Francka Premk
UDK 808.63-316*15« : 82.03 : 223.2
SLOVENO-HEBRAICA: EKSOTIČNA POIMENOVANJA DIŠ^/ IN DRAGOCENIH OBLAČIL V NAJSTAREJŠIH SLOVENSKIH PSALMSKIH PREVODIH (Ps 45)
V razpravi so analizirana poimenovanja dragocenih dišav in oblačil v Trubarjevem in Dalmatinovem prevodu 45. psalma, in sicer v primerjavi s hebrejskim izvirnikom, Luthrom in Vulgato. Trubarjev prevod kaže velike podrobnosti z izvirnikom, medtem ko se Dalmatin leksikalno naslanja na Trubarja, skladenjsko pa na Luthra.
The study analyses the names of precious perfumes and clothes in Trubar's and Dalmatin's translations of Psalm 45 in comparison with the Hebrew original, Luther and Vulgata. Trubar's translation shows great similarities with the original, while Dalmatin's is lexically related to Trubar's and syntactically to Luther's.
Besedno in besedilno bogastvo Ps 45 je težko primerljivo z drugimi bibličnimi mesti v okvirih Psalmov. Po mnenju S. Mowinckla je ta psalm po svojih stilističnih značilnostih edinstvena himna kralju.1
Pri slovenjenju tega vsestransko izrazno preobloženega sporočila sta se morala oba protestantska pisca neizmerno namučiti, saj je izvirno besedilo, zaradi težkega dojemanja prvotnega mišljenja, tako težavno, da mu je redko kdo lahko do-rastel. Na izrazni ravni ima lahko besednjak z ozko specializirano konkretno vsebino veliko število vsebinskih obeležij. Nekatere formulacije so izrazito tuje slovenskemu izraznemu načinu in zato je treba iti iskat izvirne podobe v predstave starega judovskega izročila, v prvotne običaje in v njihovo duhovno bistvo.
Ps 45 po vsebini spominja na prostrano zgradbo s pretiranim obiljem notranjega okrasja, na galerijo, prepolno ornamentov in podob, ki predstavljajo prehod iz zemeljskih razsežnosti v vesolje. V slikanju človeškega telesa (ust, rok) je odraže-na sinteza mesa in duha. V kraljevskem veličastju je podana antropocentrična podoba človeka, ki je vladarsko zasedel prvo mesto in se je vse umaknilo njegovim osvajanjem. Kraljevska oblačila, dragulji, dišave pa so le odblesk notranje lepote, zunanja predstavitev vladarjeve pravičnosti.
Notranja vsebinska in oblikovna struktura psalma sta domišljeni, razvidna je stilna figura ujemanja začetka (v. 3) in konca (v. 17).
48
Jezikoslovni zapiski 1991
Pobude za nastanek psalma so zelo sporne. Na splošno prevladuje mnenje, da Ps 45 opeva poroko izraelskega kralja Ahaba s princeso Jezabele iz Tira.2 Temu ugovarja T. Gaster, ki pravi, da ta stara hebrejska hvalnica ni nujno nastala ob maziljenju oz. kronanju kralja. »Na Bližnjem vzhodu je običaj, da s poročnim parom ravnajo kot s kraljevo družino. Torej je v Ps 45 'njegovo Veličanstvo' navaden ženin in princesa običajna nevesta in vse navezave na njuno kraljevo poreklo so samo besedne igre. Pri vseh vzhodnih porokah so prisotni poklicni pesniki ali igralci (minstrel, arb. shair), ki improvizirajo pesmi na čast mladega para.«3
Drugi iz vsebinskih in stilističnih značilnosti sklepajo, da bi bilo dejansko težko govoriti o tem, da je bil psalm napisan ob kraljevski svatbi, saj govori psalmist v prvih verzih o kralju kot o heroju v vojni. To pa bi lahko simboliziralo 'Boga vojska* oz. Mesijo.4
Samo v v. 2 in v v. 18 pesnik govori o sebi in uporablja zaimenski osebni in svojilni prvini »jaz« in »moj«. Ta miselni preskok in formalno povezovanje začetnega ubesedovanja s končnim delom psalma, postavlja, gledano z očmi zgodovine, izpostavljeno in podoživeto kontinuiteto izraelskega rodu, prelivanje preteklosti v zdajšnjost kot večni krogotok posvečene človeške biti. Prizorišče se podreja zakonitostim časa, kraja in dejanja in tako - kot vrhunski dosežki klasične dramatike - prehaja v izvenčasnost.
Prvi hip se zazdi, da vsebinsko ta ljubezenska pesniška izpoved s problemsko izvenčasno grško dramatiko nima nič skupnega. Če pa se dodobra poglobimo v njeno tematiko, bi jo lahko zgostili v en stavek: pesnitev opeva kraljevsko veličino in žensko lepoto. Vrh in konec epopeje, ki se prevesi v tragedijo, pa je ostal v psalmu neizrečen: v predvideno resničnem dogodku (kralja Ahabe in princese Jezabele iz Tira) so opevani čari kralja pripeljali do katarze, poroka je propadla.
Ps 45 odkriva, pod lupino prazničnega dogodka, celotno dramo izraelske skupnosti. V simbol kralja je zavita skrivnost izbranosti in maziljenja.
Preden preidemo k posebnemu delu obravnave, se ustavimo pri nekaterih pomembnejših opažanjih, ki izstopajo iz besedila tega psalma. Zaradi pregleda nad celoto navedimo na tem mestu tiste dele besedila, ki smo jih zaradi tesno določenih razpravnih okvirov morali izločiti iz podrobnejše diferencialne analize. Prepisu izvirnikovih verzov sledi tisto vzporedno besedilo, ki je izvirniku najbližje, to je besedilo Primoža Trubarja.
TTnronKi în pwi mx vjn iea'   3
:Ub^b DTfrK Ipm p bv
.•Tfim Trn toj tt bv Tam nun   4
F. Premk: Eksotična poimenovanja dišav .,
49
pnx man rwx ion bv im n1?* mm   5 ;tot rrorm Tnrn ynnn rmv umu/ ym   6
.-Tirata raw mm rau/ Tin n^iy nrrfrx tndd z
;tdin orna tot^ bw ma Trrnpn trato mn jo
;Tix rim iny roun tjtn nrn wi ra ynu; ji
*nrwm tttx xvt d to* Tton wm 12
:Dy nnwj "far tb nram tx ra J3
3. Ti /i ta leipshi vmei vfemi zhloaeskimi Otruki,
ta Gnada ie islyta vtuih vuftih, Obtu ie Bug tebe shegnal vekoma.
4. Ti mozhni Iunak opashi tui mezh, na to tuio Stran, Stuiem Gofpoftuum inu I tuio lipoto.
5. Inu vti tui naredbi puidi po frezhi, vleči femkai
tei rifnici hdobrimu, inu de te reune per Praudi obderfish, inu ta tuia De f niza bode tebi zhudne rizhy iskafala.
6. Öftre fo tuie ftrelle, de ty ludy pred tebo doli padaio, Vf redi vmei Souurashniki tiga Kralla.
7. O Bug tui ftol oftane vfelei inu vekoma, Ta Paliza tuiga Kraleuftua ie ena rauna Paliza.
10.   Vmei tuiemi Shlahtniki fo tudi te Szhere tih Kralyz, ta Neueifta ftoy na tui de f nici, fgul vslatei oblyzhena.
11    Poslushai ti Hzhy, gledai gori, inu perkloni tuia Vusheffa, Inu pofabi tuiga folka inu te Hyshe tuiga Ozheta.
12. Toku ta Kral bode na tuie lepoti en lusht imel, Sakai on ie tui Go f pud, inu ti ga imash molyti.
13. Inu te Szhere is Tira prido shnih Darruui, Ty bogati vmei ludmi bodo pred tebo molyli.
Paralele začetka (v. 3), srede (v. 7) in konca psalma (v. 18), s ponavljanjem besede rfflJJ 'ôtem5, poudarjajo Večnost', 'neomejeno trajnost', ki jo izpričujejo tudi simboli moči: teu gibbôr 'junak' (v. 4), tot yëmînéka 'tvoja desnica' (vv. 5, 10) ter dva simbola, ki sta nastala ob vednostni selekciji, stopnjevanju in moči: tnod kis'àka 'tvoj prestol' (v. 7) in šebet 'žezlo' (v. 7). Ob teh temeljih večnosti, trdnosti in moči je podana skrajna razgibanost z menjavanjem logičnega
50
Jezikoslovni zapiski 1991
osebka v pripovedi: v. 2 jaz (pripovedovalec), vv. 3-6 ti (kralj), v. 7 ti (Bog, kralj), v. 11 ti (kraljica), v. 12 on (kralj), v. 13 one (tirske hčere), v. 14 ona (kraljeva hči), vv. 17-18 ti (kraljeva hči). Podobno se soočamo tudi z raznovrstnostjo glagolskih oblik, časov, vidov.
Zaradi naštetih jezikovnih lastnosti je bil psalm trd oreh pri prevajanju.
V v. 6 noben od štirih vzorčno pritegnjenih prevodov (T., D., Lu. in Vu.) ne prevaja figurativnega skladenjskega hebraizma :*\bY3H HHK 1^1 bëlëb 'oyëbê hammelek 'v srcu kraljevih sovražnikov', ker se je ta izrazni tip zdel prevajalcem tuj in smisel sporočila iz Trubarjevega V Sredi vmei Souurashniki tiga Kralla neoporečno razviden. Enako tolmačijo tudi Vulgata, Luther in Walther.
Sporen je prevedek Bug pri Trubarju in pri Dalmatinu, čeprav ustreza temeljnemu pomenu hebrejskega pojma DTfrX 'ëlôhîm. Sobesedilo nas navaja k potrditvi prevedka v pomenu 'vladar', ki ga utemeljujejo novejši prevodi. Gre za eno izmed inačic ključne besede psalma: *]bY2 melek 'kralj'.
Zdaj pa se bomo ustavili ob verzih 2, 8, 9, 14, 15, ki najbolj živo kažejo naslovno problematiko. Primerjava bo osredotočena predvsem na prevajanje Trubarja (T.), Dalmatina (D.), Luthra (Lu.) in Vulgate (Vu.).
V. 2
1?nb i\uyi3 va nnx mu tn n6 urm
T.    MVie ferce tihta eno lipo Peifan, iejt hozho muia Deila
timu Krallu poueidatU Mui iefik bo ena perut eniga hitriga Pif f aria.
D.    Moje ferce slaga eno lepo Pejffen, left hozhem pejti od eniga Krajla: Moj jesik je enu peru eniga hitriga Pijfarja.
Lu.  Mein Hertz trachtet ein feines Lied / Jch wil singen von eim Könige / Meine zunge ist ein grijfel eins guten Schreibers.
Vu.  Eructavit cor meum verbum bonum: dico ego opera mea régi. Lingua mea calamus scribae velociter scribentis.
Že ta, prvi verz nas sooča z neskončno zahtevno govorico srca, saj je hkrati razsipno bujna in ostra kot konica peresa.
U/m raljcaš 'vreti, preplaviti, prekriti'. Sama oblikoglasna podoba glagola je onomatopoetska kot tudi pomensko sorodni tt/m ra*aš 'šum, ropot'. Trubarjev
F. Premk: Eksotična poimenovanja dišav
51
tihta za U/m rafraš je navidez zelo nebogljen izrazni ustreznik, verjetno prikrojen po nemškem Lu. dichtet. (Prim, tolmač iz nem. Dolmetsch interpres.)
Zanimiv, hkrati pa v slovenščini nesprejemljiv prevod prvega polverza ima J. Japelj:
Moje fèrze sagârya eno lejpo pejfèm.
Ustreznik sagânja je žalostno nebogljen posredni prevod Vulgate: eructo 'brblja, govori', prvotno 'izriga, izbljuva, izvrže'.
S. R. Hirsch pravi: »To je edino mesto v Bibliji, kjer je \I/m rahaš v funkciji glagola. V rabinski literaturi ta beseda najobičajneje poimenuje premikanje ustnic. Običajno označuje hiter, a neslišen gib.«6
Manjši filološki problem predstavlja tretji in zadnji segment, kjer je besedno-zvezna metafora TTTfa TDIO DU lët sôpër mâhîr 'pero hitrega pisarja', pri kateri je pomožnik neizražen. Pri Trubarju je le-ta dopolnjena s prihodnjikom bo, pri Dalmatinu pa s sedanjikom je. Tako slovenska pisca neoporečno, z izborom pomožnikove oblike, ki ne more ostati neprevedena, variirata avtorjevo misel. Tïubarjev prevod je uglašen z Vulgato v zadnjem delu, to je v tretjem polverzu (c). Dalmatin je v tem verzu prevzel Luthrovo površnost pa tudi samovoljo. Oddaljil se je od izvirnika v tem, da je izpustil pomembno besedo WVtl mcCâsay 'moje delo'. Zadnji stavek je oprt na Trubarjev prevod. Zastarelo besedo perut je Dalmatin zamenjal s peru. To sodi med jezikovne izboljšave, ki jih je prineslo novejše obdobje. V besedišču Dalmatinovega Davidovega Psaltra vendarle najdemo besedno družino: pero, perut, peruta.
V. 8
yun xïïwn pix ran* nnnna jwv irw Trfrx nvfrx inu/n p bv
T.    Ti lubish to Prauizo inu fouurafish vfo Neuernoft, obtu ie
tebe Bug, tui Bug shalbal fteim veffelim oliem, Vezh koker
te tuie Touarishe. D.    Ti lubifh to prauizo inu fovrashifh hudobnu djartje: Satu je
tebe Bug, tag' Bug, shalbal, s ojljem tiga veffelja, vezh
kakor tvoje tovarifhe. Lu.  Du liebest Gerechtigkeit / vnd hassest Gottlos wesen /
Darumb hat dich Gott / dein Gott / gesalbet mit Freudenöle /
mehr denn deine Gesellen. Vu.  Dilexisti iustitiam et odisti iniquitatem;
propterea unxit te Deus Deus tuus
oleo laetitiae, prae consortibus tuis.
52
Jezikoslovni zapiski 1991
Z besedico p bv xal kën, ki je pravilno prevedena: T. obtu, D. satu, se prvi polverz nadaljuje z drugim. Taka atipična mesta hebrejske poezije, kjer kli-maktična ureditev nadomešča pričakovani paralelizem, so pomembne zgradbene variacije, ki razbijajo monotonijo.7
Pri preverjanju besede yun rešcC je Trubar ostal pri enoleksemskem poimenovanju Neuernoft, ki v nobenem oziru ne zavaja zaradi neprevedenih praznin, saj ohranja vse prvine izvirnega izraza.8 Dalmatin pa je z dvoleksemskim poimenovanjem hudobna djanje uveljavil svoj občutek, da je treba Trubarjevo interpretacijo obogatiti in poglobiti. Tak poseg je načelno sicer razumljiv, z navedbo besede djanje pa usmerja dogajanje k popredmetenju človeških dejanj. Tako v nasprotju z Luthrom, ki navezuje na brezbožna bitja Gottlos wesen, Dalmatin vari-ira avtorjevo misel in ji postavlja lastne okvire.
Posebno zanimivi so slovenski ustrezniki za izvirnikove sintagme IHUSW fnu/ semen šašon 'olje veselja*. Japelj posnema Dalmatina: s'ôljam tiga vefsélja.
Naša pozornost se bo osredotočila na naslednji verz, ki je najpomembnejše mesto pri ponazoritvi prevzema leksikalnih hebraizmov tega psalma.
V. 9
T.    Tui guant ie fgul Myra Aloe inu Kezia, ti hodish is tih Elefantouskih kofty hysh, Vkaterih ti imash tuie Veffelie.
D.    Tvoj gvant je sgul Myrra, Aloe, inu Kezia, is Slonovih
kofty hifh perneffena, od kateriga ti imafh tvoje veffelje. Lu.   Deine Kleider sind eitel Myrrhen / Aloes vnd Kezia / Wenn
du aus den Elfenbeinen pallasten da her trittest / in
deiner schönen Pracht Vu.  Myrrha et gutta et casia in vestimentis tuis; a domibus
eburneis chordae delectaverunt te.
V navedenih prevodih so prisotna avtentična poimenovanja orientalskih dišav. Hebrejsko Tt2 mor 'mira', rrfrnx 'ahälot 'aloja', HBTttp qëstôt (mn) 'kecija'. 'vrsta cimeta'.
Vsi trije leksikalni primeri prevzetega terminološkega botaničnega izrazja so že delno podrejeni jezikovnim zakonitostim sodobne slovenščine in jih ne obravnavamo več kot tujke, temveč kot sposojenke:
F. Premk: Eksotična poimenovanja dišav
53
aloja (aloa) »Aquilaria agalacha, iz družine agav, indijsko drevo, ki zraste v višino do 30 m«9, »sanskrtsko ime je Aghal«0, 'agavi podobna rastlina z debelimi, mesnatimi listi'.11
rnXTTJfp qëstôt (mn) 'kecija'. »Cinnamomum, cvetlice, ki dišijo po cimetu«12 kâsija 'tropska rastlina s pernatimi listi in navadno rumenimi cveti v groz-dastem socvetju'.13
mira Commiphora abyssinica, 'rastlina, ki raste na arabskih in afriških obrežjih'.14 'dišeča smola nekaterih tropskih dreves'.15
Zanima nas diahroni zapis teh besed v slovenskem knjižnem jeziku. Seveda bo njihova pomenska funkcija razvidna iz celotnega sobesedila.
Navedimo kronološko nekaj poznejših (glede na Trubarja in Dalmatina) slovenskih prevodov:
Pri J. Japlju najdemo smiselno interpretacijo izvirnika:
Po myrrU âloe, inu câffii difhe tvoje is flonokoftenih
s-hranb (pèrnefséne) oblazhila: s' katerimi tebe rasvefsele.
V izvirniku ne najdemo parafraze Po miri, aloe, inu kasiji diše, temveč je dobesedni prevod: 'mira, aloa in kasija /so/ vsa tvoja oblačila'. Pri tem moramo opozoriti na neko, na prvi pogled popolnoma neznatno in skrito malenkost. Hebrejsko poimenovanje za 'oblačila' je na tem mestu izjemoma ženskega spola: TVHX2 bigëdôt (bigëdôt v statusu constructusu - ses.) namesto običajnega DHU bigëdîm (tudi del ses.). JTTUl pa se rima z mn bënôt 'hčere' iz naslednjega verza (v. 10).
To prehajanje dišav v oblačila, prisotno v izvirniku, dodatno tolmačijo drugi svetopisemski viri. Iz Est (Esterine knjige) 2,12 je lepo razvidna dolgotrajna (6-mesečna) obredna uporaba mirovega olja in drugih dišav (nadaljnjih 6 mesecev) po pravilih ženskega očiščevanja, katerega osnova pa je bila brezdvomno v duhovnosti, ženski iniciaciji, širjenju zavesti. V času predpisane nege z dragocenimi olji je ta očiščevalni balzam lahko postal del telesa in duše. Ime "IflDK 'ester 'skrito' v zvezi z naštetimi eksotičnimi izrazi samo opozarja, da se za temi, navidez nepomembnimi rastlinskimi poimenovanji, skrivajo tehtni pomenski vidiki, zakoreninjeni globoko v stari orientalski mitologiji. Šele v teku stoletij so bili prvotni pojmi demitologizirani in so dobili zgolj konkretno vsebino.
V Ps 45 govori psalmist o delih, običajih in prizadevanjih, ki so navidez obrnjeni navzven, v resnici pa gre za skrito prodiranje v notranjost, ker je nasvet srca že privedel do notranjega dejanja in je postal del celotnih kozmičnih danosti (12 mesecev).
Ob soočenju s prastarimi formulami in izrazjem presevajo skozi nevtralne besede veličastne podobe govorice srca, v duhu časa, ki je pomene prežel v osrčju
54
Jezikoslovni zapiski 1991
poetične prasnovi. Neizbežna povezanost vseh vrednostnih vidikov, v navidez zabrisanih konturah nad posameznimi pesniškimi izrazi, se nam razodeva na pomenski ravni kot nepretrgana veriga notranjih pomenov. Kulturnozgodovinskemu ozadju vrača beseda njegovo prvotno obeležje.
Iz primerjave najstarejših slovenskih prevodov je jasno razvidno, da je Dalmatin prevzel eksotična poimenovanja dragocenih dišav po Trubarju. Izrazna poimenovanja omenjenih snovi so bila verjetno naslonjena na Luthrova in prevodi zadoščajo temeljnim estetskim zahtevam. Iz Trubarjeve in Dalmatinove edninske oblike T. Myra, D. Myrra in iz Luthrove množinske oblike Myrrhen lahko sklepamo, da se slovenska avtorja nista brez vidnega razloga (pri oznaki števila) odmaknila od Luthra in uveljavila edninsko obliko originala. Ker besedilo Vulgate (pa tudi drugih preverjenih latinskih predlog) pri preostalih eksotičnih izrazih (razen pri izboru števila) ni igralo pomembnejše vloge pri Trubarjevem prevajanju, domnevamo, da je moral nastati njegov prevod ob stiku z izvirnim besedilom. V. 9 je ponoven dokaz za Trubarjev spontani ustvarjalni proces, pri katerem je ta avtor v najčistejši obliki podoživljal in ovekovečil besedilo izvirnika.16
Oglejmo si to mesto še v novejših prevodih: J. Krašovec:
Mira in aloa, kasija so vsa tvoja oblačila,
iz slonokoščenih palač te razveseljujejo strune.
Zgoščenost hebrejskega izvirnika, ki nima izraženega niti pomožnika so, neposredno ponazarja vonj in sijaj kraljevih oblačil, s katerim je prepojena kraljevska zunanjost, če pa pomislimo na sinekdoho, pa tudi vse kraljevsko bistvo. Na tak tip metonimije da misliti v. 14, ki bo sledil.
Tbžek gordijski vozel, ki ga najdemo v izvirniku, je BIB rešil tako, da je ohranil izvirno skladnjo, obenem pa je dodal ležeče manjkajoči glagol:
Vsa oblačila tvoja diše miro in aloo in kasijo, iz palač slonokoščenih te razveseljuje godba na strune.
Tukaj se neposredno, in bolj kot kjer koli drugje, soočamo s primerjavo klasične dramske scene, kjer bujne odrske dišave popeljejo gledalca (bralca) v srce uprizorjenih dogodkov. Dišave so del zunanjosti, ki prodira v notranjost in prehaja v vse kotičke vesoljskega gledališča.
Skladenjska povezava med posameznimi enotami sporočila je lahko razumljiva ob dejstvu, da so bili v slonokoščenih palačah tudi nasadi mire, aloje in kasije.
Ta vizija psalmskih dogajanj - dramske uprizoritve in neposredne povezave med bralcem psalma in gledalcem - je pričujoča v ubeseditvi F. Lampeta:
Mira in aloa in kasija diše iz tvojih oblačil, iz hiš slonokostenih, iz Jcor terih te razveseljujejo kraljevske hčere v tvoji krasoti.
F. Premk: Eksotična poimenovanja dišav .,
55
V. 14
.nun* iHT rnfflttrtan rtmo lta ra mta ta
T.    V Je Gofpoftuu te Szhere tiga Kralla, ie is notra, Ona
ie Sguantom od slata oblyzhena. D.    Krqjleva Hzhy je cillu zhaftita snotraj, Ona je s'sla~
tim gvantom gvantana. Lu.  Des Königs tochter ist gantz herrlich inwendig / Sie
ist mit gülden Stücken gekleidet Vu. Tota pulchra filia regis ab intus, fimbriis aureis circumamicta.
Ifežko je izčrpati različne razlage pojma HMD pnîmâh 'znotraj, od znotraj*. Če bi razlagali to mesto neodvisno od paralelnega stavka, bi ga lahko pojmovali, izhajajoč iz duhovnih izhodišč: nikakor ne moremo razumeti notranje lepote kraljeve hčere.
Luther vzporeja omenjene parabole s cerkvijo, ki »jo je kraljica judovskega ljudstva naredila veliko«.17
Omenjene razlage lahko štejemo med različne spoznavnoteoretske interpretacije in dopuščamo možnost, da osvetlitve drugih aspektov pojasnijo težavno besedilo.
Povezavo zunanjosti - uporabo dišav pri obrednem očiščevanju (v. 9) in notranjosti (v. 14) - nam nudijo žive priče, ki so doživele notranje razsvetljenje pri kopeli v mikvé. Mikvé je kamnita banja ob vodnem izviru ali napolnjena s kap-nico in omogoča kopel pod milim nebom in tako neposreden stik z vesoljem.18
Trubar je z izpostavo spornega mesta ie is notra opevano notranjost posebej poudaril, lepoto pa je pretolmačil kot psihološki, notranji simbol. Opis zunanjega razkošja v paralelnem stavku je samo nadomestilo za globljo, živo stvarnost. Kraljičina častitljivost je našla svojo identifikacijo v zlatih vezeninah, v katere je bila oblečena; bile so samo zunanji izraz njene notranje veličine. V. 14 je dokument temeljne svetopisemske modrosti: tako zunaj kot znotraj, tako znotraj kot zunaj.19
V. 15
i? rrocnn nrmn nnnx nbvn *pnb tam mnprb
T.    Ona bode vpyffanim guantu htimu Krallu perpellana, Inu Ja no bodo tudi te Dezhle, nee Drushyce htebi perpelane.
56
Jezikoslovni zapiski 1991
D.    Njo pelajo v'piffanim gvanti h'Krajlu: Inu nje
Drushice, te Dezhle, katere sa njo hodio, Ktebi pelajo.
Lu.  Man füret sie in gestickten Kleidern zum König / Vnd ire gespelen / die Jungfrawen / die jr nachgehen / furt man zu dir.
Vu.  In vestibus variatis adducetur regU virgines post earn, proximae eius, afferentur tibi.
Vv. 14-16 opevajo v vzvišenem slogu idilo, ki je utelešena v liku kraljeve neveste. Ceremonialni blišč je ponazorjen s tradicionalnimi predstavnimi pričevanji.
Jezikovno omenjeni verzi, ki so ubeseditev popredmetenega sijaja, ne predstavljajo izraznih težav. Pri poimenovanju posebnih hebrejskih terminov s področja zasebnih ženskih oblačil, npr. 1HT nïïltWÏD mimmisbësôt zähäb (v. 14) 'iz (posebne) zlate tkanine', sta se Trubar in Dalmatin, pri odsotnosti ustreznih leksi-kalnih znamenj za terminološka poimenovanja, zatekla k pomensko nadrejenemu pojmu: T. fguantom od slatat D. s'slatim gvantom. Obvladovanje svetopisemskega stila pa Dalmatin dokazuje s tem, da ima figuro etymologiko celo tedaj, ko je izvirnikovo besedilo nima: D. s'slatim gvantom gvantana.
TX\72p^b lirqämot '(posebna) pisana stvar' prevaja Trubar vpyffanim guantut Dalmatin pa ima v'piffanim gvanti.
V v. 15 ima Trubar dobesedno pasivno tolmačenje izvirnikovega ^lin tubal, puai (pasiv piela) '(pri)peljana je', T. perpellanat Dalmatin pa ima aktiv: Njo pelajo. Isti glagol v množinski obliki zasledimo tudi v v. 16. Aktiv bi bil ta* yäbal 'peljati', hifil.20
Sinteza
Ps 45 je leksikalno skrajno zgovoren in značilen za psalmsko literaturo in v pritegnjenih slovenskih prevodih posebno lepo zrcali izvirnikove umetniške prvine.
S poimenovanji orientalskih dišav se slovenska prevajalca oklepata eksotičnih poimenovanj izvirnika, zato so v teh primerih ohranjene vse temeljne prvine originala.
Ker gre za prav posebno ilustrativen primer prevzema leksikalnih in skladenjskih orientalizmov, je ta pomembni tip ohranjenega avtentičnega besedišča analiziran v sobesedilnih zvezah.
Temeljne prevodne razlike med Trubarjevim in Dalmatinovim prevodom so razvidne že takoj iz v. 2, kjer sta zavzela različni stališči do uvodoma naznanjene
F. Premk: Eksotična poimenovanja dišav
57
pesniške stvaritve in njene povezave s kraljem oziroma s psalmistovo osebnostjo. Kot posledica dvoumnega tolmačenja hebrejskega predloga b lë prevaja Trubar timu kralju, Dalmatin pa od eniga Krajla.
Dalmatin se pri večini prevodov leksikalno naslanja na Trubarjeve prevode, skladenjsko pa na Luthra.
Pri preverjanju ohranjenih poetizmov v slovenskih prevodih ugotavljamo, da je v v. 3 pri Trubarju dobesedno preveden frazeologem ta Gnada ie islyta vtuih vuftih, medtem ko je Dalmatin v ozkem razmerju do Luthra ta biblicizem kar odmislil in je zapisal svojo opisno slovenizirano rešitev, ki jo je skušal napolniti z izvirno vsebino: Lubezniva fo tvoja ufta.
Dalmatin ima nekatere jezikovne izboljšave, čeprav so te, predvsem enosmerne zamenjave, včasih smiselno problematične. Njegova substitucija Trubarjevega prevoda Neuernoft z opisnim hudobnu djanje za hebrejsko yun resa" (v. 8) je šibka, ker izvirnikov pomen (v primerjavi s Trubarjem) preveč opredeli in zoži.
V. 9 in vv. 13-15 se spuščajo v podrobne opise kraljevskih oblačil, ki ohranjajo v v. 9 izvirne poimenovalne botanične termine, verjetno prikrojene po izvirniku, ob soočenju z Luthrovo predlogo. Odstopi od Vulgate so tako močni, da kot vmesno besedilo ni mogla priti v poštev. Najpodrobneje je analiziran v. 9, ker je v njem zbrano obravnavano izrazje.
V vv. 14 in 15 sta Trubar in Dalmatin prevedla specialna poimenovanja oblačil v preprost jezik.
OPOMBE
Pri dognanjih je bilo preverjeno listkovno gradivo popolnih izpisov protestantskih del v Komisiji za historične slovarje slovenskega jezika.
Pri prečrkovanju hebrejskega črkopisa so bila upoštevana slovenščini prilagojena načela mednarodne konvencije, ki jih je izdelal profesor dr. Jože Krašovcc in jih je potrdila mentorska komisija: prof. dr. K. Gantar, prof. dr. B. Pogorelcc in prof. dr. J. Toporišič.
1 S. MOWINCKEL I "As started above, both in Babylonia and in Egypt the direct 'hymn to the king', who is more or less clearly described and praised as a god, is quite common, but of this type of poem we have only one actual example ... Ps 45." 75.
2 USZ (Uvod v SP stare zaveze) 415. Prim. T. Gaster, 753.
3 T. GASTER "Once we bear in mind, howewer, that in the Near East, as elsewhere, it is a common convention to treat a bridal couple as royalty, it becomes apparent that 'His Majesty' is simply an ordinary bridegroom and the princess an ordinary
58
Jezikoslovni zapiski 1991
bride, and that the reference to their regal status and dignity are no more than jeux d'esprit." 753. - O terminu minstrel SSKJ I: lit. ... pesnik in pevec na plemiškem dvorcu, ki spremlja svoje pesmi z igranjem na glasbilo. 785.
4 R. TOURNÄV najprej našteva kralje, ki bi jim bil lahko psalm še namenjen (Salomon, Joram, Jeroboam, Ahab), nato pa govori o aluziji na kralja-maziljenca: "Mais la tradition juive et chrétienne fait de cet épithalame une allégorie célébrant les noces du Roi-Messie ..." 223.
5 N. H. RIDDERBOS govori o pomenu figure ponavljanja v psalmih 19-45 in navaja terminologijo M. Bubra (Zu einer neuen Verdeutschung der Schrift, 1954 Stichwörter, Leitwärter, Schlüsselwörter 15) 20.
6 S. R. HIRSCH, 323.
- Prim. M. DAHOOD nakazuje naslednjo možnost razlage tega prvega težkega tekstno--kritičnega problema Ps 45: rnhaš naj bi bila metatetična oblika od haraš "variti, raziti kovino", ki pa tukaj pomeni 'zlagati, improvizirati'.
- Pojmovna sorodnost med obdelovanjem kovine' in 'zlaganjem pesmi' je razvidna iz hebrejsko-sirijskega qin 'pritoževati se, peti' in arabskega qayn 'kovač'. I, 270.
- Prim. F. ZORELL 'proprie: commovetur, palpitât, vibrât; acc. ebullit, effundit cor verbum faustum, Ps 45,2. / arb. rahaša 1,5,8 se agitât, movetur; 769a'.
- V 2c najdemo notranjo identifikacijo med pojmi: srce - 2a : jezik 2c; 'zlaga' rnoaš Idi - hitri pisar sôpêr mnhîr, ki ga M. Dahood etimološko povezuje z (bn mhrb 1 spr) 2c 'sin Mahirbaala, pisarja'. 1,271.
7 N. H. RIDDERBOS. K terminologiji in funkciji klimaksa v psalmih. 47.
8 Širina pomenskega polja hebr. sedeq je v tem verzu razvidna že iz antonimnega razmerja z reša\ ki vključuje pomene: 'nevernost, nepravičnost, hudobija, brezbožnost' idr.
9 J. ŠTAJNBERG, 15.
10 IB I, 238.
11 SSKJ I, 30.
12 J. ŠTAJNBERG, 751.
13 SSKJ II, 293.
14 J. ŠTAJNBERG, 498.
15 SSKJ II, 584.
16 Tudi pri R. WALTHERJU so obravnavani eksotični termini v množini.
17 E. MUELHAUPT I, govori o Luthrovi razlagi notranjega pojmovanja veselja. 171.
18 Luthrovo alegorično pojmovanje v. 14 gl. E. MUELHAUPT I, 171-173. M. Luther poudarja, da je treba to mesto razumeti v duhu sedanjosti: zunanjost je cerkev, notranjost pa je izpolnjena z božjim ljudstvom. Zunanjost (zlato, oblačila) naj bi bila
F. Premk: Eksotična poimenovanja dišav .,
59
človekova notranjost - vera. 171. Prim. J. KRAŠOVEC Judovska in krščanska razlaga Es 45 pravi v zvezi z razlago tega psalma, da ne more voditi do enoumne, izključujoče gotovosti zastopanih stališč. Upoštevati je treba avtonomnost duhovnih razsežnosti, ki so onkraj določenih izročil in običajnih človeških spoznavnih kategorij. 405.
19 Mikvé je zgrajena po natančnih predpisih in obred je v neposredni vsebinski povezavi s krščanskim krstom.
- Prim. J. COEN: "Ob prvi kopeli v mikvé sem imela občutek, da sem bila razsvetljena Cpovzdignjena v svetost* - comme une élévation à la sainteté)." 284.
20 Dalmatinovo prevajanje glagola v aktivu je lepše, Trubarjevo pasivno pa odraža njegovo skrb, da je prevod tudi v oblikoslovju zvest odraz izvirnika. Pasiv ima tudi R. Walther.
VIRI
BAUER, H. - LEANDER, P. Historische Grammatik der hebräischen Sprache des Alten
Testaments. Hildesheim 1962. BHS Biblia Hebraica Stuttgartensia. Stuttgart 1968. BIB Sveto pismo Starega in Novega zakona. Ljubljana 1914.
DALMATIN, J. Biblia, tv ie, vse svetv pismv, Stariga inu Noviga Teftamenta, SlovenJki,
tolmazhena. Wittemberg 1584. Faksimile. Ljubljana 1968. ERBEN, J. Grundzüge einer Syntax der Sprache Luthers. Berlin 1954. FEUER, A. Ch. Tèhiîim - Psalms K A new translation with a commentary anthologized
from talmudic, midrashic and rabinic sources. New Y)rk 1983. GESENIUS, W. Hebräisches und Chaldäisches Handwörterbuch über das Alte Testament.
Leipzig 1878.
Hebräische Grammatik It llß III. Zürich - New \brk 1986. HIRSCH, S. R. The Psalms. Jerusalem - New \ork 1978. JB The Jerusalem Bible. Jerusalem 1986.
KUTSCHER, E. Y. A History of the Hebrew Language. Jerusalem 1984. LAMPE, F. Zgodbe Sv. pisma I. Celovec 1894.
LIVNY, Y. - KOKBA, M. Hebrew Grammar for Schools and Colleges. Jerusalem 19734. LUTHER, M. Die gantze Heilige Schrifft II. München 1974.
MANDELKERN, S. \bteris Testamenti Concordantiae Hcbraicae atque chaldaicae. Berlin 19252.
SP Sveto pismo stare in nove zaveze. Ljubljana 1974.
STRONG, J. The Exhaustive Concordance of the Bible. USA 18941.
ŠTAJNBERG, J. Milon Hatenak. Tel Aviv 1977. 15.
60
Jezikoslovni zapiski 1991
TORA NEVIIM VEKOTVIM. Wien 1898.
TRAUN, A. (JAPELJ, J.) Svetu pismu stariga testamenta: Bukve tih psaimov. Ljubljana 1798.
TRUBAR, P. Ta Celi Psalter Dauidou. Tübingen 1566.
TPPs Ta pervi psalm shnega triemi islagami. Tübingen 1579. Vu. Psalterii secundum Vulgatam Bibliorum Versionenr. nova recensio. Clcrvaux 1961. Vuh. Bibliorum sacrorum latinae versiones antiquae II. Remis 1743, reprint Brepols -
Turnhout 1981.
Vun. Bibliorum sacrorum vulgatam: nova editio. Breviario perpctuo et cocordantiis aucta ednotatis etiam locis qui in momentis fidei sollemnioribus et in liturgia romana usurpari consueverunt 1946.
WALTHER, R. Der Psalter, Zürich 1593.
WIESTHALER, F. Latinsko-slovenski veliki slovar. Ljubljana 1923. ZORELL, F. Lexicon Hebraicum et Aramaicum veteris testamenti. Roma 1968.
LITERATURA COEN, Ch. Y. Harmonie. Paris 1988.
DAHOOD, M. The Anchor Bible, Psalm It II, III New York 1965/66, 1970. ERBEN, J. Grundzüge einer Syntax der Sprache Luthers. Berlin 1954. GASTER, T. Myth, Legend and Custom in the Old Testament. London 1918. HIRSCH, S. R. The Psalms. Jerusalem, New York 1978.
IB The Interpreters Bible IV In the King James and revised standard versions with general articles and introduction, exegesis, exposition. The Book of Psalms. New Y)rk 1955.
KUTSCHER, E. Y. A History of the Hebrew Language. Jerusalem 1984.
MÜLHAUPT, E. D. Martin Luthers Psalmen - Auslegung II. Göttingen 1962.
NOVAK, F. Vprašanja pomenske analize leksike starejših obdobij. V: Leksikografija i leksikologija. Beograd - Novi Sad 1982.
PREMK, F. Primerjava med Trubarjevim in Dalmatinovim prevodom Davidovega Psaltra v razmerju do hebrejskega izvirnika, latinske Vulgate in nemške Luthrove predloge. Obdobja 6. 1986, 529-545.
RIDDERBOS, N. H. Stilistische Verfahren und Aufbau mit besonderer Berücksichtigung von Ps 1-41. Berlin - New Y)rk 1972.
TOURNAY, R. Les Psaumes traduits par R. Toumay. Paris 1964.
WEISS, M. The Bible from within. The Method of Total Interpretation. Jerusalem 1984.
F. Premk: Eksotična poimenovanja dišav .
61
Zussamenfassung SLOVENO- HEBRAICA: EXOTISCHE BEZEICHNUNGEN DER WOHLGERÜCHE UND WERTVOLLEN BEKLEIDUNGEN IN DEN ÄLTESTEN SLOWENISCHEN PSALMENÜBERSETZUNGEN (Ps 45)
Der fünfundvierzigste Psalm ist lexikalisch äußerst eloquent und daher charakteristisch für die psalmische Literatur und in den herangezogenen slowenischen Übersetzungen spiegelt er besonders schön die einzelnen künstlerischen Elemente des Originals wieder.
Mit den Bezeichnungen der orientalischen Wohlgcrüche, Gewürze und Kräuter klammern sich Primož Trubar und Jurij Dalmatin, die ersten beiden slowenischen Übersetzer des Psalteriums, an die exotischen namentlichen Benennungen des Originals; daher sind in diesen Fällen alle grundlegenden Elemente des Originals beibehalten.
Da es sich bei dieser Erörterung um ein besonders illustratives Beispiel der Abneignung der lexikalischen und der syntaxischen Orientalismcn handelt, ist dieser bedeutende Typus des aufbewahrten autentischen Wortschatzes in den kontextuellen Wortbeziehungen analysiert.
Die grundlegenden Unterschiede zwischen Trubar'schcr und Dalmatin'schcr Übersetzung des Psalteriums sind sofort aus dem V. 2 ersichtlich, wo die beiden Autoren verschiedene Standpunkte einnahmen.
Dalmatin lehnt sich bei den meisten Übersetzungen an Trubar'sche Übersetzungslösungen, syntaxisch aber an Luther an.
Bei der Überprüfung der aufbewahrten Poetismen in den slowenischen Übersetzungen stellen wir fest, daß der phraseologische Hebraismus ta Gnada ie isiyta vtuih vuftih bei Trubar wörtlich übersetzt ist, während Dalmatin, in seiner engen Anknüpfung an Luther diesen Biblizismus einfach abstrahiert und seine paraphrastische slowenisierte lexikale Lösung Luhezniva fo tvoja ufta angewendet hat, die er versuchte, mit dem originalen Inhalt zu vervollständigen.
Bei Dalmatin finden wir eine ausgesprochene Tendenz zur Verbesserung der Sprache, obwohl diese vorwiegend nur in eine Richtung verläuft und manchmal sinngemäß problematisch ist. Zum Beispiel seine Substitution der Trubar'schen Übersetzung Neuernoft mit der Paraphrase hudobnu djanjc für das hebräische VW1 rešcC (V. 8) ist unangemessen, da sie den Sinn des Originals (verglichen mit Trubar) allzusehr festlegt und verengt.
Die Verse 9 und 13-15 lassen sich in detailierten Beschreibungen der königlichen Bekleidung ein. Die kontrastive Analyse stellt fest, daß die beiden erörterten slowenischen Texte im V. 9 die originellen botanischen Termini beibehalten, wobei sie aber eher mit der lateinischen Vulgata als mit der Übersetzung Luther's im Einklang sind.
62
Jezikoslovni zapiski 1991
Die sonstigen Abweichungen von dieser lateinischen Unterlage sind aber viel zu groß, als daß man sie für eine wichtige Übersetzungsstütze halten könnte. Dagegen kann aber keinesfalls der Einklang (speziell des Trubar'schen Textes) mit dem Original bestritten werden.