ИдГдшапкпБо^ Verlag unđ eobiUtleitiiiie: Klaganturt, Bieaumkrisc U, PoatfMii 11# / rtTiifpi mw (*т ммж" мЈИћпг) monatlMt RM 1.— fx# Вамв (eteieoliUeMlcb 1Ш О.М auateMgebObr АМ>еакввшч№а der ZetttaSf №r dm iMnUrolfwirtMi lCoo«t w«rd«B aur ae^tUeb mid мг Wm *. dw ianfendeo Idkmate angemoxmnem Kiwfaibmy, 1ft. ЈтЛ W4. 4. JaJirgany Začel se je napad na trdnjayo Evropo Moment presenečeii|a se je ponesrečil —■ Zelo hude xgiibe napadalcev < Nemška obramba je bila nared ••rUn, 9. junija. 2e dolgo pričakovani na-pad Britancev in Severnoam»rikancev na severno francosko obalo se Je začel v noči la torek. Nekaj minut po polnoči je sovražnik ob istočasnih silnih bombnih napadih spustil močne zračne odrede ob zalivu Seine. Kmalu nato so se pod zaščito težkih in lahkih enot vojnih ladij pririnili tudi proti drugim odsekom obrežja številni čolni za izkrcanje. Obramba pa se ni dala presenetiti na nobenem mestu. Takoj je povzela boj i vso energijo. Črte zračnih padalcev to bil* zajete deloma že pri odskoku in sovražne ladje so bile učinkovito obstreljevane že tJaleč na morju. Mnogo enot je bilo ugonob-Ijenih ali ujetih, druge pa raztrgane po mi-'lah, ki so eksplodirale. Dasi so se nadaljevali silni zračni napadi in je sovražno ladijske topništvo hudo streljalo, so vendar topovi atlantskega okopa tudi takoj posegli ▼ 1"^. Pogodili so enote bojnih ladij in čolne *a izkrcanje, ki so le zameglili. Boj proti Invaxijskim četam je ▼ polnem teku. Prvi imazljski b«il ewHn, 9. junija. Po večtedenskem bombardiranju utrdb in prometnih polov objavljeni napad Britancev in Severnoamerikancev na severno francosko obalo- se je začel v prvih ranih urah 6. junija. Kmalu po polnoči so pri Trouille, Caen in na severni obali norman-skega polotoka opazili številne padalce in tovorne jadralce. Istočasno so sledili ogorčeni zračni napadi na najvažnejše obalne kraje med Cherbourgom in Le Havre kakor tudi v odseku Calais—Dtinkirchen. Takoj iUvmirana obalna obramb« je lovce padalce *e pri pristanku sprejela x ognjem in je z "»sprotnimi sunki močne odrede padalnih _ ' so se vedno bolj množile, raztrgala. ■"Uge skupine so bile uničene po minah, ki ° eksplodirale. Med temi za nasprotnika P°?ubonosnimi boji so se približali obali izlivi Orne in Vire številni čolni za iz-»fcavanje. Ob prvi dnevni svetlobi je bil ®Pežen močen oddelek sovražnega brodovja ^ Morskem predelu zapadno od Le Havre. Ne obeh krilih varovana po bojnih ladjah, križarkah in rušilcih, so se v notranjosti za-live Seine zbrala številna vozila za izkrca-^anje vseh vrst in velikosti. Nemške torpe-Oovke so odločno napadle ta zbirališča ladjevja. Pri njihovem približanju so skušale Sovražne bojne sile, da se z zameglitvijo odtegnejo vidiku. Oddelki letal so jim pri tem pomagali in so v nizkem poletu o vili bro-dove v megleno kopreno. Potem so naši čolni izstrelili svoje torpede in vso topniško m uničijo med tesno, eno do druge ležeče brodove in so dosegli težke zadetke. Potem so se vrnile radi dopolnitve municije polno-žtevilno v svoja izhodišča. Na drugih krajih zaliva Seine so tudi predstražni čolni uspešno napadli nasprotnika. V zapornem ognju obalskih baterij so se potopile nadaljnje ladje, med njimi neka večja vojna ladja. Sovražno ladijsko topništvo je odgovarjalo j** je obstreljevalo z razstrelilnimi, dimnimi granatami za zameglenje utrdbe. Granate ^akor tudi brez presledka na bunkarje od-^fžene bombe so bile brez učinka. Med tem je nadaljeval boj proti v prostoru Caena 'Zkrcanim britanskim padalnim četam in Proti severnoamerikanskim oddelkom, ki so "Hi odloženi pri Carentan. Številni ujetniki *0 prišli že v teh prvih urah v naše roke. Da odvrnili našo obrambo, so britanska le-*'a vzhodno od Orne metala lutke v naravni ^*llkosti napolnjene z eksplozivi. Ta slepilni j^anever smo pravočasno spoznali. Cez bo-{'«бе so leteli in se plazili sovražni oddelki in bombardirali obalne utrdbe kakor '^di železniška in cestna križišča v prostoru L* Havre in Cherbourgom. Ali ravno 1**0 nepretrgano so donele salve baterij na-In?* atlantskega okopa in topov napadajo-] J divizij. Kmalu po pričetku podjetja sme jTjke spoznali, da so Britanci in Severno ^^•rikanci usmerili glavni udar smeri proti J**toru pri Caenu, Carentanu in Cherbo-h Pod varstvom ▼ masah odvrženih in težkim ognjem ladijskega topni« ођ* le sovražnik neprestano dovajal svojim 'ilivu in na vzhodnem robu normand-polotoka 1* zraka in od morja tz-'''na silam pomot in na nekaterih mestih Ug °®l6 oklopnjake. K temu pa to *e prišli Od rv* nasprotni udarci. Na desno in levo že ^^""kourga so bile zračne padalne čete Za predno so se še mogle formirati °l- Velike krvave zqube je imel nasprot-^ proetom pri Caenu, kjer to vporabiM veliko )«rtini4» 6ei- nov in so zamegleno obalo »kušali premagati s pomočjo ladijskih lestev. Po zapori pred obalo in obrambnem ognju so bili Številni čolni uničeni in samo z velikimi zgu-bami je uspelo sovražniku, da je del oklop-njakov izkrcal na obali. V nasprotnem napadu je bilo tukaj do poldneva na ozkem prostoru že uničenih 35 sovražnih oklop-njakov. V celem obalnem odsek« med Cherbourgom in Le Havre so boji v polnem teku. Nadaljnje sovražnikove operacije so namerjen« proti otokom v Rokavskem prelivu. Jersey in Guernsey. Novi močni oddelki brodov so se v teku dopoldneva bližali tudi obali med Calais in Diinkirchen. Velika bitka na sevemoirancoski obali se je s tem začela, naSla je nemške čete povsod pripravljene. Začetek odločitve ' K. s. Berlin, 9. junija. Nihče n« svetu am bo niti najmanj dvomil o tem, da je sedaj po Anglo-Amerikancih začeta invazija sredi francoske zapadne obale smelost prve vrste. S tem je sovražnik prišel v veliko odločilne bitko te vojne, v kateri je bil dolgo čas* upal, da se je lahko izogne, ki jo je pa politični razvoj kategorično zahteval. Tem« primerno so se Angleži in Severnoameri-kanci na vse mogoče načine oboroževali ta spopad z orožjem in ne samo pripravili milijonsko število čet, ampak v večmesečnih pripravljalnih delih izkoristili vse modern# tehnične pripomočke tja do najmanjših рол drobnosti. Tudi nemške priprave za to odločilno bitko niso nič manj obsežne, kajti vse vojno dogajanje od jeseni 1942. leta naprej j# stalo v znamenju odločitve, ki jo je oborožena sila pričakovala na Zapadu. Mi smo na vzhodni fronti opustili široke predel« zemlje, v Italiji smo se bojevali samo s zadržujočim odporom, izpraznili Rim, in do» movini smo morali naložiti, da vztraja n*« sproti izzivajočemu bombnemu terorju. Vendar so se izkazali kot pravilni preudarki nemškega vodstva, ki ni hotelo tratili z razpoložljivimi bojnimi silami. Napočil je dai4 zaradi katerega smo zavestno nastopili na-vzdoljno pot te vojne z vsemi njenimi ponižanji. Sedaj lahko izrekamo zavest, da s* izkrcajočemu se sovražniku stavi nasproti najboljša oborožena sila na svetu, opremljena z najodličnejšimi iznajdbami Nemčije, dobro vseskozi izvežbana in v vsakem o«irv vešča vojnega rokodelstva. Razumljivo je, da še manjkajo podrobnost* o prvih bojnih dejanjih, ki so zaenkrat V teku z lovci padalci, ki so jih odložili zemljo, s po zraku in po morju izkrcanimi četami. Vendar se zdi, da je obrežje mee Cherbourgom in Le Havre glavni cilj napada v prvi fazi invazije. To ozemlje je, kakor kaže pogled na zemljevid, naravnost vabilo k poskusom invazije z Angleškega na Francosko. Širok, zaščiten zaliv, udobni uvoz v oceansko pristanišče Le Havre in bližina francoskega glavnega mesta Pariza, so morali biti za napadalca mikaven cilj. Razea tega nudi široka fronta južnoangleških pristaniških mest prijetno kritje od zadaj. Sovražnik bo zategadelj bržkone poskušal napraviti čim več oporišč najprej na francoski obali, ki je obrnjena proti Južnemu Ang« leškemu, na kateri leži tudi mesto Dieppe, ki je zaslovelo po neslavnem poskusu invazije, da bi potem čez ta oporišča vrgel na Francosko glavni del invazijskih čet. V tem prvem odseku bitke ob izkrcanju M nahajamo trenutno, in silni boji, ki ta ČM besne med Cherbourgom in Le Havre, »o posvečeni obrambi proti tvarjanju sovražnih oporišč. ■Ce je moglo Oberkommando dear Wehr-macht natančno predvideti vojaški in politični razvoj te vojne, lahko tudi domnevamo, da je spoznalo taktične namene s fantazijo ne posebno obdarjenih Angležev. Potem so bo seveda moglo obrežje med Cherbourgom in Le Havre prištevati med najmočnejšo utrdbe Atlantskega okopa. Uvaževali so gotovo tudi ogromne zračne napade sovražnika, ravno tako tudi možnost pristanka če* po zraku, ki so že v velikem številu, ne da bi oddali niti en strel, poginili v zelo pro-stranih minskih poljih. Velika invazijska bitka bo obstajala— nato dajo sklepati pripravo Anglo-Amerikancev — iz vedno ponavljajočo se verige novih izkrcanj, in šele v prece] poznem stanju bojev se bo izluščilo prave težišče. To pa, kar je sovražnik podvzel doslej, nudi, kakor vse kaže, boljše šanto branilcu kakor napadalcu. Anglo Amerikanci naj med invazijska bitko podvzamejo, kar koli hočejo. Vodstvo nemških čet je do vseh podrobnosti preudo* rilo vsako možnost, ki se le da misliti, le invazorje čaka obilica presenečenj. Najvažnejše orožje, ki ga nemški vojaki prinesejo s seboj v to odločilno bitko za usodo celotno Evrope, je pa zavest moči in pravičnosti naše stvari. Večina sovražnih mostišč razbita Kakor je objavilo Oberkommando de; Wehrmacht dne 7. junija, so močne pomor> ske bojne sile ves dan podpiral* operacij« sovražnikovega izkrcanja сЉ severni obali Normandije med Le Havre in Cherbourgom. Številne, za hrbtom naših obalnih utrdb spuščene skupine zračnih padalcev naj bt olajšale to Izkrcanje in preprečile dovajanje naših rezerv. Te smo večinoma ugonobili po kratkem, trdem boju, potem ko tO utrpele že pri odskoku težke zgube po našem protiletalskem topništvu. Sovražniku se je od morja posrečilo, da •• j« ustalil n« več mestih. Večino njegovih mostišč pa trne razbili I naiprotnim пара<кха. Številni čoln IVa|hii}še zynbe iniazifskih čel Ш Sovražnik odrinjen vzliodno od izi iva Orne od obale - Boj za Bayeux Oberkommando der Wehrmacht je dne 8. junija objavilo: V Normandiji je sovražnik poskušal oja-čiti napravljena mostišča. Novih poskusov izkrcanja pa nI bilo. Vzhodno od izliva Orne je bil sovražnik stisnjen na ozkem prostoru In odrinjen od obale. Iz svojega mostišča med Caenom in Ba-yeuxom je sovražnik v jugozapadnl smeri prišel v napad. Hkrati se je začel nasprotni napad naših privedenih rezerv. Za mesto Bayeux se vrši tačas silen boj. Povsod v sovražnem mostišču se drže lastna oporišča v neomajni obrambi. Amerikanske čete, ki so pristale iz zraka in z morja severno od Carentana ob vznožju cherbourškega polotoka, so utrpele najhujše zgube. Lastni koncentrično izvajani nasprotni napadi stisnejo nasprotnika vedno bolj skupaj. V zalivu pri SI. Martinu ob se-verozapadnem koncu polotoka je bil sovražnikov poskus izkrcanja razbit v ognju naših obalnih baterij. Odredi bojnih letalcev so v minuli moči izvršili napade na brliansko-severnoameri-ško brodovje za Izkrcanje pred' sovražnimi mostišči. Opazili so požare In eksplozije. Samo lovski letalci so nad prostorom Izkrcanja sestrelili najmanj 89 sovražnih letal, med njimi ponoči 30 štirimotomlh bombnikov. Številke sestrelov protiletalskega topništva še niso ugotovljene. Nemška bojna letala so napadla posamezne cilje v Jugovzhodni An gliji. Brzi čolni so pri sunku v zaliv Seine potopili dve sovražni ladji za Izkrcanje s skupno 4000 brt. V trdih topniških bojih z rušil-ci in brzimi čolni so dosegli številne zadetke na sovražnih ladjah in se ob povratku v svoja oporišča ubranili močnih zračnih napadov. Neka druga flotilja brzih čolnov je v pretekli noči napadla sovražno izkrceval-no skupino zapadno'od FAcampa In potopila Iz nje sedem polno natovorjenlh vozil za izkrcanje. Naše zaščitne bojne sile so v bitkah s številčno močnejšimi sovražnimi skupinami s topniškimi zadetki poškodovale več rušilcev in brzih čolnov, ki so nato prekinili boj. Pomorska ^alna baterija Marcoup se nahaja že od začetka invazije v težišču boja proti sovražnemu brodovju za Izkrcanj* na vzhodnem delu cherbourškega polotoka. Kljub silnemu obstreljevanju od morja sem in kljub močnim zračnim napadom je uni-čila več vozil za izkrcanje in z zadetkom v polno potopila neko sovražno vojno ladjo tipa križarke. Ko je bila obkoljena po sovražnih lovcih padalcih, se je držala baterija proti močnejšim sovražnim silam in končno razbila obkoljevalni obroč. Druge po-morske obalne baterije so pred Le Havre ( dobro merjenimi streli prisilile dve sovražni križarki, da sta se vrnile. Daljnostrel-ne baterije so obstreljevale ponoči pred Doverom nek veliki sovražni konvoj. V Italiji je nasprotnik na obeh straneh jezera Bracciano sunil z močnimi silami oklop-Ajakov, ki jim je sledila pehota, dalje naprej. Pri tem je prišlo do silnih bojev v prostoru pri Civitavecchia in pri Civita Castellan«. Iz frontnega odseka severovzhodno in vzhodno od Rima ne poročajo o nobenih posebnih bojnih dejanjih. Sovražnik sledi It obotavljajoč se našim odmikanjem. Na vzhodni ironti so se z odstrelom 31 sovražnih ektaprtfakov izjalovili ponovni nasprotni napadi Sovjetov severozapadno, od Jasija. Pri bojih v prostoru pri Jasiju so nemško romunske čete pod poveljem romunskega konjiškega Generala Rocavita, Generala der Panzertruppen pl. KnobelsdorHa ter Generala der Infanterie Mietha z odlično podporo močnih odredov nemško-romunskih bojnih in bombnih letal v trdih bojih vrgle boljševike iz globoko razčlenjenih položajev. ki uo jih žilavo branili, in s tem znatno izboljšale lastne položaje. Sovražnik je imel najhujše krvave zgube in razen tega zgubil v času od 30. maja do 7. junija okrglo 1400 ujetnikov, 209 oklopnjakov, 410 topov in metalcev granat ter številna druga orožja. Uničili smo 323 sovražnih letal, izmed teh 50 po četah vojske. Poveljnik nekega romunskega bataljona gorskih lovcev major Lunga se je pri teh bojih posebno odlikoval. V Finskem morskem zalivu so nemška stražna vozila napadla zaščito neke sovjetske pospravljalne skupine, potopila dva brza čolna in tri druga zažgala; od teh se je eno bržkone potopilo. Posamezna britanska letala so v minuli noči odvrgla bombe v kčlnskem prostoru. Kako je Slatin izsilil invazlio na Zapadn Churciiiil se je hotei Izmuzniti - „United Press" objavila senzacionalna odkritja Stockholm, 9. junija. Začasno edini dobitnik in uživalec pri započetku invazije na Zapadu je po spričevalu neke velike severno ameriške agencije Moskva. Tam bi morali, tako pravi zanimiv podrobni opis »United Pressa« iz Washingtona, s pozdravnimi salvami počastiti jutro invazijskega dne. Stalin je gotovo zelo zadovoljen s tem ukrepom Sele po več let trajajočem pritisku na Churchilla je z Rooseveltovo naklonjenostjo in podporo dosegel, da so bili Angleži prisiljeni, pristati na ta projekt. Med tem se j* za kulisami zaveznikov odigrala ena izmed najbolj dramatičnih in napetih diplomatskih iger. Maja 1942. leta je Molotov pri svojem obisku pri Rooseveltu zapustil Belo hišo z očitnim prepričanjem, da bo prišla invazija v Zapadno Evropo že pred koncem leta. En mesec pozneje je pa prišel Churchill k predsedniku Zedinjenih držav in izjavil, ko je nanesel govor na invazijo, da je to podjetje nemogoče in da se mora opustiti ta načrt. Kmalu po tem se je v Moskvi lahko opazila jasna razdražljivost in nevolja glede načrtov in nagibov zaveznikov. Stalin je bil v svojih izvajanjih brutalno odkritosrčen, in Roosevelt se je skrbno izogibal, da bi javno kakorkoli načel vprašanje invazije Vso resnico bomo menda pač šele po vojn! spoznali. Toda glede glavnih potez v diplomatski igri za invazijo ni nobenega dvoma. Morda »ploh n« bi prišlo do kakšne Invati- j*, če n* M bil Stalin glede te točke tako odločen.« Tu Se iz očitne posebno dobrega severnoameriškega vira potrjuje, da je Stalin izsilil v Teheranu invazijo na Zapadu s potoki kr vi. ki se jih od tega nadeja, od svojih med tem k suženjski pokornosti vzgojenih poma-gačev iz Anglije in Severne Amerike, ki jim ni preostalo nič drugega več, kakor voja-*ko in politično ukloniti se moskovskim načrtom. Da je včasih prišlo do akcij v Južni Evropi. ki so v svojem končnem učinku spodletele, je po amerikanskem opisu Churchillova krivda. On je doseegel izkrcanja v Severni Afriki. Toda Stalin je vztrajal pri izpolnitvi obljube iz 1942. leta. Tudi po akciji v Severni Afriki se od tega ni dal odvrniti. Iz tega razloga r začetku 1943. leta, kakor ameri-kanska agencija sedaj potrjuje, ni prišel v Casablanko. »Maja 1943. leta, ko sta se Roosevelt in Churchill znova sestala, sta bila očitno zaskrbljena glede Sovjetov. Bala sta se, da bo konec Stalinovega potrpljenja. Oba državnika sta zato sklenila, da se bosta čim preje sestala i njim.« Uspeh |e bil, kakor vemo, ^ onferenca v Teheranu s končno vel javnim zmagoslavjem Stalina nad Roosevtltom in Churchillom. Ta odkritja T »United Pretiu« pridejo bai o pravem čas«. etrtn s. — iter. 45. KARAWANKEN В O T R Sobota, Iff. Junija 1M4. za izkrcanje leže sežgani pred obalo. Na obeh straneh izliva reke Orne in severno od Carentana so se vneli silni boji z močnejšim nasprotnikom, ki se mu je doslej še posrečilo, obdržati ta mostišča s hudimi zgubaml. Dne 6. junija zarana so nemški torpedni čolni z dobrim uspehom napadli v zalivu Seine skupino sovražnih bojnih ladij, ki je skupno s križarkami in rušilo! ščitila brodovje za izkrcanje. Lahke nemške pomorske bojne sile so v noči na 7. junij zapadno od Le Havre sunile proti skupini britanskih rušilcev In dosegle več torpednih zadetkov. En rušilec je goreč obležal. Obalne baterije vojne mornarice so v hudem topniškem dvoboju prizadele bojnim ladjam in rušilcem močne zgube. Ob zaporah, ki Jih je položila bojne mornarica, se je potopilo več sovražnih enot po metalcih min. Obojestransko bojno delovanje v zraku je včeraj močno oviralo vreme. Nad prostorom izkrcanja so sile zračne obrambe po dosedanjih poročilih sestrelile 104 sovražna letala. Boj proti komunističnim tolpam na Balkanu Je bil meseca maja posebno uspešen. Sovražnik je utrpel najhujše krvave zgube in razen 17.200 mrtvih zgubil 8700 ujetnikov in prebežnikov. Uničeni ali uplenjeni so bili^ številni topovi, lahka in težka pehotna orožja, skladišča municije in prehrane. Trdi bo)i ob severnofrancoski obali Kakor je Oberkommando der Wehrmacht dne 6. junija objavilo, je sovražnik v pred-idoči noči začel s svojim že dolgo pripravljenim in po nas pričakovanim napadom na Zapadno Evropo. Po uvodu s hudimi zračnimi napadi na naše obalne utrdbe je spustil na več krajih severnofrancoske obale med Le Havre in Cherbourgom zračne padalske čete in se s podporo močnih pomorskih bojnih tli hkrati izkrcal od morske strani. V napadanem pasu obrežja so т teku srditi boji Na Vzhodu so se nemSko-romunske čete z učinkovito podporo močnih odredov nem-ško-romunsklh letalcev severozapadno od Jasija kljub žilavemu sovražnemu odporu prebile v trdih bojih še dalje naprej in za-vrnHe ponovne nasprotne napade boljševi-kov. V zračnih bojih je bilo uničenih 30 sovražnih letal. Na Hrvatskem so čete vojske In Wa((en 44 pod vrhovnim poveljstvom Ceneralobersta Rendulića s podporo močnih odredov bojnih in bombnih letalcev napadle središče skupin Titovih tolp in jih po več dni trajajočih hudih bojih razbile. Sovražnik je po začasnih poročilih zgubil 6240 mož. Razen tega so bila uplenjena razna vsakovrstna orožja in mnoge oskrbovalne naprave. Anglija je stavila vse na svojo zadnjo kocko Stockholm, 9. junija. Vtem ko Eisenhower po svojem prvem pozivu Invazijskim četam molči, je dal general Montgomery po londonskem radiu razširjati poslanico angleškim četam, ki so lideležen* pri Invaziji. Njegov poziv, ki se je posluževal znanih puhlic, se je končal z vzklikom: »Vam vsem vratolom in kostolom ter lovski zdravo na evropski ce-linll« Mora se pač prepustiti Montgomeryju, da izbere ton, ki ga smatra za primernega, da vzpodbuja svoje vojake k dirki v smrt. Kar nas pri njegovem mokroodsečnem pozivu zanima, so edino besede: »Kdor si ne upa, staviti vse na eno kocko, tega je aH strah pred njegovo usodo, ali pa je dobiček majhen.« Anglija v resnici stavi vse na eno VnnVo, z»Hn'o ki lo Imm še v roki. Zamiliški držainiki o napadu na Evropo fzEČAio čaša) Vsak evropski narod se bojuje za svojo svobodo In ogroženo eksistenco Berlin, 9. junija. Duce je dal o priliki invazije v Severno Francijo zaitopniku DNB v Severni Franciji sledečo izjavo: »18 mesecev po prvi objavi, ki jo Je dal angleški radio francoskemu prebivalstvu, se je začela Invazija na evropski kontinent. Vojna je s tem dosegla svoj višek In ljudem na vseh petih kontinentih je zastal dih pred tem gigantskim spopadom, ki mu ni primera v zgodovini. Nepotrebno je povedati, da zasleduje srce italijanskega naroda dogodke z gotovostjo, da bo modrost in energija vodstva in že legendarno junaštvo nemških vojakov uničilo sovražni poskus: * Državni šef maršal P • t > i в je izdal poziv na francoski narod, v katerem poziva ' vsa francoska službena mesta, železničarje in delavce, da ostanejo na svojih mestih, da bi obdržali življenje nacije in da bi izpolnili naloge, ki pripadajo vsakemu posamezniku. »Francozi!« stoji v pozivu, »ne povečajte naše nesreče po delih, ki bi vam prinesla tra-. gične represall'«. M^dolžno francosko prebivalstvo bi skusilo posledice. Samo po vzdržavanju najstrožje discipline se lahko reši Francija. Ulsogajte torej povelja vlade, vsak naj Izpolni svojo dolžnost. Okolnosti bitke bodo morda primorale nemško armado, da bo v bojnem območju morala kaj posebnega odrediti. Pokorite se tem nujnim odredbam. * Poglavnik dr. Ante Pavelič je Izjavil •dopisniku DNB; »Zgodovina Evrope pozna besedo invazijo že zdavnaj. Prišla je vedno iz Vzhoda in bile so to več ali manj vedno poldivje trume, ki so vdrle v civilizirane pokrajine Evrope, radi ropanja in rušenja. Invazija Anglo-Amerikancev ni sicer prišla iz Vzhoda, ali ima iste uspehe. Anglo-Ameri-k&nci se ne bi mogli izogniti invaziji boljie-viške Rusije v Evropi. Hrvatski narod je pripravljen in odločen, da vse svoje sile vstavi za skupen boj in da se z nemškim narodom bojuje proti vsaki Invaziji, ker ve, da se bojuje za svojo svobodo in svoj obstanek. * Armljskl general MIlan N e d 1 ć, šef srbske vlade. Je Izjavil nekemu dopisniku DNB: »V vsakem primeru bo londonski račun, ki Srbijo In Srbe vključuje v z invazijo povezani balkansko-vstaškl pokret, napačen. Ml vemo, da so nas Anglo-Amerlkancl Izdali In prodali boljževikom. Tako se spreminja za nas In tudi za druge jugovzhodne narode problem Invazije v konkretni primer neizprosnega protlboljševlikega boja, ki ga bijemo skoraj da že tri leta z vedno večjim uspehom. Invazija ne spreminja stališča Srbije. Ml smo pripravljeni, da žrtvujemo vse za dobrobit našega naroda.« * Ministrski predsednik Quisling je na-glasil v razgovoru z dopisnikom DNB: »Evropski kontlnet je dosegel stanje svojega zgodovinskega razvoja, v katerem različne države In narodi streme po evropski enotnosti, da bi ohranile svojo svobodo In obstoj. Obstoj Evrope se mora braniti proti svetovnim silam, ki so nastale Izven Evrope In ki v znaku stalne ekspanzije ogražajo stari kontinent z uničenjem in Izropanjem za stoletja. Za vsakega Evropejca, ki ga ljubezen do rodne zemlje in naroda z razumevanjem za usodo veže z Evropo, je položaj vseh teh okolnosti popolnoma jasen. * Mu s s e r t je poslal FUhrerju sledečo brzojavko: »Moj FUhrerI No, sedaj ko se je pričela invazija, me žene. Vam, moj Fuh-rer, povedati, da so vsi nizozemski nacional-•oclallsti v zvestobi In usodni povezanosti ne življenje in smrt ob Vaši strani. Gre za biti ali ne biti Evrope. Ml vsi smo ena skupnost in na njenem čelu ste Vi, moj Fiihrer. Tako Vas vidimo kot Fiihrerja vse Evrope in zaupamo, da nam Bog v tem boju pomaga. Naša vera In naši upi so neomajni. Viharno priqanfanfe h o№niivl na Modn Sedal zahtevata London In Washington - Blsenhowerjev drugI komunike Ženeva, 9. junija. Anglo-ameriško poroče-vanje o invaziji se je od torka zvečer znatno streznilo. Zmagoslavne fanfare od torka zjutraj so se vsekakor umaknile očitni malo-besednostl. Ta iprehod očivldno bolj realističnemu vrednotenju položaja se izraža že v bornih vesteh, ki jih Je izdal aH dopustil Eisenhowerjev glavni stan. Drugi Elsen-howerjem komunike o invaziji ne vsebuje o sedanjem stanju operacij razen nepomembne opazke: »Boji se nadaljujejo« nič drugega kakor izključno poglede nazaj na priprave napada. SIcer si pa anglo-amerlškl dopisniki v torek zvečer, ker jim manjka aktuelne reči, prizadevajo podčrtati začetek ofenzive vob če. Vedno znova poudarjajo, da gre za največjo operacijo na svetu, da se Je bombardiranje stopnjevalo od ure do ure In da Je brodovje, ki Je preprečkalo Rokavski preliv, plulo deloma pod zaščito teme, deloma pod umetno zameglitvijo. Gre za največjo armado, kar Jih je svet videl In ki se je začela premikati pod spremstvom vojnih ladij, kakor za neskončno vrsto prevoznih vozil. Iz nadaljnjih opisov potem jasno izhaja, da se nikakor ni posrečilo presenetiti obrambo, kakor so upali. Ze iskalci min, ki so sunili proti obali, da bi odorll not, so bili Izpostavljeni maj so zavezniške voine ladje ' -vozno brodovje prišle v doseg nemških obalnih utrdb, so že začele te živahno delovati. Razume se samo ob sebi, da se anglo-ameriška agitacija boji navajati kakršne koli podrobnosti o zgubah, ki pa, kakor izhaja iz vseh opisov, niso bile lahke. V političnem oziru fe zlasti zanimivo, da je anglo »merikanska agitacija sedaj začela v zvezi z zavezniškimi manevri izkrcanja vedno burnejie zahtevati začetek boljševi-ške ofenzive. Namigavanja, ki so v tem ozIru.. vedno £ei6*|ia, 1та|о a«v«da mvo|* politično ozadje in koncem koncev sedaj zopet potrjujfjo dejstvo, da so Anglo-Ameri-kanci v resnici le zaradi energičnega pri-ganjaaja Moskve tvegali skok čez Rokavski preliv. General Alexander sabotira Berlin, 9. junija. Glavni stan generala Alexandra in maršala Badoglija je izdal na prebivalstvo Rima sledečo proklamacijo: Prebivalci Rimal Zavezniške čete se bližajo Rimu. Pomagajte zaveznikom in, bojujte se proti našemu skupnemu sovražniku, Nemcem in fašistom. Poizvedite, kje se nahajajo nemške zapore in druge sovražne priprave, tako, da zavezniki pridejo skozi vaše mesto hrez zrrub časa. Hudi in materiala. HANNES PETER STOLP 2!« SRECONOSNA POSTELJA DONNE DIANE Urhabar Rechhekuhi MittaMauttch* Rofnan-Korr*>pondani| Laipiig CI >ooooooci^oooocoocv»f>g»r>r>8'>f»i'^«iOi0'^o^>o<»o'ii'a*» »Halo, Peter, dečko moj, kaj pa sta napravila vidva?« je vzkliknil Rudoli veselo. Peter le je prijel za glavo. »Sanjam!« je rekel energično in le hotel zopet uleči. To mu je pa preprečila Flora, ki je naenkrat začela na ves glas ihteti. »Oh«, je tožila z jokavim glasom, »mene tako boli glava I Kaj se je le zgodilo?« »To«, je rekel grof Kutiialvi srdito, »bi tudi jaz rad zvedeli Takoj vstani. Flora!« »V resnici ne vem, kaj se tu dogaja«, je jecljala Flora, ki je imela strašnega mačka. Znova so jo oblile solze, in Istočasno z zmedenim Petrom je splezala iz postelje. Ko pa je Peter zagledal grofico Karvay-jevo, ga je obšlo razsvetljenje. Segel je spredaj v svojo srajco, privlekel iz nje osmo-jeni pergament, in držeč tega v roki, je korakal proti gro'fici, ki je prebledela. »Miloftljiv« gospa«, je rekel, »ali Imate morda še kaj povedati? Ce vam smem dati d(*er svet, bi vam dal tega: Odpotujte za četrt leta, da bo trava prerasla vso stvar.« Grofica Karvay se je z rokami prijela za obraz in javkala: »Imela sem vendar samo Fanino srečo pred očmi!« »Lepo srečo«, se je rogal Peter, ki mu je po zaužitem burgundcu še brnelo po glavi, »Da vas ni sram!« Zdaj grofici Karvayjevi ni bilo več obstanka. Zavreščala je in planila pri vratih ven. »Gospod Bautz«, ]• zahteval grof Kuti-falvl, ki je tako rekoč plesal od same ner-vozno4ti in п»«'гг»тчМ »mor4m ml ooiasnitr sedaj, kaj naj vse to pomeni!« »Prav rad«, je rekel Peter. Bolestno se je zarežal, ker mu je brnelo po glavi. »Prosim, da me vsi poslušatel« )• rekel resno. V trenutku, ko je hotel Peter začeti s svojim poročilom, je zadonel od vrat sem glas trd kot jeklo, govoreč: »V imenu zakona, #11 je možu taml« ime Peter Bautzt« Nadzornik Kalacsi je bil s svojim seržan-tam vstopil v notranjost paviljona, in oba biriča sta prihajala z obrazi, ki niso obetali nič dobrega. »Da, moje ime je Bautz«!, je rekel zmedeni Peter. Nadzornik Kalacsi je položil roko težko in silno na Petrovo ramo. »Peter Bautz, v imenu zakona vas aretiram, ker ste nujno sumljivi, da ste storili roparski vlom v hišo grofa Kalotajal Seržant, storite svojo dolžnost!« In preden je mogel Peter ziniti besedo, sta zaskočile ročni lisici, in Peter je bil v okovih. »Za božjo voljo«, je vpila Flora, z grozeč se, »jaz ...« »Nobene besede sedaj, Floral« je svareče ukazal Peter. In vtem ko so drugi čisto osupli stali tu, je vzkliknil grof Kultifalvi, tresoč se od ogor čenja; »Nadzornik, vi si upate na moji zem Iji . . .« Nadzornik je prekinil s kretnjo roke. »Zal ml je, gospod grof«, je izjavil, »toda jaz delam, kakor ml ukazuje zakon. Ce hočete zvedeti kaj več, se morate obrniti na preiskovalnega sodnika.« In Petra so v okovih odpeljali. Flora pa je glasno zalhtela. Drurfl so jo oblecfali z vprašanji. »Pustite me, da najprel spijem neke) kavt In zaužijem piramiden«, je rekla Flora jo kaje, »potem vam bom vse pojasnila. Pojdite, dm gremo tja ▼ grad.« Prepali zbor se |3 premikal vzdolž poti po parku, po kateri je ravnoikar prihajal grof Kalotaj. Ko je Flora zagledala dolgega, suhega grofa, mu je z veselim krikom tekla nasproti. * Nadzornik Kalacsi je gledal na pred njim sedečega jetnika s presunljivim pogledom »Ne tajite vendar«, je rekel s trdim glasom, »seveda ste iskali diamant ,mall sultan', ki nfthtfja v pomesti Kalotmjeve rodbin«. Priill mte Iz Nemčije semkaj, ko ste bili zvedeli, da se nahaja tu ta dragulj. Kako se Imenuje tolpa zločincev, katere član mte?« Peter je hudega nadzornika Iskreno pogledal v obraz. »Gospod nadzornik«, je rekel »gotovo ne boste verjeli, če vam Izdam, da ničesar ne vem o malem kalifu.« »Mali sultan«! je vpil nadzornik. »Mali sultan? Ali mislite s tem morda mene«? je spraševal Peter vljudno. »Diamantu je ime ,mall sulian'l« »Smešno Ime, kajne, gospod nadzornik?« je menil Peter iskreno. »Tu nI nič smelnegml« I# magrmel mučeni človek policije. Naenkrat so se vrata odprla. »Oh, groi Kii, moj zvesti prijatelj čebeli« je vpil Peter dobre volje, kajti novopriSlec je bil mali čebelni čldvek. »Gospod«, je zarohnel nadzornik nad ma lim grofom, »kdo vam je pa dovolil, da vdre te sem neprijavljeni?« »Odpustite«, je rekel grof Kii razburjeno »nahajam se na potu do mojega posestva. Meni so ukradli pet nagrajenih panjev. AH bi ml lahko dali s seboj stražnika, ki bi takoj sestavil zapisnik o stvari. Jaz sem grof KIS, moje posestvo 1e oddaljeno dvajset k' lometrov od tu, In tam nimamo nobene po)' cije« »Panje so vam ukradli, gospod grof?« se je vmešal Peter. (ronec prihodnjič.) Bivši predsednik velikega ogrskega avtomobilskega podjetja, Zid Eugen Kaldl je bil, kakor poročajo listi, zaprt. Imel je grad v .ogrski provinci, kjer je zakopal pod zemljo umetnine in vrednostne predmete v skupni vrednosti 120 milijonov pengčev. Najdeni predmeti so bili zaseženi. AH ima nadškof v mislih boljševizem? Nadškof iz Yorka dr. Ciril Garbett je dal na ško-sljski konferenci v Carlisle — kakor pravi »News Chronicle« — sledečo značilno izjavo: V bodočih letih je vsekakor mogoče, da dobi Anglija totalitarno (!) državno obliko. »Treba nam je duiia iz 1940. leta«, se glasi nadpis članka, v katerem angleški tednik »John Buli« napada vojno utrujenost v današnji Angliji, o kateri pravi časopis, da s* »vedno bolj razširja«. »Dajte, da vidimo resnici o italijanskem pohodu v oko«, je izjavil angleški stotnik Mikše v londonskem časopisu »Picture Post« in nastopil dokaz, da se mora invazija v Italijo raz vseh vidikov smatrati kot usoden neuspeh vojskovanja nasprotnikov Osi. Angleški židovski časopis »Jewish Chre-ničle« se pritožuje, da se razširja antisemlt-stvo v Kanadi in da je zlasti v provinci Ontario močno naraslo sovraštvo do Zidov. Sedaj je bil parlament v Ontariu prisiljen, skleniti zakon, ki kaznuje vsako protižl-dovsko demonstracijo. Po odstopu dosedanjega ministrskegm predsednika v Iraku Nuri es Saida, ki je z brezpogojno podložnostjo pod Anglijo vko-val svojo državo v suženjske verige, je sestavil nov kabinet bivši predsednik poslanske zbornice Hamid Badžadži, ki je bil ž* večkrat minister. Fiihrer je sprejel v navzočnosti Reichsmi-nistra des AuswSrtigen Pg. Ribbentropa ne-voimenovanega poslanika neodvisne države Hrvatske v Berlinu, dr. Vladimira Košaka, ki mu je izročil poverilno pismo in dekret glede odpoklica svojega prednika. Kakor javljajo iz Neaplja, je izdajalski kralj Viktor Emanuel II. izpolnil svojo, dne 12. aprila tega leta danft obljubo, da se bo umaknil od državnih poslov na dan, ko bodo Anglež! In Severnoamerikanci vkorakali ▼ Rim. V Neaplju je bil postavljen kraljev sla Umberto za »glavnega namestnika kraljevine«, kot regent, ki izvršuje funkcije kralja, ne da bi sam bil kralj. Reuter javlja iz Londona, da je de Gaulle, če-gar dospetek v Veliko Britanijo so objavili ▼ torek, že nekaj dni v Londonu. Spremlja ga Duff Cooper, britanski, veleposlanik pri francoskih disidentih. Maršal Badoglio je v ponedeljek, kakor javlja »Exchange« Iz Neaplja, svečano preklical premirje, ki ga je leta 1940. Mussolini narekoval Franciji. • Mornarica severno amerikanskih Zedinje-nlh drCav obIavl)a. da le.bll severnoamerl- kanski nosilec leta! »Block Island« po eo--vražniku v Atlantiku potopljen. Iz Južnozapadnega Pacifika javljajo, da je japonsko zračno orožje dne 2. junija napadle sovražne ladje južno od otoka Blak. Neka sovražna križarka in neki rušilec sta bila potopljena. Japonska letala so se vsa nepoškodovana vrnila v izhodišča. Sovražne zgube letal na vseh frontah ve likoazijskega prostora znašajo po nekem poročilu cesarskega glavnega stana v mesecu maju 1944. . devetkratno število japonskih zgub. Sovražnik je zgubil 908 letal, ki so bila sestreljena ali težko poškodovana, medtem ko so zgubili Japonci 63 letal in je bilo 43 strojev poškodovanih na zemlji. Angleški rudarji v Južnem Walesu kakor tudi pristaniški in Industrijski delavci ob Cloyde In Tyne se boje v sredi te najbolj krvave vojne, vrnitve mira, stoji napisano v angleškem tedniku »New Leader«. Ta grozna resnica da spoznati, kako žalostno je odpovedal In moralno bankrotiral angleški družabni red, ker za vsakega delavca pomeni svetovni mir brezposelnost in uboštvo. Kakor se je zvedelo, je japonska vlada vložila pri vladi Zedlnjenlh severnoameriških držav najstrožji protest radi ustrelltv* japonskih internirancev. MoCn* komunistične tolp«, ki so jim pomagale anglo-amerikanske enote bombnikov in ki so napadle v Srednji Dalmaciji jadranski otok Brač, so bile po nemških četah spet nagnane. Pri tem so zapustili tolovaji 147 mrtvih. S tem je spodletel novi poskus komunistov. da bi zasedli dalmatinske otoke. Polkovnik B«ek, bivši poljski zunanji minister, je v ponedeljek v bližini Bukarešte ležeči občini Stanestl umrl. Ze skoraj dve leti je boloval, kakor to pove neko uradno poročilo romunske vlade, za težko jetiko. Dva tuja državljana sta bila, kakor javlja TT, radi vohunstva po nalogu Sovjetov v Stockholmu aretirana. Ona sta skušala dobiti informacije o vojaških zadevah In o švedski trgovski plovbi v Inozemstvu. General Vladimir Kren je bil postavljen za vrhovnega poveljnika hrvatskega zračnega orožja. Do sedaj ga je vodil polkovnik Ro-gulja. Pri Istanbulu je začela te eni obratovati prva turška tovarna, ki izdeluje okenske in druge šipe. Turčija je morala doslej šip« uvažati, nova Industrija pa bo polagoma t*-ko razširjena, da ta uvoz ne bo več potreben. Novo podjetje steklarske Indumtrlje j# opremljeno s stroji, ki so bili naročeni v NemčDl. VerUii unci Druclt NS. (JaiiverUg und Drucker«! K*mten GmbH. Klsaenfurt. — VerlunjleiUN Dr. EinU HeltJsn. — HauDtaekrtfMtv; lwdrj» имаиммк tAMS« ist AMSatKi« №. 1 еД&Ч Swtwur, Id. .Toni 1M4. K A It A W A N K E N BOTB #*M# K — Tfr 45. Roosevelt gesteht Moskaus Invosionsbeiehl Eiienhower zogert 24 Standen — Lnvals schnrfe Anlwort — Vorsichtiger .Glndcwnnsch* Stalini rd. Berlin, 9, Juni. Amerikanisdie Polizieten mit dem Revolver in der Hand verwchren den neutralen Joumalieten In London den Zugang zu dcm Konferenzzimmer, in dem die eoglisdie end amerikaalsdie Presse aber den Verlauf dec ertten Invasionctages unterrichtet wurde. Em-pSrung und Betrubnis hermdit im Kreiee der Korreitpondenten, die sonet bevorzugt waren. Die eoglisdie Pre«ee erfiihr indeeeen audi nidit viel. Sdiweigsamer ak je *ind die Nadirichtcn-dienste, die sidi conct nidit genug hervortun konnten mit ihrer Fixigkeit, jeden Muster Roo«e-velte zu melden, ehe er nodi dem Radien entfloh. Von den angekiindigten 700.000 Worten pro Taj fiber den Verlauf der Invasion ist bis zur Stunde nidits zu entdedien ale ein kiimmerlidies Komtnts ni <|iić« Nur In einer Beziehung wird die Sdiweigsam-keit durdibrodien, namlidi in der Klage iiber r**, ™'*ditwett«r. Die Invasion sei auf den 5- Juni festgesetzt worden, dann aber habe sidi J versdileditert, hohe See im Kanal Wolkendedien. Eisenhower verlor sdilieft-1101 die Ruhe. Nadi vier Stunden gab er den ^(»rtbefehl, weil besseres Wetter prophezeit *orden sei. Diese Propheten saBen In Moskau. KooKvelt hat alien Zweiflern die etwa fehlende t^wlBheit verschafft, er rang sich von seinen 2um Invaslonsgebet versammeiten Juden los und «ilte, so gut er konnte, zur Pressekonferenz, um piitzoteilen. der Invasionstermin sei, ia Teheran festgelegt worden. Teheran? Das war dodi die Konferenz. wahrend der Churdiill als Gast Stalins hinterm Stadiel-draht der sowjetischen Botschaft logierte und Roosevelt, um nidit vergiftet zu werden, einige Fiseer Trink- und Kodiwasser aus Washington mitgebradit hatte. In entsprechend herzlidiem Geist ist dann die InvuioQ vorbereitet worden, deren erster Tages-ablauf nidit gerade die Hoffnungen der Angreifer entflammte. Ehe es losging, hatte Eisenhower nodi gewaltig In die Leier gegriffen und den ..VSlVera Westeuropas", speziell aber den Fran-zosen, seine .Befehle" erteilt. Laval ist ihm die Antwort nicht schuldig geblieben. Der fran-zosLsche Regierungschef, sonst ein Meister der Isktik, hat ungewohnlidi laut geantwortet, den neudilerisdien „Bundesgenossen" gegeiRelt, auf die bevorstehende Zer.stdrung Frankreidis hin-gewiesen und ver&chtlich dem Invasions-Ober-kommandlerenden vorgeredinet, wie sehr er die rsydie der Franzosen verkenne. Wa* Frankreidi jetzt erieben mu6, 1st mehr, eie em Volk leicht zu ertragen vermag. Erst der Afieg aue dem Osten ins Land getragen, dann «ie lange Besatzungszeit, die inhere Ltmwiilzung, die geistige Entwurzelung, sdilieBIich die monate-Isngen Bombardierungen und nun an iedera Kusten.str€lfen, der Kampfgebiet w'lrd, eine Zer-storung, die viel grausamer werden kann, all daa, was in diesem Kriege bi.s^ang erlitten wurde. Wcge des groRen BlutvergieBens unter der angel-sadisisdien Jugcnd fortzufahren. Angesichts der zu erwartenden hohen Blut-opfer trommelte man u be rail die frommsten Beter zusammen. um den Sieg zu erflehen. Selbst der Hochgradfreimaurer Roosevelt verlas im Rundfunk seinen Spnich, der zweifellos von einem seiner geistigen Inspiratoren, Baruch oder Rosenmann, verfafit worden war. Immerhin findcn sich darin die Satze; „Der Weg wird lang und sdiwer werden, der Feind ist stark, e r wird womdglidi sogarunsere Streit-krafte zuruckschlage n." Aber Roosevelt spridit die Erwartung aus. dafi seine eigenen Heeresscharen sich den Sieg erkampfen wiirden „iiber die gottlosen Streitkrafte des Feindes. die Verkiinder der Habgier und des Rassenhoch-mutes". Roosevelt halt den Allwissenden offen-bar fur so schledit orientiert, da6 er den USA- Imperialismus fiir die reine Seibstlosigkeit, Deutschlands Kampf fiir Redit und Lebcn fiir Habgier ausgeben modite. So be ten sie zu Gott und spekulieren auf die Hilfe der Bolsdiewisten. Das ist das Sdiauspi«!. das die Regierungen der Antieuropamadite itn Westen am Tage des entscheidenden Ansturms ;egen die alte Kulturwelt bieten. Ein amerikanl-sches Blatt, die „New York Herald Tribune", hat ausnahmsweise das Richtige getroffen, indem sie offenbar ahnungslos sdireibt, worin der wahre Sinn dieses gesdiiditlichen Vergleidies licgt: Der Ausgang der jetzigen Sdiladit sei ebenso bedeutsam fiir die mensdilidie Gesdiidite wie die Schlacht bei Marathon oder der Kampf zur Vertreibung der Hunnen aus Europa. In der Tat, das ist ein Kampf fiir die Rettuag nidit • nur Europas. sondern der Mensdibeit. Die oeuen Verteidiger der europaisdien Gesittung gegen den antieuropaisdien Barbarensturm von Westen und Osten werden sidi des Erbes der Manner von Marathon wiirdig zeigen. Die vereinigten Antieuropamadite, die Nadifolger der Hunnen, mogen daran denken. da6 genau wie damals nidit die Dbermadit der Masse, sondern die Grofie des Geistes den Aussdilag geben wird. trotz alien sdieinheiligen Verdrehungen und Sotteslasterlidien Gebeten. Rom zum Kampffeld gemachl Knlturschcinder General Alexander verursacht Sfraflenkompie rd. Berlin, 9. Juni. Nidits kennzeichnet den deutidien SAicksalskampf xnr gleichen Zcit auch als Kampf um die abendlandisdie Kultur so sehr wie die Tajsadie der von den Anglo-Amerikanem verursaditen StraBenkampfe in Rom. Damit enthiillen ^ sidi die diametralen Gegensatze zwisdien deutsdier Innerlidikeit und feindlither Veraditlidikeit. Auf der einen Seite laBt der FDhrer des deutsdien Volkes durdi General Keeselring das wohlmeinende Angebot Oberreidien, Rom als die alteste Stadt der Welt und als Kulturzentrum der Christenheit auBer-halb der Kampfhandlungen zu belassen, well der Name diescr Stadt und ihre Bauten betraditet werden, wShrend auf der andercn Seite hohnvolle Veraditung des „Postkartenplunderi" daf Angebot eislg ablehnt und den Befehl erteilt, mit Panzerkraften In die Stadt hinelnzustoSen und die deutsdien Nadihuten anzugreifen. Die blutigste Ph*s< a«s Krieges hat bejonnen. Das ist der Driick, der auf London lastet. wo der „groBe Tag", fiber den solange gcschwatzt worden war, in Erniichterung verlief. Stalin hat eine Anerkennung iiber die Aus-fiihrung seines Invasionsbefehls dutch die pluto-kratisclicn VcrbUndeten zu erkennen gegcbcn. Er hat zwar noch nicht. was eine amerikanische Лвсвшг erwartcte, ein Feuerwcrk vcranstalten »us Freude darliber, dafi die angelsach-Mschen Machte. Weltherrschaftpkonkurrenten und grofikapitalistischen Widersadher end-evu solange verlangten groBen AderlaS an selber vornehmen. Er will wohl erst ab-Ј'*П€п, ob dieser AderlaS die von ihm fiir ihre "o'echewisierung fiir notwendig erachtcten Aus-annimmt. Er hat daher Vorslcht geiibt und I'ich zur Invasion selbst noch nicht vernehmen lassen, aber sein Wohlwollen leuchtet immerhin elnem Gliickwunschtelegramm zu den Fort-echrltten, die der Vormarsch des Boisehewismus y Italien nach seiner Ansicht macht. Dieses i«l€gramm ist eine unverkennbare Ermunterungs-Qemonstration, eine Aufforderung, auf dem Diese Infam« Handlungsweise der Stadt Rom und den Gefuhlen des groSten Teiles der Mensch-heit gegeniiber wiilzt die Verantwortung fiir die zurzeit in den StraBen der Tiberstadt tobenden Kampfe »usschlieRIlch auf die Schultern des Generals Alexander und seiner Auftraggel'er. In ihr Spiegelte sich das brutale Gesicht der hemmungslosen Kriegsfurie, deren Vernichtungs-wahn keine Grenzen kennt. Die Folgen werden, wie immer bei Scliuldvergehen gegcn Mensch-heitsgefuhle. dem strengen Urteil der ausgleichen-den Gerechtigkeit unterliegen. Unser militarischer und politischer Standpunkt in den Fragen des Kampfes um und in Rom ist von kristaliener Klarheit. Ebensowenig wie ein-seitige Kampfhandlungen. gibt es auch keinen einseitigen Verzicht auf solche, Nachdem die anglo-amerikanischc Truppenfiihrung das deutsche Angebot auf Erklaning Roms zur offcnen Stadt abgelehnt hatte. muKten selbstverstandlich unserc laut Befehl sich zuriickziehenden Truppen das Stadtgebiet von Rom passieren. Seit Monaten war dieses Stadtgebiet deutscherseits zur ent-militarisierten Zone erklMrt worden. An alien Strafien nach Rom standen deutsche Wachtposten, die jedem deutschcn Soldaten das Betreten der Stadt untersagten, und selbst Versorgungstrans-porte wurden nicht durch die Stadt gelcitet. Selbstverstandlich war ein solches Verfahren m It nicht unerheblichen Schwierigkeiten fiir die deutsche Truppenfiihrung in Siidltalien ver-bunden, well Rom ein StraBen- und El^nbahn-knotenpunkt ist, den man nur unter Hintan- stelluns militarischer ErfordernisM umg«hen kann- Ledlglich Lebcnsmittcltransporte fttr di« ZivilbevolkerunK wurden in die sonst dem Hunger preisgegebcne Stadt hineingebradit. aber diese warcn deutlich erkennbar durch grofie Auf-schriften mit den Worten; ..Pan« pro Roma' ausgewiesen worden. Nur dies« ab.solut eln-malige und vollig einseitige deutsdi« RUcksicht-nahme auf Rom hatte die Anglo-Amerikaner von der liombardierung srofien Stils abhalten kiinnen und audi dicsc nur in bezug auf das Zentrum der Stadt. AuBere Stadtteile und andere Stelien innerlialb der romischen Bannmeile unter-lagen trotzdem dem riicksichbslosen Bomben-terror des Feindes. Nadidem die militarisdien Ereigniss« sudlidi und sUdostlidi der Stadt einen bevorstehcnden Kaaipf um Rom selbst in das Gebiet der militarisdien Oberlegungen einbezogen batten, wurde deutscherseits der Versudi gemadit, in Form einer gegenseltigen Obereinkunft die bisherigen deutschen Gepflegenheiten auch in Zukunft tu gewahrleisten und Rom ungestdrt vom Kampf-.•eschehen zu erhalten. Audi dieser EntsdiluS bedeutete den Verzicht auf weitgehende mill-tarische Moglidikeiten. Dennoch wurde er ge-faBt und er wird von jedem Deutschen und jedem ^uropćier gebilligt werden. In dem Augenblick ledodi. da General Alexander die Kampfhandlungen gegen die Stadt selbst erSffnete und Panzerverbiinde In das Stadtinnere einriicken licfi. setzten sich die deutschen Truppen zur Wehr. Sie werden den eingedrungenen Feind so Dr. F. J. LoluM AnsiwIineMpn! Anfteben! DEUTSCH METHODISCH UND PBAKTISCH Nemško metodično in praklitno Oinovno pravilo: če gre za polo-*»j, гл obetnnek na псксчп nie*tu, ee Htavl '• »klon (vpraianje: kje?) če gre za jfibH-'Jp, »mer ali menjavo |>ro«tora, le itavi 4. •klon (vprašanje: kam?). 8. paii; Da» Blld hangt mi der Wand. (We da: Blld?) 4. Fall: Ich httnge dai Blld an die Wand. (H'ohln hange ich dam Blld?) Die Vorwdrter verblnden elch oft mlt dem 'olgenden beetlmmten Artikel zu elnem ein-*igen Wort. Pomni: Predlogi *e često vežejo • elede-tlm določenim členom r eno samo besedo. • Ka primer; an + dem = am Tor + dem = vorm an 4- das = an* auf + dae = auf# vor 4- das = vore An dem Hau« = am Haua In dem Haul = im Hau* Vor dem Наш = vorm Haua daa Haua = ana Haua *uf daa Haul = aufi Haua Vor das Haul = von Haus . Dam Buch llegt auf Tlsch. gehe zur Post. Ich bin Huf der Post. Wlr ^hen hlntfr der TUr. Wlr gehen hln-T' di« TUr. Das FaB ist Im Keller. I'ollen das Faft In den Keller. .Das Blld Uber dem Schreibtiach. Wir h&ngen das »11? liber den Schreibtisch. Der Tepplch llegt dem tteohe. Wlr legem den Tepplch unter ^ Tlach. Dai Tal lat ewiachen den Bergen. ' kyen dR« Bnch Twliwhrn die Hefte. In "'eem Kur« mind ЗП Rrhlller. Wo sltzt dei _ Auf (i«n Dacae. Wohin fllegt der Vo- ir - Лвм Dach. We klabt die Marke ? Auf ^ Wit wtmm W dev Wir K« liim In die Stadt. Die Blumen stehen am Fenster. Ich »telle die Blumen an dttH Fenster. Der Bleistift neben dein Buche. Wlr legen den Bleistift nehen da« Buch. Unser Zug steht auf dleiioni Geleise. Warum bleiben Sie solange am Scbalter? Weil der Beamte noch nicht bier ist. In dieseiu Bache Kind Itelne Fische. Wo sind keine Fische? I. Prestavi V glovenSfiino: Die Magd bringt den KUhen das Futter. Die Beeren des Wal-des slnd schmackhaft. Die Bienen machen den Honlg. Die Ratten und die Mttuse sind sch&d-llch. Der Duft der Rosen 1st angenehm. Der Scbornetein dieser Fabrik ist 80 Meter hoch. Die Folgen seiner Krankheit sind schwer. Die ZiiUmer Ihrer Wohnung sind ger&umig. pie Kraftwagen der Post slnd rot. Ich habe keine Schuld. Dieser Uhr fehlen die Zeiger. Der Bauer arbeitet Im Stall und auf dem Felde. П. Postavi V prayllno obliko: 1. Die Schwe-ster kommt anetatt dee Bruders. 2. Er ist luatlg trotz (seine Krankheit). Er arbeitet oft auch wiihrend (die Nacht). Er weint wegen (der Tod) seines Vaters. Ich fahre mlt (mein Freund) nach Veldes. Meine Freundin wohnt gcgcnllbpr (das Ern&hrungsamt). Ich machc Aufgaben mlt (meine Mutter). Er gcht niioh (die Arbeit) mit scliiem Kollrgen zum Bahn-hof. Er let sett (eine Woche) krank. Er ist mllde von (die Arbeit). Die Soldaten marschle-ren durch (ein Wald). Die Soldaten k&mpfen fUr (das Vaterland). Wlr k&mpfen gegen (der Feind). Ohne (ein ZUndholz) kann Ich meine Zlgarette nicht anzUnden. Der Keller 1st unter (das Haus). Ich leg« den Tepplch unter (der Tlsch), (Wohln?) Die Bftume ulnd In (der Garten), Der Hut h*ngt an (der Kleiderre-chsn), Ich h&nge den Hut an (der Klelderre-chan). Ill, Beantworte folgende Fragen: l.Wer re-pariert ein Auto? 2, Wieviel Zahne hat der Mensch? 3, Waa ist Berlin? 4. Wag macht der Hund? 5. Was macht die WKscherIn ? 6, Wo ist der Keller? 7. Wo ist das Nest des Vogels? 8, Wo arbeitet der Fabriksarbeiter ? 9. Wo vyohnen die Soldaten? 10. Wo schwimmen die Fische? 11. Wo fliegen die Vdgel? 12. Wo hKngen die Bilder? 13, Wohln httngen wlr die Bilder? 14, Woher kommt der BrleftrKger? 15. Was bringt er? 16. Womlt sehen wir? 17. Womlt hdren wlr? W»rter ■*-btell (a) — oddelek an — pri Ob, na, nad anstattt — namesto anzUnden — prižgati Arie (w) — aitija, napev auf — na bestehen — zdržati, vzdriatl, aeatojati, vztrajati bitten — prositi Dummheit (w) — neumnost durch — skozl Erfoig (m) — uspeh Erlaubnis (w) — dovoljenje Erntthrungsamt (s) — prehranjevalni Familie (w) — dmfln* Pali (s) — aod Fehler (m) — napaka Peld (s) — polje fischen — ribariti Film (m) — film Gedachtnis (s) — sporni-gegen — protl Geleise (s) — tir Gott (m) — Bog hangen — viseti hinter — zadaj hoffen — upatl hSren —alUtetl kampfen — bojevati ae Kleiderrechen (m) — obeSalnlV Keller (mi — klet Kirche (w) — cerkev kleben — lepiti l«e«n — poinUtt i urad Erstes SeegefeAt In der Seine-Budit Im Westen, 9. Juni, (PK-Sohdertericht) Seit etwa 4 Uhr morgens des erstcn Invasionstages werden in der Seioe-Budit. zuuadist im Westteil der Budit vor der Ostkiiste der Halbinse! Cotcntin, groRete Schiffe festgestellt. die drauBen vor der Kiiste gcstoppt liegen; Ausladunjen also! Wahrend hier die Lan-dunjsboote, im Feuer der Batterien auf d en Strand 7.U lanfen, fliejen in den Einsatzhafen der Torpedo-boote die Ltinen v on den Poltem. In hoher Fah rt schieSen die sdilanken Boote dnrch die Nacht. sie haben BefchI, die Ausladimgen on ter voilem ElnsatE zu bekampfen. Zur gleichen Zeit gleiten die Schnell-boote «us' den Bonkem. Ihr Auftrag lantet. »ufzo-kljiren um der Fiihrung ein klares Bild ven der Lage zu vermitteln. Schon nach korzcr Fahrt gichten die Torpedoboote «uf ihrem Marsdi zu dem befohlenen Einsttraiel den Feind. Deutlidi »ind. es ist nodi ein« halbe Stunde vor Scnnenaufgang. von der Briick« die sdiweren Schiffe auszomadien. Sechs Sdiladit-sdiiffe! ' , , Da fteigt edion von den Masten der deutschen Boote da, alte Angrilfseijnal der Zerstorer ћоЉ, der rot gczadtte Sundci „Z!" ran an den Feindl Aus den Scborasteinen scblig feurige Lohe; Hochst-fahrL Die Rohrsiitze scfawenken aus. die Boote setzen zum Torpedoangriff an, zum Anjriff auf einen je-waltigen Gegner. Torpedo auf Torpedo zischt aus den RohrsatzcB und kaum «inđ die Torpedos her-aus, da lagen driibcn um den feindlichen Verband Flugzeuge ihre Nebelwande, Der Gegner hat die Gefahr erkannt! Der Donner seiner schweren Ge-sdiiitze drohnt iiber die Bucht. ringsum stehen die Fontanen um die deutsdien Boote. iiber denen die Flugzeuge des britischen Flottcnverbandes kreisen. um da» Feuer seiner Artiilerie zu leiten. Dann brausea britisdie Jager heran. schiePeo mit Bordwaffen. be-streidien Decks und Aufbauten mit d -n Garben ihret Masdiinenwaffen. aber das ist ein Gegner mit dem sidi die deutsdien Boote oft genug herumgesdilagen haben. und wiihrend die Flak-Waffen die immer wieder anfliegenden Maschin'en auf Distanz hal ten, nehmen die Torpedo* ihre todlidie Bahn Nadidem der letzte Torpedo und die letzte Granate verschossen sind. kehren die Boote ohne Be-eintriiditigung ihrer Gefechtskraft in den Stiitzpunkt zuriidc. Sobald Torpedos und Munition iibergenom-nien sind. werden sie wieder berelt sein zum nSdisten Einsatz, Kricqsherichter Dr. Hans Rinhardt, Au(b invasion der Superlative Stockholm. 9. Juni. General Sir Frederick Pile, der Oberkemmimdierende der englischen Lultverteidigung. erkUrte im Verlauf einer Werbfveranstiltunj fiir Kriegsanleihe. er h«be đ*» groKt* Venrauen auf einen Erfoig der Invasion; dcnn »1» we dc jemacht ..durch die bestcn Soldaten dor Welt" mlt der best en Luftwaffe uod der bestrn Seostreltmacht. und di# Soldaten wiirdes gefiihrt durch di# bisten General# der Welt. Da Sir Frederick sdion etnmil b»l Superlatlven 1st, hatte er hinzufiigcn konncn, diift dif Soldaten fiir di# zufriedensten Aktioniire det VVfll und die hochsfcn Dividenden bluten sollen. auf Monkaug D ruck in den Tod geschidtt durch die verantwortungsloseste Plutokratie. Im iibrigen; Die amerikanisch-englischcn Generale haben bisher kaum Gelegenheit gehabt za beweiscn. dafi sie die „besten" der Welt sind. Ganz im Gegenteil! langf bekiimpfen, bis die damit heraufbesdiwo-rene Gefahr d«r Oberflfigflung oder Absdinei-dutiR anderer deutsdier Verbande beseitigt 1st. Dies war nidit nur eine unbedingte mlHtarist^e Notwendijjkeit, sondern stellt audi die einzig« Antwort dar, die der Feind zu begreifen im-stande ist. Die damit dem ursprflnglichen EntsdiluB der kampflosen Obcrlassung Roms an den Feind neu entstandene politisdie und mllitarisdie Lage ist in alien Einzelheiten seit langer Zeit vorbedacht worden. Es kann weder uns, nodi dem italien:-schen Volk oder gar Europa gleichgiiltig ecin, wenn Kulturveraditer Mischlinge und Ne^r eich in Rom aufhalten. Aber auch iiber Rom wie iiber-haupt iiber Italien und das europaische Sdiicksal entscheidet der Ausgang des Gesamtkrieses. Wir haben die Gewifiheit, da6 der Feind di« Stadt in unvergleichlich viel kiirzerer Zeit wieder verlassen wird. als er benotigte, um in sie zu gelangen. Diese neun Monate Kampf, die seit dem Zeitpunkt verstrichen sind, als die Raumung Roms bereits aus militarischen Griinden ins Auge gefaBt war, haben deutlich gezeigt. welclie Kraft und was fiir ein Kampfertum der deutsche Soldat zu entwickein vermag. Ihm kann bet seinem Kampf diese ehemalige italienisdie Haupt-stadt, die eigentlich schon seit Monaten zwisdien den Fronten lag und in die er eowieso nicht hinein durfte, kaum etwas bedeuten. Er richtete sich darauf ein, dem Feind in dem sidi von der Campagne bis zur Po-Ebene iiber rund 300 Kilometer erstreckenden Apenninengebirge immer wieder und in slandig neuen Stellungen ebenso entgegenzutreten, wie er dies in den Leppiner Bergen Oder Im Albaner Gebirge getan hat, Er iiberliiBt es dariiber hinaus gern dem Feind, Erfahrungen mit den Sdiwierigkeiten zu sam-meln, die aus der Notwendigkeit der Ernahruhg einer Grofistadtbevolkerung von iiber zwei Mil-lionen Menschen entstehen. Rom hat keine Fa-briken und kein nahrungsreiches Umland, es ist wirtschaftllch gesehen und dementsprechend im Kriege auch militarisdi ein reiner Defizitposten. Deehalb wird der in Italien kampfende deutsch« Soldat, dem der Sdiutz der europaisdien Kern-lander obliegt. den EntsdiluS der deutsdiea Truppenfiihrung, neue Verteidigungslinien nord-lich von Rom zu bezlehen, nur begriiBen. Er weifi dariiber hinaus dafi die Bedrohung aus dcm Osten und die vom Feind so oft angekun-digte Invasion die Bcieitstellung starker Re-serven an der Atlantikkiiste und in Osteuropa erfordert, und dafi die deutsdie Truppenfiihrung mit "ollem Bewufitsein die vom Feinde nur %ж gem gewiinsdite Abriehung von Reserven voa diesen beiden Brennpunkten unterlassen hat Somit fligt sidi, milltSrisdi gesehen, die augen-Mldkllche Italienisdie Lage vollkommen In daa Gesamtbild der deutsdien Kriegfiihrung ein, deren verantwortliche Manner in ruhiger Sicher-heit und eiserner Selbstbesdirankung alle Vor-aussetzungeo fiir das gliicklich« Ende des euroi ptodwa Wwdwakkainpf«« Mtuffea. Sfraa 4. — eter. 49. KAKAWAWKEW ВОТВ ГкАнЛл, W. jimija IV'enišha oborožena sila je zavaroi/ala cerkvene dragocenosti Rešene so bile Iz med tem podrtih kovelskih cerkva - Oborožena sila jih je predala pristojnim cerkvenim dostojanstvenikom Krekov, 9. junija. V Lublinu je v prisotnosti branilca Kovla, imetnika briljantov Obergruppenfuhrerja Gilleja po naročilu divizijskecfa župnika Weissa izročil guverner 1^-Gruppens'jhrer dr. Wendler predstavnikom rimsko-katoliške in pravoslavne cerkve po nalogu oborožene sile cerkvene dragocenosti, ki so bile rešene pred uničenjem. ^Bila je to cela vrsta dragocenosti, med njimi nad 70 ornatov (od teh šest oblačH iz zlatega brokata in z zlatom vezena), 12 dragocenih kelihov, nadalje monštrance, težki svečniki, okras za oltarje, štiri nad sto let stare omare oltarjev, relikvije, cerkvene zastave, 25 paramentov in ikon, s kovino obits liturgične knjige, kar vse je bilo rešeno iz cerkva, ki jih je zlasti na binkoštne praznike sovražnik močno obstreljeval in med tem tudi popolnoma porušil. K izročitvi so bili prišli glavni vikar prelat iz Kovla, od rimsko-katoliške cerkve dr. Simon Smerka, osebni tajnik metropolita in holmski nadškof ter škofijski zakladnik kanonik prelat Gre-got Metiuk iz Holma. Divizijski župnik Weiss je poudaril, da nemško pehotno divizijo v Kovlu veseli in zadovolji, da je rešila cerkvene dragocenosti in jih iztrgala sovražnemu ognju. General Moser, ki je cerkvenim dostojanstvenikom po nalogu nemške oborožene sile zopet predal v last številne dragocene cerkvene zaklade, je pri tem podčrtal, da so nemški vojaki vedno skrbeli za to, da se zavarujejo cerkveni zakladi, dragocenosti, relikvije in slike pred posegom in obstreljevanjem sovražnika. Guverner dr. Wengler je izrazil svoje veselje, da se je mogla cerkvena imovina, ki je bila rešena po naših četah, vrniti duhovnikom ravno tukaj v Lublinu, v katerega so se zatekli, ko so bili pregnani iz svojih škofij in svojega področja. Pri tem je vrednotil ta čin nemških vojakov v Kovlu, s katerim so bili rešeni sveti predmeti tako katoliške, kakor tudi pravoslavne cerkve, kot dokaz za to, da sta nemška oborožena sila in nemški narod edina rešilca in zaščitnika evropske kulture in bosta to tudi vedno ostala. V srce segajoče so bile besede zahvale od strani generalnega vikarja in prelate dr. Kmuszynskega, ki se je zahvalil V imenu lublinske škofije in na koncu rekel; »Bili smo že v velikih skrbeh, da morda ne bo ostalo nič več naše cerkvene imovine, in smo za to presenečeni in veseli, da nam nemška armada s svojo junaško borbo in raz svojega prepričanja, da se bojujejo za blagor evropskih narodov, izročata to, kar smo že smatrali za pogrešano in zgubljeno. Shranili bomo te reči prav dobro in jih bomo izročili naprej generacijam. Naj bodo blesteče spričevalo plemenitosti in hrabrosti nemške vojske.« Po nalogu pravoslavnega metropolita iz Holma se je zahvalil osebni tajnik nadškofa dr. Smerska zastopnikom oborožene sile in predstavnikom nemške armade ter označil rešene cerkvene predmete kot očiten dokaz izbornega dela nemških vojakov. Svoja izvajanja, ki so poudarjala uveljavljeno sodelovanje z deli nemške uprave in oborožene sile, je zaključil z najboljšimi željami metropolita, ki je prosil božjega blagoslova za zmago nemških orožij. FUhrer je sprejel Sztojayja Fiihrerhauptquartier, 9. junija. FUhrer je danes sprejel kraljevskega ogrskega mini-»trškega predsednika Doeme Sztojayja, ki j« prišel dne 6. junija na obisk s šefom kraljevskega ogrskega generalnega štaba, generalnega polkovnika Voeresa. V prisrčnem razgovoru so bili obravnavani v duhu prijateljstva določeni odnošaji Reicha do Ogrske, kakor tudi aktualna vprašanja nemško-ogrskega sodelovanja v skupnem vojskovanju obeh narodov. Raznih razgovorov sta se udeležila Reichsminister des AuswSrtigen pl. Ribbentrop in Generalfeldmarschall Keitel. Zvečer so bili ogrski gospodje gostje Reichs-aussenministra. Odlikovanje z Eidienlaubom Brlin, 9. junija. Fiihrer je podelil odlikovanje Eichenlaub zum Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes (hrastov list k viteškemu križcu železnega križa) f^-Obersturmbannfahrerju Karlu U 11 r i c h u, poveljniku polka oklop-njaških grenadirjev Ц »Theodor Eicke« v diviziji oklopnjakov Ц »Totenkopf«, kot 480. vojaku nemške oborožene sile. Nadalje je Fuhrer dne 4. junija podelil odlikovanja Eichenlaub zum Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes Feldwebiu Ferdinandu Wpge-rerju, Zugfuhrerju n-iem polku okiopnja-ških grenadirje^ iz nemških Gauov ob Donavi, kot 483. fojaku neTiške oboiotenr site. IVemški predlogi za var&ivo Rima Nemčija je storila, kar je človeku mogoče, da varuje večno mesto Oberkommando der Wehrmacht je dne 5 junija objavilo; Vrhovni poveljnik nemških čet v Italiji, Generalfeldmarschall Kesselring, je dne 3. junija ob 23. uri po nemškem veleposlaniku pri Vatikanu radi oddaje na vrhovno komando anglo-amerikanskih bojnih sil izročil sledeče predloge, da bi se mesto Rim po vojskujočih se silaih priznalo za odprto mesto. 1. Mesto Rim se po vojskujočih se silah prizna za odprto mesto. 2. Ket meje odprtega mesta naj veljajo: St. Pao'o izključno železniške proge, severno od St. Paolo do Piazza Maggiore — črta od Piazza Maggiore (železniška proga in sta-tione Tiburtina izključno do vzhodno Villa Chigi). Od Villa Chigi do kolena Tibere 1.5 km iuao,zahodno trkaHšča Torre de Quinto — južne od reke Tibere do Ponte Miesio (vključno) ■- zapadni kot Vatikanskem^ mesta — Port* San Pancrazio in kolodvor Trastevere ( -ično) — Ponte Suolicio (vključno) — do vzhodne Tiberine obale — Porta San Paolo (Izključno). 3. Posamezne določbe; a) OKW se obve- zuje, kakor do sedaj, da se v odprtem mestu ne bodo nahajale nobene vojaške ustanove in čete in se ne bodo vršila v mestu nobena premikanja čet. b) Izvzete so od tega službena mesta in policijski odi»di, ki so potrebni za obdržanje mira in reda kakor tudi za preskrbo mesta, c) V odprtem mestu se ne bodo izvršila nobena razdejanja, d) Zaloge preskrbnega blaga se uporabljajo izključno za civilno prebivalstvo, e) Tudi pri prepustitvi mesta po nemški oboroženi sili se bo vršila preskrba mesta z elektriko in vodo iz dosedanjih oskrbovalnih naprav, v kolikor se nahajajo v posesti nemške oborožene sile. 4. Pogoj za sprejem teh obveznosti nemške oborožene sile je pristanek vzajemnosti. Nemški vrhovni poveljnik je dal pobudo, da bi bil Vatikan zaprošen, da prevzame primeren nadzor nad tem, da se bodo le obveznosti izpolnjevale. Na te predloge do sedaj anglo-amerikanska vrhovna komanda še ni odgovorila. Namesto tega, je general Aleksander v proklamaciji pozval rimske meščane, naj vr-še oborožen odpor proti nemškim četam. Najvišje odlikovanje za Mannerheiraa IVeiHsWo obzimosut Ktlsinki, 9. junija. O priliki 77. rojslnege idne finskega maršala Mannerheima in i tem združenega praznika zastav finske oborožene sile je državni predsednik Finske Ryti z ministrskim predsednikom Linkamiesom in vojnim ministrom Waldenom osebno izročil na nekem odseku fronte maršalu pozdrave in želje državne oblasti in podelil finskemu maršalu veliki križ finske Bele rože na verižici, z meči in dragulji. Po ob tej priliki izvršenem obisku pri več frontnih oddelkih je bil pri državnem predsedniku sprejem na čast maršalu, ki so se ga udeležili generali-teta in višje častništvo finske oborožene sile. Kesselring je prekrižal račun 2enevB, 9. maja, V kolikor se anglo-amerl-kansko časopisje peča z vojaškim pomenom zasedbe Rima, se lahko vsi komentarji spravijo v isti red. V splošnem so mnenja, da j* zasedbe Rima samo epizoda v krvavi borbi za italijanski polotok. Ta boj, tako nagla-ža na pr. daljše poročilo neke agencije v USA v glavnem zavezniškem stanu т Neaplju, bo še dolgo trajal, ker v zadnjem letu vojaško nismo dovolj izrabili Badoglijeve-ga političnega odpada. Ofenziva, ki se je začela, ima namen uničiti nemška čete po predoru in razvitju italijanske fronte. Danes pe zasedbi Rima mora anglo-amerikanska strategija rešiti bistveno še iste probleme, ki so se že mesece vedno spet pojavili v Južni Italiji. Kako naj bi se preprečilo, da anglo-amerikanske bojne sile ne bi bile po več tednov zadržane pred novo fronto? Spričo rezerv, ki z njimi razpolaga nemško vodstvo pri operacijah v Italiji, in nesporne spretnosti, s katero nemška vojska pripravi in izpelje zavlačevalne akcije, se danes sploh ne da pregledati, kako bi se v doglednem času dosegel končni namen anglo amerikanskega vodstva, namreč izgon nemških čet s polotoka. Te splošne vojaške perspektive se izražajo tudi v londonskih komentarjih. Zal je Kesseiringu uspelo, da je prekrižal načrte anglo-amerikanskega vodstva, ugotavlja na pr. razočarano diplomatski dopisnik Reuter-Jeve agencije. V toliko zavzetje Rima vojaško n« pomeni mnogo. Lidell Har< o napuititvi Kima Radi padca Rima se nemškemu vodstvu ed strani angleškega vojaškega kritik«, stotnika Lidii'-T HRrta v. »Daily Мч'1« skorajda čestita. Z Rimom so Nemci, tako izjavlja Lidell Hart, težko breme prehrane 2 milijonov ljudi prevalili na zapadne sile. Vkorakanje zapadnih sil v Rim je preobremenilo za mnogo njihov sistem preskrbe. Na|več|a madžarska tovarna škroba je začela izdelovati škrob iz rži. Doslej so na Madžarskem izdelovali škrob samo iz krom pirjm in riža, dočim nfm^Via tovarne škrob« že dn'!^ iipoi-r-bljnjo tudi rž kot rurovino It rži napravljen škrob je sicer dražji ko škrob iz krompirja in riža, late pa j« boljši. Odgovor na nesramnost list „Times" in tistim, ki stoje za njim Stockholm, 9. junija. Dočim presoja ves civilizirani svet nemški predlog, da bi se Rim priznal za odprto mesto, kot dokaz za to, da' se Nemčija trudi ščititi kulturne dobrine človeštva, je bilo pridržano dopisniku lista »Times«, da označi ta velikodušni predlog, kot »značilen za nemško aroganco«. Navajeni smo že od angleške strani takih napadov in zasramovanj in se zato tudi čisto nič ne čudimo, da na angleški strani niso našli nobenega drugega odgovora na nemški predlog. Toda eno naj povemo dopisniku lista »Times« in vsem, ki so njegovega mnenja: »Ce mi ne bi hoteli izprazniti Rima, bi stale armade Anglo-Amerikancev kljub svoji številčni premoči še danes pred mestom. Ker nam je pa Rim središče najstarejše evropske kulture, smo se odrekli vsakemu vojaškemu prestižu in smo ravnali v primeru Rima po istih nagibih, ki so svoje dni napotili nemško vodstvo, da Monte Cassina ni pritegnila v vojno področje. Ravno tako, kakor smo v primeru Monte Cassina dali prednost obziru na nenadomestljive dobrine kulture pred vojaškimi uvaževanji, ravno tako iz istih razlogov nismo hoteli dopustiti, da bi večno mesto postalo bojišče. Ce »Times« označujejo to kot »aroganco«, je to karakteristično za angleški vladni list in za kroge okrog Churchilla, katerih glasnik je ta list. Eisenhower: »Vršiie se bodo še linde billie» Stockholm, 9. junija. Značilne je, da angleško ameriška javnost o izvedbi moskovskih povelj glede invazije v Zapadno Evropo ni dobila vednosti po lastnih komunikejih — ti so prišli šele pozneje in obotavljajoč se — ampak po nemških poročilih, iz katerih se jasno razbere, kako malo je ta akcija presenetila branilce. Angleška in severnoameriška poročevalna služba se je morala cele ure zadovoljiti s tem, da je ponavljala nemške navedbe. Šele polagoma se je razgibal ves okorni aparat nasprotnikov, ki je bil zgrajen na dan »D<: po radiu so zadonell zarjaveli glasovi emigrantskih politikov, ki bi si po večletnem brezplodnem postajanju v londonskem hlevu radi zaslužili svoj oves s hujskanjem svojih narodov. »Glavni stan zavezniški ekspedicijskih čet« je objavil, da se je pod vrhovnim poveljstvom severnoameriškega generala Elsenhowerja začelo iz-krcavanje zavezniških armad ob severno-francoski obali. V Londonu so izšli posebni listi In letaki, ki so spričo nedostajanja vojaških novic naznanjali, da je v Anglijo dospel de Gaulle. Obilna predhodna naznanila vsakovrstnih govorov In izjav so preplavila angleški narod, Icl so mu očitno hoteli poslatkati spoznanje o pretežnih severnoameriških in sovjetskih vplivih pri započetku teh napadnih operacij, ki zahtevajo kri, z novico, da poveljuje angleški general Montgomery armadni skupini, ki vrl) prvi napad. EiseahoweritT nagovor teneva, 9. junija. V anglo-amerlikem taboru sedaj započeta agitacija glede invazije, ne dopušča nobenega dvoma, da so si nnglo-amerikanskl vojaški vodje zastavili največje cilje. V neki prvi objavi glavnmga stana zaveznl.lkih Invazljsklh vojnih sil je bilo predvsem naznanjeno, da so pod poveljstvom vrhovnega poveljnika generala Elsenhov/erja zavezniški ekspedicijski zbot ' In zavezniške pomorske bojne sile s podporo nočnih značnih bojnih sil pričeli s svojo operacijo izkrcanja na severni obali Francije. Kmalu na to je Imel vrhovni poveljnik zavezniškega ekspedicijskega zbora Elsenhower osebno nagovor, v katerem je objavil začetek operacij. Največji del njegovih Izvajanj se je pečal z znanimi zahtevami nasproti civilnemu prebivalstvu, naj podpira anglo-ameriške napore. HhratI je Elsenhower namignil na novo boljševiško ofenzivo, s čemer je prav verjetno hotel na eni strani vezati Moskvo in na drugI strani vdahniti pogum ameriški javnosti. »Vršile se bodo težke bitke«, tako je končal Eisenhower svoj nagovor, »in ne bo mogoče preprečiti, da doprinese francosko prebivalstvo nove žrtve, da uspe ,končnoveljavna osvoboditev'«. Cel« dneve skriti v Udjah Anglo-amerlškl poročevalci so st že na Široko razpisali* opisujoč zadnje priprave za Invazijo na Zapadno Evropo. To so bile že neizmerne, tako je zatrjeval nek angleški dopisnik. Storili so vse, da bi varovali skrivnost. Tako so na primer bile udarne čete, katerih glavna naloga je bila v tem, napraviti prvo mostišče, že več dni skrile na svojih ladjah in popolnoma odrezane^ od ostalega sveta. Samo na tak način so upali, da bodo lahko varovali kopreno glede dneva »D«. Velika nervoznost vsepovsod Nervoznost, ki fe bila med vojaki, se je dala, tako je Izjavil angleški dopisnik, .najbolje premagati s tem, da so jih praktično zaposlili. Končno je pristavil, da so tako brl-tenske kakor severnoameriška pomorske sile urloležene pri podoorl operacij Droit francoski obali, in sicer bojne ladje, кгЦагке In monitorji. Čete, ki morajo izvršiti prvo Neprostovoljni namečki Neprestani bombni napadi Anglo-Amerikancev na ozemlje Reicha imajo baje smoter, da bi razbili nemško oboroževalno industrijo. Kaj so zračni gangsterji v resnici zadeli, stanovanjske hiše, kulturne stavbe, bolnišnice Ud., vidimo na lastne oči, če gremo skozi naša mesta. Nasprotno pa naše oboroževalne industrije, kakor je pred nedavnim izvajal dr. Goebbels v časopisu »Reich«, sploh ne morejo znatno oškodovati, Anglo-Amerikanci dobavljajo celo — seveda zelo proti svoji volji — zelo znatno ko« ličino surovin, ki pridejo prav naši obor»< žitvi. In sicer gre za dodatne količine, s katerimi nismo bili računali in na katere tudi nismo navezani. Stirimotorni bombnik, morda tipa Boeing Fortress ali Liberator, dobavi, če je razbit in razstavljen, sedem ton lahke kovine, med temi približno šest ton aluminijevih spojin. Samo v prvi tretjini tega lete je bilo sestreljenih nad 2300 bombnikov, kar ustreza uplenjeni količini nad 16.000 ton lahke kovine. To je približno toliko, kolikor se potrebuje za gradnjo 15.000 lovskih letal tipa Messerschmitt ali Focke-Wulf. Ce izračunamo količino električne energije, ki bi bila potrebna za proizvodnjo enaka količine kovine, se pokaže, da smo prišta-dili 350 milijonov kllovatnih ur. To so številke, ki so gotovo vredne uvaževanja. Pri nas je že vedno veljala parola »Bojujmo se proti pokvari«, in urejena organizacija pri zajetju in razdelitvi vseh obstoječih surovin nam je — v zvezi z v to svrho ustvarjenimi izmenjalnimi snovmi — pomagala preko vsake soteske v naši preskrbi s surovinami. Te je uspeh, kakršen se našim sovražnikom pred vojno sploh ni zdel mogoč. Odkar so nam viri surovin iz vse Evrope na razpolago, sme seveda manj kakor kdajkoli navezani na prostovoljno dobavo materiala od strani naših nasprotnikov. Vsekakor jih pa vestno le z neutajljivim zadovoljstvom knjižimo ne strani »imeti«. Ne glede na uplenjene količine kovine, p« smo se mogli tudi polastiti znatnih količin anglo-ameriške municije, ki tudi izhaja iz sestreljenih bombnikov. Ce ima en bombnik kot oborožitev do 30 nadtežkih strojnic in topov, si lahko predstavljamo, kakšne koli« čine so se nabrale pri sestrelu 2300 bombnikov. Tudi ti zakladi municije seveda nise namenjeni v to, da bi zamašili pri nas kakšno vrzel, ampak jih imamo kot nameček^ dočim jih morajo nasprotniki odpisati. Plen, ki smo ga na tak način dobili, je enak dobljeni bitki. . Gerd Bergmann operacijo proti francoski severni obali, so sestavljene iz severnoameriških, kanadskih in britanskih čet. Njihov vrhovni poveljnik je Montgomery. »Time«: Za kaj? Za kaj? Severnoameriški časopis »Life« se bari Ч svojem uvodnem članku s severnoameriške invazijsko armado v Angliji in z vprašam njem po vojnih oiljih Zedinje^iih držav. »N#« padli smo Evropo«, tako piše »Life«, »кеУ~ smo bili napadeni v Tihem Oceanu. To j« čudna razlaga naših vojnih ciljev. Glavni cilj severnoameriških vojakov je«, tako pravi uvodni članek dalje, »da bi čimprej prišli zopet domov. Zaradi približno 40.000 mrtvih v severnoameriških bojnih silah, se mize v newyorskih nočnih lokalih niso čisto nič izpraznile«, tako nadaljuje potem časopis, »iaf zato naj naši vojaki vedo, zakaj so moraK prevzeti to strašno nalogo nase. Churchill j# bil izjavil, da se boj ne vrši več proti diktam torjem in ne več za svetovnonazorna pre* pričanja. Kaj se je zgodilo z Atlantske listino? V Evropi bodo umirali severno* ameriški vojaki in za kaj? Za nadaljnje spleV ke, za pohlep po deželah, za političen direnpi daj? Naši vojaki hočejo vedeti, za kaj «• bojujejo.« Presenetljiv napad na Titov glavni stan Belgrad, 9. junija. Kakor je iavllo torkovo poročilo oborožene sile, je bilo napadene središče skupin Titovih tolp in po večdnevnih hudih bojih razbito. K temu še dopolnilno poročajo: Med z gostim pragozdom poraščenimi bosensklmi gorami, katerih gole skalovje je deloma pokrito s snegom, leži kraj Drvar, ki slovi po svoji lesni industriji. Samo strme vijuge vodijo z visokih gora do tega kraja; gore se dado lahko zapreti in nudijo naravno zaščito. Vrhovi okrog kraja se opremljeni s številnimi obrambnimi napravami. Tukaj je strnil poglavar tolp Josef Broz svoje elitne enote in napravil svoj glavni stan, 2e zarana so oddelki nemških lovskih letalcev pripravili presenetljiv napad bataljona lovcev padalcev Ц, ki je pristal v kraj* in se takoj polastil vseh važnih položajev, deloma proti trdemu odporu. Zlasti v neki cerkvi in okoliških hišah je besnel srdit boj. Telesna garda poglavarja in nekaj civilistov je tukaj žilavo in zagrizeno ščitile strahopetni pobeg »maršala« po Stalinovi milosti. BIH so uničeni aH ujeti. Broz sam je pe raje pravočasno pobegnil v nehodne gore. namesto, da bi se bojeval. Ponoči so posku? šali bandlti z največjimi napori In z nagle privedenimi silami dobiti kraj zopet v svoje roke. Ta namera pa je spodletela ob krepki obrambi obkoljenih lovcev padalcev In eb pritisku od zunaj koncentrično napadajočih lastnih odredov. Motorizirane čete so med tem prodrle skozi zapore, napravljene na vl» jugah, in i pomočjo svojih pionirjev odstranile razstrelitve cest, tako da so ie D zgodnjih jutranjih urah lahko rešile lovce padalce in s tem prinesle odločitev. Sledeče enote nemških in hrvatskih lovcev so potem gnale bandite v naglih pohodih ob pekočem soncu podnfvi In pri ledenem mrazu ponoči v. gore In skosi gozdove, k^er so bili večinoma uničeni. Sobota, 10. Junija lbi4. KAMAWAMHibM « U i Ж stran 5. — eusv. 45. Kreis Krainburg Krminburg. (>1000 taktov melodij«) NS Gedieinechaft >Kraft durch Freude« (Veselje krapi) je obvezalo znano godbo Ernd Kalez^ ki sedaj v tem mesecu v okvirju ob-skrbe vojaštva in ureditve delavskega odpo-iitka razveseljuje svoje poslušalce v dve uri trajajočih prireditvah s >1000 taktov melodij«. Prvo gostovanje je bdlo v Krainburgu v Par-teiheimu, in je godba etekla popolen uspeh. V pestrem sporedu so donele melodije znanih operet in priljubljenih toofilmov. Orkester pod izvrstno vodeno taktirko Етв Kaisza je zaigral T temperamentnem ritmu, ki je posebno v ogrskih narodnih melodijah In plesih pokazal izvrstno znanje posameznih godalnih solistov. Zraven godbenikov na lok, ki tudi sak-obvladajo, naj bodo posebno poavaijeni pianist in igralec na gitaro. Kralnburg. (Se nekaj Iz domobran-. življenja.) Kakor vsi veste, ob- . J* v tudi v Krainburgu močna mobranska stotnija. Olani, sami prostovolj-' vrše svojo odgovorno službo ter ve- Z mrazov korakajo po mestu. Drzni In do-^"ieiko ievežbani, saj so to sami bivSi wi- jugoslovanske vojske, se junaSko za-T po banditih ogrožen kraj, ter jih če-^uвл* und h^inentiuffzeuff0 Oogen den Feind,_ KcunpZ/lieccr stiir-zen im Stuka etuf den Gesraer herab, Kampilliegei wetien den Lufttorpedo au/ iht9 ecliwimmend« Beut*. Di* KampUliegetbmsatzung ist eine cer-schivorene Gemeinschaft die nur erne Auigabe kennt; den Feiad lei* (cbmettenv wo ei sich zeigtl •JUNO DIE WAFFE JUNCIHROtlST JUNG !HRETRACER I I I I osram-lampen 0«r 6ifele )«d«r Mehrlelifung иИг^ 'J*"'J,9*"eig«i1 durch Kauinalterw gen Varbreuch dererz«ugt*n OOfek w«nn d*:h#lb nicnwivd m»hf kcuft, •1» w braueht,