Za razvedrilo. Previden kmet. V hrvaškem Zagoriu je živel ikinetič, ki je vložil 2000 dinarjev v banko. Čez leto dni je prišel zopet v banko in zahteval svoj denar. Ko so mu ga izplačali z obrestmi vred, je pa rekel: »Le vzemite nazaj! Jaz sem se prišel le prepričat, le mi ga ta čas niste zapravili!« In je zadovoljen nad svojo previdnostjo šel zopet domov. To je pa res nerodno! Pri neki cerkvi je bil cer kovnik malo pokaran, da ni prav točen, se je pa malo jezen odrezal: »Pa poglejte, gosDod, kako je! Če ne zvonim, vsi slišijo. Če na zvonim, pa nobeden ne sliši! Prosim, da to enkrat Ijudem poveste!« Crešnje! Mlad deček je hodil k sosedu na njegov velik vrt črešnje krast. Ko je splezal preko vrtne ograje, je padel tik pred soseda. »Kaj pa hočeš ti dečko«, ga je prijazno vprašal sosed. — »Pomagal bi vam rad«, je decek odgovoril. — »Kaj pa znaš delati?« — Deček pa je milo odgovoril: »Črešnje brati.« Pa se nista zmenila, pač pa ga je sosed nagnal. —Drugi dan je šel deček zopet na krajo. Soseda ni bilo v vrtu. Dečko si je črešenj obilno privoščil in počasi odhajal. Pri vratih sreča soseda in zbeži. Ta ga pokliče nazaj, češ, da mu ima nekaj povedati, a deček mu odvrne: »Jaz sem še mlad, meni še ni treba vsega vedeti!« In je izginil. Prevara. Na neki težki skali so odkrili napis: »Blagor njemu, ki me prevrne na drugo stran!« In z vso vnemo so se spravili ljudje nad skalo in jo res prevrnili, Upali so, da bo kaj izredno dragocenega pod njo. Na drugi strani skale pa so čitali napis: »Hvala vam! Kajti naveličala sem se že na eni strani ležati!« Sramežljivost. Mati je fantka okregala in mu na to rekla: »Nič te ni sram!« — Fantek pa je rekel: »Mama, kako se pa pozna, da je človeka sram?« — Mati nru je odgovorila: »Ves rdeč postane v obraz!« — Fantek pa je še nadalje vprašal: »Kako pa to, da se naš stric Jaka le na koncu nosa sramujejo?« — Zdaj pa ni več dobil odgovora.