni, ki »o videli in razumeli U NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE ■iT "GLAS NARODA" i m ZMERNE CMttOCUHSO še tako lepega papirja. V tem. da je svila mnogo tnpežnejša od papirja »pa tiči tudi poglavitni pomislek proti takšnim bankovcem. Saj je znano dejstvo, da se v pro^ metu precejšen del bankovcev obrabi, od česar imajo državne banke dobiček. Bankovci iz svile bi torej Japonsko gmotno o-Skodovali. zato se vlada v Toki-ju upira takšnemu denarju. V o-«talem pa misel, da bi se tiskali bankovci na svilo, ni nova. Ko so Kitajci pred več sto leti uvedli nekovan denar, je bilo prvo. da so začeli tiskati bankovce iz svile. Ker pa nitii v primeru, da bi se tiskali bankovci na svilo, rt i izgledov, da bi se zaloge izčrpale, bodo gotovo poskusili tL-kati na svilo tudi časopise. VEČČLANSKE DRUŽINE Xa Francoskem je predložen /:\-kon. da bi VKaka mati. ki [srvije v zpkonu drugega otroka, prejela državno nagradfi 500 frankov, a za vsakega naslednjega otroka po mž frarikov. Razen tega naj l»i družine, ki imajo vsaj troje otrok pod trinajstimi leti. dobivale letne l*>dpore po 360 frankov na tretjega otroka, jki ~)40 frankov na četrtega in po 720 frankov na petega otroka. Končno je prevideno v načrta, da sleherni oče ali mati/ ki odfogitt vaaj troje otrok do 16 n'mal za zaičjo propagando. Rusk želodec pa ne more dolgo ostati brez ideala. Komaj je minila stava zajčjp-f mesa. so prišle v modo gobe, tudi produkt narave, ki s:» ni noži še hitreje, kafcor zajček. — Zlasti za idejo prehrane Ijtidstva t gobami. Čemu frtati v dolgih vrstah pred trgovinami z živili, ko pa gre lahko človek v gozd in na bere gobKomaj je bila sprožena ta misel, že so začeli listi obširno pisati o veliki redilnosti in drugih vrlinah gob. Zadeva z gobami je dobila celo jfolitično ozadje. V kapitalističniii državah so gobe po mnenju boljsc-'» iških pr\*akov delikatesa samo za bogate, v sovjetski Rusiji pa hran \ prole4arijata. V Moskvi prirejajo Hrnkovne organizacije poHebne gobarske ekspedieije in desettisoči de lavcev gredo šestega dne v tednu kta, prejemata x>o dovršenih šest desetih letih drž. i>okojnino po '»00 frankov letno, a tisti, ki od-goje šest otrok, po tisoč frankov letno. Pa tudi to še ni vse. Zi-kon je poskrbel, da dobivajo st r-ši ki so nameščeni v kaki službi, rodbinsko doklado prav* tako kakor državni nameščenci. Tako prejema oče za prvo svoje dete. ki še ni dopolnilo 16 let. po en frank dnev no doklade k svo^i plači, a za vsn ko nadaljnje dete po en frank in pol.:_ . ■ 1 Nesreča ne počiva! pa je profesor pritisnil na gumb. kar je povzročilo, da je bil vsa S atom zraka zastrupljen. Živali so oi^tale širok'i od prt i li gobcev. \/. gobca je uhajala gosta pena in mačke so čisto počrnele. Dihanje > bilo čedalje |>oča«neje in slabše, dokler se ni ena mačka za drugo .zvalila po tleh. Poginile so v težkih krčih, ki jih je bilo strešno gledati. Nekaj živali, ki .so jih spustili, je poginil i deloma ta koj, deloma v par minutah, ost;:1? pa v enem dnevu. Xašla pa se jt mačka, ki j«> poginila šele Stirina;sl Ini po tem lepem eksperimentu." Lessing pripominja k temu sl"-deče: "Torej uporabi se hlačk, da se preizkiusi uičnek t:ik.» ^vanega p h osgn i ovega plina, ki ga mislijo na enak način v bodočnosti spustiti na človeštvo, oziroma r.a ljudi, ki jih bodo diploniat.sk■■• pisarne označile kot "sovražnike''. Ta stvar se v?.ak dan naznanja in opisuje po časopisih in dobri Fv-ropec te reči bere. ne da bi se razburjal. X'obenega ni. ki bi vstal in rekel: Vse postave naiih ku!-turnih držav so popolnoma brez Važno za potovanje. " Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od (am, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skuhtje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi proinje za povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške. Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj cn mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRAXK SAKSER) 216 W. 18th St., New York, N. Y. narejam mleko ali tihotapim z o-pijem. me kaznujejo, ne da bi vpr;:-ša'i. ali sem s tem v resnici kotim škodoval na življenju. Odlrčilno je, ali je moje početje tako. da iz tega lid'ko nastane za družim škoda. A ko pa postavim svojo inteligenco in sv'ojf) potrebo po zaslužku v službo roorilnih in uničevalnih nagonov. !ci se imenujejo " uacionali *'. ako kemik. Fizik in biolog sodelujem pri takih zločinskih početjih, ki gred'« za uničevanjem živih bitij Človeškega, živalskega in rastlinskega carstva. potem se imenuj • to zi anosf. PreLskavanje in eksperimenti. s katerim* naj bi se odkrival V depart men tu Lot-et-Garon-ne pa žive bradate ženske. Ne gre samo za koeinice «f>fm1 nosom, ki jih vidimo pri nekaterih ženskah tudi pri nas. temveč za prave brade. V tem d»'lii Franc je nosi brado vsnka de.-eta ženska, kar zahteva relet moda. Dekleta si seveda prizadevajo kocine po obrazu odstraniti, dokler v«, še mlada, ko s«- pa postarajo, -e sprijaznijo s svojo usodo in negujejo brade. 1'čcnjaki prej tudi mislili, da so nekateri kraji okuženi z rakom. Raziskovanja > |>a ,;.>ka-zala. da t<► ni res. Izkazalo se je namreč, da ->o bili v dotičnih kra- ret in postavljal v s1užIk> člove-f štva. da bi bilo bolj srečno in z;.-! preiskani samo starejši l>u- dovoljno na Zemlji, služijo danes za j in-d katerimi j.....lstotek žr- i.rnizvajanje molilnih sretlstev. ki;»«*v ri,k" 1>H" Jf> "nacionalnimi" človeštvo žf I «;]Klinoma znorelo?" opravičuj«' z čnvstvi. Ali ni tak-» zajela neka eudna nalezljiva bo-l<-z«-]i vso vas Tilteper v Mehiki. V tej vasi ni nikogar, ki bi imel zdrave oči. \*si prebivalci so slepi. < *e s t* ne rode si»-pi. fislepe naj-p«»zneje i|cld ilni po roj-tvu. Do zadnj'-^a ni nihče vedel, kako pomagati tem nesrečnežem. Sele zdaj k«iž»*. da se je zdravniška ve- ua približata končni rešitvi tega UsOtlin-ga vprašanja. Uecnjaki so nanin-r nsnt«vili. ritga nesrečna vas j«* švicarska va-. Tenna. kjer trpi celo po-značilno telesno posebnost. [ kolenjp na liaemt»filiji. na jioseb-namreč okrogla ušesa, ki ne kažejo nobenih zarez. Še noben učenjak ni ugotovil, odkod izvira ta pojav. Nekateri učenjaki menijo, da gn* za pojav dednosti, da so bili predniki teh ljudi gobavci, na-eljeni po kolonijah v južni Franciji. Strašna bolezen naj bi jim bila ušesa izjedla in deformirala tako. da »o postala okrog- ni bolezni, ki se kaže v tem. da človek pri najmanjši ranici močno in nevarno krvavi. Bolezen se je razširila q>red -UK) leti z dveh zakoncev. Žen-k ne napada, pač jo pa dobe sinovi od mater, i'ira se hči iz take rodbine omoži, dobe njeni sinovi bolezen. Mnogi fantje so st* \z vasi raj»* izselili, dekleta s«> pa nočejo možiti in ta- la in gladka, kar se je preneslo na J ko upajo, da bodo bolezen konč- potomee. • \io zajezili in iztrebil L ki po Naročilom je pmoilti denar, bodisi v gotovini, Money Order aH poftne znamke po 1 ali S cent«. C« pošljete gotovino, rskosssadirsilt pismo. MGLAS NARODA" Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. ? 8th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBOEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN j t t lil I A I O D A' NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER-27, 1932 LASO SLO VEHE DAILY ta U . • VSAKDANJI KRUH marnmmmmoUAM U ŽIVLJEHJI m ■■min Za Glas Naroda priredil L H. 40 (Nadaljevanje.) — Samo poskusi. — Akriei gospa Režekova. — Artur more priti tolikokrat, kolikorkrat hoee in more ostati, dokler hoče. — Artur, pojdi v sobo in odloži svoje stvari. Ko pride Trudi iz trgovine, bo nodnesla svoje stvari. Zdaj pa pojdi, — mu daje pognm. ko no ie vedno nekoliko obotavlja. — Ta bi bila lepa, da bi še sina gonil iz hite! — Sin — *-iiiV. — Hahahaha! — Režek se zaničljivo nasmeje* — Da, sin! — zavpije žena. — Tu se ni treba prav nič smejati! In ko se Režek namrdne in stopi čez prag, skoči za njim. — V zakon sem ti prinesla sedemsto, potem vendar ne bom dovolila, da bi ga. kdo odganjal od hiše — mojega sina! — Tvoj *in. da, ne pa moj sin, — ji jezno odvrne. Z velikim ropotom zaloputne Režekova vrata. Otroci v trgovini slisijo še dalje, kako se stariši v kuhinji prepirajo. Z globokim vzdihom r-ede Artur na poveznjen škaf in si z obema roktma zatisne oči. Prepira znotraj ni hotel slišati in vendar j«i napenjal ušesa. Kot treskanje mu udarja na uho. — O, joj! — pravi Eli, ki je stoječ na .prstih in s .stegnjenim vratom poslušala. — Zdaj bo padalo. Artur »koči na n»»ge. Divje pogleda oko4i sebe. Zdelo se mu je. kot bi r.tene kleti padale nanj. In ali ni tudi po stopnicah stopala Mina ter mu je s svojo postavo branila izhod v svetloto in svobodo?! — Pojdi v kuhinjo, Eli, — ji pravi s tresočim glasom. — Pojdi! In ko se splazi v kuhinjo, se Artur ozira za njo. Proč. proč. tukaj ne more več ostati! Tukaj mi ni bilo več obstanka! Moral je iti iz kleti! Njegov blodeči pogled pade na mizo — nobenega denarja! Tam jc predal z denarjem!--- opazi. Ključ v ključavnici in predal je skoro napol odprt. Mnogo ni bilo. samo majhen denar — stoj. tu je cekin v posebnem predelu in nekaj bankovcev po pet. Naglo poseže.---Xe, vseg\ ne! Zopet vrže bankovce nazaj! -Samo zlat za sto dinarjev, da si za prvo silo pomaga. Saj jim So kmalu vrnil! Žil a mu bije na sencih, kri mu šine v glavo, v ušesih mu šumi. ---Tat, tat!---Oči se mu izbulija. Ozira se okoli; trese *e v po celem telesu. Zdaj se zasliši od znotraj divja kletev, ropot in krik! Koraki ae bližajo vratom. Tedaj pa Artur zgrabi svoj zavitek in zdirja iz kleti. Ko nekaj trenutkov zatem Režekova stopi v prodajalno, je bila prazna. — Kjo je Artur! — vpraša Eli, ki se je plazila za njo kot martinček. — Sel je. — pravi Eli; ravno je premišljevala, kaj bi sedaj mogla najboljšega dobiti od matere. Kadar .sta se oče in mati prepirala. tedaj je njej zorela pšenica. Eden kot drugi jo je hotel dobiti na svojo stran in od obeh je kaj dobila. Ko pride Trudi domov, ni hotela ipiLstiti svoje M*bc. Prosi in joka: samo pri Greti ne več spati! Toda nič ji ne pomaga; svoje stvari je morala prenesti v kuhinjo. Pri tem pa godrnja in se jezi; rajši ostane pol noči zunaj! Trudi ni bilo treba zvečer ostati tako dolgo zunaj. Ko se sedaj po več mesecih zopet zelo ipozno vrne domov, ji Greta odpre vrata in ji zašepeče. da naj gre tiho v sobo, ker Arturja ni., — Ka. Arturja ni ? Čudno. Ko bi vedela. — In zdaj šele da Greta joka. — Kaj pa je zopet! Ali m bila zopet tepena ? e Trudi pri svetlobi sveče slači. — Ali ste ^ dobro zabavali, gospica Trudi.' — Zatisne zlate tre pal nice in poredno pogleduje Trudi. — Ne! — Trudi vrže čeveljčke, da lete v kot. — Nikar se tako ne hudujte, gospica Trudi. Ali ga ni bilo tam T — Kdo. "on"*! ^ — Mislim "on"! Saj vendar veste. Frankopanska ulica; prične »e z L. — Kaj me briga! — Trudi naglo ugasne svečo in skoči v posteljo. Vsa izmučena leži. vendar ne more zaspati. Nekaj jo je silrlo da bi Berto vprašala o Leonu. Da bi pa tako zaupala služkinji — to vendar ni bilo za njo dostojno. In vendar jo je mučila radovednost. Berta ji pomaga rz te zadrege, ko prične sama govoriti in vse natančno poroda o Leonu Setnikarju. Ta je bil pravi! Z žarečimi očmi in vročimi lici posluša Trudi. Privoščila mu je. Ja mu je Berta pošteno pokazala zobe. Skoda, da mu tudi *ama ni povedala svoje. Toda dovolj mu je povedala Berta. Trudi "'oboke /zdi h ne in stisne Bertino roko. Tako se zgodi, da tw tekom uoči med njima sklene veliko prijateljevo. No spanje ne mislita; preveč zanimivo si pripovedujeta Z neko jr<**>odieno. ki je bila s Trudi v i*tem oddelku trjrovi ne, z zaročencem te gospodične in njegovim bratom, je bila Trudi la večer v zoologičnem vrtu, nato v neki pivnici in slednjič v kavarni. — Tudi vi morete enkrat iti z menoj. Berta. — ji reče. — Lepo se oblečite in nikdo ne bo ničesar opazil. PredMavila vas bom kot svojo sestrično. Jutri zvečer, kaj? Brat me je spremil do doma — aamo v bližini, ker mu ni treba vedeti, da stanujem v kleti — aicer mu nisem ničesar obljubila, toda gotovo bo lazil okoli trgovi ne. Mogoče mu -bo bolj ugajalo občevati z vami. — Bomo pa prav pošteno vlekle te fante, — pravi Berta ve aelo. Proti jutru nekoliko zapite, tedaj pa ju zbudi glasno stokanje gospe Režekove. Arturja tudi proti juru še ni bilo domov. Ubogi orok! Tako je bil užaljen, da jo odšel od hiše! V pomladanski noči je moral bili povsem moker. me*to da bi poleg matere ležal na »uhem. Vsakemu ,ki je prišel v trgovino, je povedala, kako grob je bil oče » sinom. — Prav gotovo se bo na lezel kake bolezni, ker je tako »lah. — In Režeka označuje za morilca. Olj dan »e ni mogla pomiriti. Tudi gospod Re/.ek je hodil o-fcolkft kot bi ga bil kdo udaril po glavi. j* **.\arara r Surovosti" - kot /„ > naslikal slami slikar širali. Paul Bransom .., nardahnjen od nararne d.TfOBti "Ba-hrrra". črnega panterja t slami "Knlgn o Džungli". " Wara r Surovosti je Redkokdaj Mila*" - In Muror tobak nima mesla r cigaretah. t V Luckies ni surovega tobaka —zato so tako mile -\yfl kupujemo najboljši in najfinejši tobak na celem svetu - toda s tem še ni povedano, zakaj ljudje vsepovsod smatrajo Lucky Strike za najmilejšo cigareto. Dejstvo je, da nikdar ne pregledamo resnice, da je "Narava v Surovosti Redkokdaj Mila"' - zato je temu finemu .tobaku po primernem sta- ranju in miljenju dana dobrota onesa Luckv Strike čistilnega u D procesa, ki je opisan z besedami - "It's toasted." Zato pravijo ljudje v vsakem mestu, trgu in vasi, da so Luckies tako mile cigarete. toasted Ta zavojček milih Luckies Th« A mer Inn T obar« Co. Že Mioči je pogrešila stodinarski cekin, ker -.tu vsak večer preštela denar in ga je Režekova .spravila pod zglavje. Kje je bil cekin? Vse kote sta preiskala. Prav gotovo je kdo ukradel. Greta, ki skoro nikdar ni bila v trgovini, je onega din* dolgo v noč čepela ! v kotu in več ur je bila sama. Zelo strogo jo izprašujeta. Na proseče dvignjene roke dobi >a-mo udarce. Od sten kl«*ti odmeva njen jok in divje kričanje matere. Zjutraj pride Eli — nekaj je vedela! S prebrisanim obrazom nekaj zašeper« materi na uho. To ni bilo mogoče! Mogoče prvikrat v življenju je dobila Eli vročo klofuto od svoje matere. Artur ua.j bi bil vzel denar —?! Ne, ne nemogoče! Toda Eli jokaje ostane pri .svoji trditvi. Gospod Režek ne reče mnogo, som o pogleda ženo in reče m mraje: — Zdaj vidi, tvoj sinček! (Dalje prihodnjič.) ZGODOVINA TANKA Zamislimo se v dana.šji tank, model 1932. leta! Orjaški kol>s iz jekla, ki ima eventuclno tudi nadstropje. a kateremu ne more ško- Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi sla-bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zate naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N. 99 dovati noben top; niti globel niti gora ga ne zastavi, a. a okrog sebe meče IhuuIm* in strelja iz .strojnih in ročnih pušk ter se je smrt r«i \>e strani. Ce imamo v inisiih te vrste tank. ti daj se spomnimo še Homerjevili besed v "Ilijadi"; zastrti vozovi, ki navaljuje'o na trdnjave in sip Ijcjo na nje kamenje.... To je i»ii po vsem videzu navaden vo'.. ki bil prevlečen z v (»lovsko kožo. a viekli so ga voli. Podobna ^e bila rimska ''želva" (najbrž se je polagoma pomikala ko želva). kater<»! -v) uporabl/ali v vojskah. No, to je I bilo že solidnejše delo. Tu se •/.< j vd^jo železne plošče, s katerimi so, bili vozovi zastrti. Vlekli so ' kot>,"i. toda zaradi teže so bili zelo nespretni. UjHnabl jali so jih največ pri obleganjih trdnjav. Tale 1 i I * "tanka" je izpopolnil šele j srednji vek. Leta 1588. je zgradil ji^mški inženir Hallschuller novi lip tanka. T> f-e bil velik voz ši-ljiste ohlike in jako težak. Vsekakor je eden najboljših starih tankov brez dvoma "Ilenriko-va kočija", izum nekega Angleža, ta "kočija" se je z velikim uspr-h<»m uporabljala za Henrika VIII. odtod ime. To je bil kolojs na eno padstrope. pri zemlji >o bili skriti konji, kisi vlekli voz. a v na«Lstrop-■><• skrivali >trelei, — Pa tudi t't tank se je težko premikal, vendar je dobro služil. Ko pa so i/i:-j.iili top, je kajpada takemu tanku cdzvonilo. En sam topovski strel je uničil celi tank. V drugi polovici preteklega sto-let a je izumil angleški inženir (Vnven izvr>1iii tip tanka na paro. je takrat u>|>ešiio uporabljal-*'. Ta izum je patentiran, vendar m | risel nikoli do praktične uporabe. Ti>ti čas so si prizadevali tudi druži francoski in anirleški inženirji. ■ la hi kaj podobnega napravili, namreč potron na paro in kar se da največjo brzino. Leta 1897 je izumil neki nemški mehanik nov tip tanka in ga ponudil cesarju. Razen teira. da j'* la t.ink vozil z veliko naglico po kopnem, je vršil svojo službo tudi kot ladja p"> jezerih, rekah in mirnejšem morju. Nemški cesar je odre-lil posebno komisijo, ki naj ta izum presodi. T« hI a po dolgih razpravah in poskusili je t« komisija, v katerih so bifi častniki in inženirji. izjavila, da je izum neupo-rabljiv. Sele v drain polovici svet. vojne so začeli rabiti Francozi. Američani in Anelži jeklene tanke s pogonom na bencin. Brez dvoma so ti tanki iMiojro pripomogli k zavezniški zmagi na zapadni fronti. Te tanke so i'/lelovali v Ameriki. Kakor hi-tvo je tank prispel na bojišče, se je ves svet zgrozil, češ. da je to najstrašnejše orožje na kopnem. In v resnici je tank tako razredčil nemške vrste, da se je kmalu nato končala svetovna vojna. l*o svetovni vojni so Francozi k'učno izpopolnili tank do poslednjih možnosti. Dane« prestavljajo tanki cele jeklene trdnjave s topovi iu strojnimi puškami, ki v >»'obodno gibljejo preko gora in <|o!in in rušijo pred seboj vse in i.o>ijo sjnrt t is« »čeri m ljudem. In v.-i ti obrambni kolusi se grade / v.-o paro zdaj, ko se leto za letom sestajajo v Ženevi mirovne konfe-r*r.ce. k, it si meče j■> oosamcziie dr žave jK'sek v o<"-i.... DEŽELA S PETIMI KOLEDARJI To je Palestina, kjer je najbolj ra-zširjen tudi pri nas ve.4avni gregorijanski koledar, ki se po njem ravnajo rimski katoličani, vlada, evropski kolonl-ti. konzulat. banke in inozemske šolske u-stanove. Poleg njega je v rabi ju lijanski koledar, ki se ga zvesto oklopajo grsko-pravoslavni verniki. Tretja občina, ki noče upoštevali nobenega drugega koledarja mimo svojega, so Kopti Več nogo Koptov pa je muslimanov. ki računajo svojo dobo šele od Mohamedanovega bega leta 622. Najstarejši pa je židovski ko-ledar. ki rabi seveda .samo Židom Vseh teh pet koledarjev povzroča v deželi velikansko zmedo, ker se drži vsak svojega ra'-.inanja časa. kar ima za posledico tudi zmešnajve na sodiščih. 28. oktotra: Olympk r Cherbourg 29. oktobra: 4 SATL'R.VIA * Trat Europa v Bremen 2. Novembra: ' Koma v fVnna lianhattan v Havre Albert ttallln » Cherbourg 3. novembra: LTesden v Kremen 4. novembra; Mai*-«ti<- v Cherbourg I>ntilajtgrir aur Mer Aquitania v Cbebourg 6. novembra: Cliani(>laiii v Havro 9. novembra: I ie« Kijornelt v Havre Hamburg v Lh«rkiura novembra: Berlin v Bremen Cente ijrand<* v (j#n»t 11. novembra: Homeric v Cherbourg Hr^rnn v Fr«-men J'i«ris v Havre 12 novembra: \ •■(• na 15. nevembrj; Lvviallian v ClierlHjur« in I'.rcm - 13 novembra: Vuleanla v Tr«t I *ut»chla nd v Cherbourg 18. novembri: '»lyrnj'fc v ("herbiurg Kurupa v Urcmcn 21. novembra: Si l>.tjH v Cherbourg I'rm llanlinv v Iliavre 21. novembra: (Jen von Steuben v llmnen 25. novembra; lierengaria v Cherbourg 26. novembra: Chamti^in v Havro Augunlun v Maje »t le v Cherbourg 23. novembra; l:rerneti v I;remen 30. novembra: New V«.rk v Cherbourg Manhattan v Havre Statvndam v lioui'.gne »ur M.r 1. decembra; Stuttgart v Bremen 2. decembra: Homeric v Cherbourg • 3. decembra : FJe* v (Ivn -a 6. decembra: Katurnia v Trat 7. decembra: Murr'pa v Kr« men I*re* I:ooneve!t v lin vre 8. decemb' a: Berlin v Bremen 3. decembra: I'A I ti S /BOŽIČNI IZLETj Mavre Albert B-.llin v ('h-rU.urn Olympic v Cherbourg 10. decembra: Kom* v On>ia 13. decembra: Hamliurg v Cherbourg 14. decembra: Ma jest ie v f'herl»oiirg . Itcplic.iria v f !h»rb'»urg Onilc di Hatola v Cet« j* 15. decembra: Bremen Leviathan v Cherbourg in Bremen 21. decembra: I're<« H-u-'ling v Havre I-eut s4-blan»l v Cherbourg 22. decembra: Irreprlen v Bremen 23. decembra: rham|>!ain v Havre Homeric v Cherbourg 27. decembra: Eur<a v I:r«-m^n 23 decembra: York v f'herliourg Manhatts-.n v Havre 10. decembra: Oijmt»ic v Cherbourg ADVERTISE in "GLAS NAP.ODA' METROPOLITAN TRAVE BUREAU (FRASK SAKSER) 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. T. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE »S italian @line "ITALIA" — "COSULICH" 1 State Street, New York DIREKTNA SLUŽBA V TRST i» DUBROVNIK Od New Yorka do Trsta t 11 DNEII RAZKOŠNE IN OGROMNE LADJE PRIHODNJA ODPLL'T IA 29. OKT.....SATURNIA 2. NOV........ROMA 10. NOV.. Conte GRANDE 12. NOV.........R E X 16. NOV.....VULCANIA 26 NOV ... AUGUSTUS ZNIŽANE CENE TJA TEF^ TJA IN NAZAJ Sijajni Prostor: — Izbor na Kuhinja V prh&ajte lokajnega agenta ali dr u t bo. Sb—d/ f