nx*niw pfocona ▼ Leto XXI., št. 46?" Ljubljana, nedelja g. tebrnaija 1940 UpravmStvo: Ljubljana, Knafijeva S — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratm oddelek: Ljubljana, Belea-burgova ul. — TeL 3492 tn 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg ŠL 7. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova uBea 2. Telefon St. 190. Računi prt poŠt. ček. za vodili: Ljub* lJana St 17.749. Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafijeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7. telefon St. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Kriza slovenskega kmeta Od znanega kmečko-sodalnega delavca smo prejeli naslednji članek, Id gotovo zasluži pozornost ln študij vseh, kl Jim Je pri srcu naš kmečki sloj. | Okoli nas divja vojna vihra, vse se poteguje za naš trg, cena kmečkim pridelkom raste, konzument stoka, vendar pa so široki sloji našega kmečkega prebivalstva, izvzemši tenke plasti najbližjih mestnih okolic, še vedno v hudi krizi. Kmetska zemlja še vedno prehaja v nekmečke roke, premnoge kmečke družine pa bodo trpele pomanjkanje do spomladi, ko dozori ječmen in bo na razpolago nova po vrtnina. Doslej smo vedno slišali tožbe o krizi prodaje kmečkih proizvodov in je ta kriza tudi v resnici ogražala našo vas. Kriza pa se je za večino predmetov polegla kar čez noč ob nastopu jeseni, a kljub temu si širša plast kmečkega sloja ni opomogla. Kajti čeprav bi lahko rekli, da je prodajna kriza v glavnem in vsaj začasno prešla, je pa ostala kriza nezadostne produkcije. Vse premalo smo storili za tvarni napredek kmečkih slojev v času ugodne kon junkture za kmečko proizvodnjo. Premnogi so videli svoj ideal v tem, da bi vas ohranila svojo patriarhalno lice, kajti vsaka produkcij-sitea ali drugačna razgibanost bi po njihovi sodbi lahko nosila v nedrijah kal razkroja vsega »lepega in tradicional-no- slovenskega«. Saj so ugotavljali, da je naša vas sicer revna, a v bistvu srečna. Novi produkcijski načini, ine-hanizacija in tehnizacija poljedelstva nujno prikličejo v življenje tudi ostalo razoranost modernega življenja. Poceni je bila taka skrb za slovenskega kmeta, kazati je bilo treba le na naš jug. češ: tam je bogastvo, tam je rodo-vitnejša zemlja, tam je možno proizvajali v velikem in diktirati cene. Vse se je poglabljalo le v našo krizo cen. Ničesar pa se ni ukrenilo za slovenskega kmeta. Naš neorganizirani kmet je že v zgodnji jeseni ves od višek vnovčil, tedaj, ko je cena komaj nekoliko narasla, tako da je danes brez blaga. Naš kmet je vnovčil svoj krompir po 75 par, za seme pa ga bo plačeval po 2 din in več. Tako je tudi z vsem drugim. Slovenski organizatorič-ni talent je tokrat do kraja odpovedal. Danes ni več pomanjkanja tržišč in dovolj je kupcev skoro za vse predmete, le da naš kmet nima več blaga Produkcijske panoge slovenskega kmeta, ki bi mogle popraviti kmečko gospodarstvo ob času konjunkture, so okopavine, sadje, vino in živinoreja. Bati se moramo, da bodo do kraja obubožali naši kraji razen Gorenjske, ki ima nekaj več živine. V srezih Maribor-levi breg, Celje, Ptuj, Šmarje in Ljutomer procvita naša sad-jereja, saj imamo v Sloveniji kar 33 odstotkov rodečih jablan, po številu 2.800.000, medtem ko jih naštejemo v vsej državi le 7 milijonov. Vnovčili smo komaj tretjino sadnega pridelka, ostali dve tretjini so potrošili produ-centi na svojem domu Če bi naši ba-natski žitni baroni enako gospodarili z žitom, kakor mi s sadjem, bi gotovo skapneli tako kakor naš sneg, ki ga bo, kakor vsi upamo, vsak čas odpihnil. jug. Slovenski kmet je ob krompir in sadje, kar ima še blaga, sta vino in živina. Glede prvega dvomim, da ga Je še dosti v kmečkih rokah, saj ima itak le borih 11 odstotkov vinorodne posesti. Pa tudi glede živine ne bomo na najboljšem. Ne vem, če imamo kaj prida izvoznih zadrug, ki bi rešile kmetu vsaj nekaj dobička in živine. Zimski čas je najprikladnejši za izvoz zaklane živine, doslej pa je bil ves ta izvoz poverjen le mesni industriji. Svoj-čas je zmogla Slovenija izvoziti letno vsaj 30.000 glav goveje živine, tega Števila pa danes, ko bi mogli doseči primerne cene, daleko ne bomo dosegli Za slovenskega kmeta je gozd zadnja rezerva in glavnica, ki jo načne v najhujšem času. To glavnico je naš kmet že močno načel, nad polovico naših kmetij, ki ima v povprečju itak le od 3 do 7 ha gozda, je gozd rzsekalo. V času vojne vihre in še bolj po končani vojni bi mogla nedotaknjena gozdna glavnica popolnoma sanirati naše kmetije in tudi času primerno preurediti vso našo kmečko proizvodnjo. Zal lesa v najbolj ugodnem času naš kmet ne bo več imel. ker ga ima že sedaj za svojo najnujnejšo sečnjo premalo. Ce upoštevamo torej le najvažnejše patnoge kmečke proizvodnje v Sloveniji, vidimo, da smo zašli iz krize cen v ge hujšo krizo blaga, tako da je naš srednji in mali kmet kl jub porastu cen Se vedno v veliki stiski. Kriza cen ponehava, vendar pa ne v takem sorazmerju. da bi to moglo paralizirati krizo blaga. To pa zaradi tega, ker cene kmečke proizvodnje niso v skladu s cenami industrijskih izdelkov, ki so nujno potrebni za uspešno kmečko Nemški življenski prostor in zavezniški voini cilii Veerai popoldne le imel predsednik angleške vlade programski govor o vojnih ciliih zaveznikov. nakar ie kantelar Hitler zveier razložil, kai ie cill politike sodobne Nemčiie London, 24. febr. s. (Reuter). Danes Je bilo v Birminghamu zadnie v seriji lavnih zborovanj, ki iih ie v ianuariu in februarju organizirala vlada oo raznih angleških mestih, da seznani narod s svoio politiko. Na zborovaniu v Birminghamu. v svojem rodnem mestu ln stalnem volilnem okrožju, ie govoril ministrski predsednik Chamberlain. Govor so prenašale vse angleške, francoske in ameriške radijske posta i e. Zborovalci so prirejali Cham-berlainu ponovno burne ovacije. Ministrskega predsednika ie pozdravil birminghamski župan, ki ie deial. da ie imel Chamberlain že mnogo govorov v mestni hiši v Birminghamu. da oa morda noben izmed niih ni bil pričakovan s takim zanimaniem kakor današnii in to zaradi voine. Chamberlain ie med drugim izjavil: , Polfska in Finska Zadnjič sem eovoril v Birminghamu nr°d dobrim letom, tik oo nemški zasedbi Češkoslovaške. Izrazil sem tedaj svarilo tako iasno. da ni moglo biti nohenpga nesporazuma. Nič ne bi bilo boli nanač^o nego predpostavljati da ie naš narod tako brez moči. da se samo zato. ker smatra vojno za nespametno in strašno stvar, ne bi boril z vso sUo. že bi ea kdorkol' iz-rval. Napadu na Češkoslovaško je slf>d'i napa* n« Poljsko. Provokacijo smo sprejeli in z nami ves angleški imperij. Slabi vzgledi oa vlečeio. Nemško osva-ianie ie izgledalo tako lahko, da ie tudi nemški učenec mislil, da lahko stori neka i sličnega. In ta učenec 1e s svoiim neiz-zvanim napadom na Finsko dokazal, da se glede brutalnosti nima ničesar naučiti od svoiega učitelia. Ves svet na le vesel hrabrega odpora, ki ra nudi mala Finska svojemu ogromnemu nasprotniku. Nadalinii dogodki so pokazali, da narodni socialisti niso zadovolini samo z osvajanjem Strašna poročila slišimo o postopanju s Poliaki in Cehi Nemška prizadevanja gredo za tem da uničijo dušo in telo teh narodov in prve žrtve so predvsem oni ki delaio za kulturo svoiih narodov. Tako se ne smemo čuditi, da žive v strahu tudi oni mali nevtralni narodi, ki so dovoli blizu nemškim prstom in ki niso dovoli številni ali dovoli ooremlieni. da se lahko zooerstaviio sili. Potek voine kaže dan za dnem. da Nemčiia kar oo vrsti opušča vse mednarodne zakone, ki iih ie sama podpisala, in da po vrsti opušča vse ozire v postopanju z neob^roženimi državljani držav, s katerimi niti ni v voinL Vprašanje, za katero ere v volni, ie vedno boli iasno. Ves sistem, ki so ga po topoma zgradile civilizirane države, da se osvobodi svet barbarizma srednjega veka in ustvari boljši red v skladu z osnovnimi načeli krščanstva, vse to je danes v igri. Samo z zmago zaveznikov more biti vse to ohranjeno. To ie resnica, ki mora biti danes očitna onim državam, ki žive v stalnem strahu, da se iim bo primerilo isto kakor že oreišniim žrtvam. Tako malo se Nemčiia briga za nevtralnost, da nevtralne ladie že niso več varne pred nemškimi napadi, tudi če ploveio iz enega nevtralnega mesta v drugo. Nemci lahko potapliaio nevtralne ladie uničuieio posadke. in nevtralne države se ne smeio pritoževati. Ce pa mi Angleži z namenom, da rešimo angleške mornarje koncentracijskega taborišča, zagrešimo samo tehnično kršitev nevtralnosti, ne da bi pri tem uničili eno samo nevtralno živlienie ali poškodovali nevtralno lastnino, ootem se narodni socialisti strašno zgražala Francija in Anglija ena duša, eno telo Kakorkoli pa nai se zgodi, mi nimamo nobenega razloga, da bi se bali rezultata sedaniega konflikta, oa nai traia še tako dolgo. Nismo sami. V šestih mesecih, ki so potekli od izbruha volne. 1e postala naša zveza s Francjo še bolj prijateljska in naše medsebojno razumevanje je tako tesno, da obe vladi, kakor Je rekel ministriki predsednik Daladier. danes mislita in delata kakor ena sama. En? ko tesni od-ošaj' k kor med obema vladama, pa vladajo tudi m°d obema narodoma. O tem sem se ponovno prepričal pri svoiih obiskih v Franciji in tudi na fronti. Prisrčni odnošaji vl^daio med francoskimi in angleškimi voia*ci ter med angleškimi vojaki in civilnim prebi- proizvodnjo. Glavni kmečki proizvodi so sicer poskočili v ceni za svojih 25 odstotkov, oni postranske in malenkostne proizvodnje tudi za 50 in celo 100*/»; žal pa more teh zadnjih proizvodov postaviti posamezen kmet le nekaj desetin kilogramov na trg. Železo, ki ga kmet nujno potrebuje, pa je poskočilo neprimerno višje, prav tako obuvalo, kotenina, milo, petrolej in drugega več. Zato mora slovenski kmet napeti vse sile, da podvoji svojo glavno panogo produkcije. Javna uprava ga mora pri tem podpreti na vso moč. valstvom. Nobenega bolj zanesljivega zagotovila ni za našo skupno zmago, nego tesno angleško-francosko sodelovanje. Obenem pa ni tudi nobene bolj sirurne osnove za trajen mir. kajti naše sodelovanje ne sme biti z zaključkom vojne končano. Ostati mora. da nam pomaga skupno rešiti probleme nove Evrope v rekonstrukciji. ki mora priti po voini. pri čemer oa bomo radi pozdravili tudi vse one. ki dele naše ideale. Poleg Francije smo v tesnih stikih tudi s Turčijo, s katero smo nedavno razširili v oktobru sklenjeno pogodbo o medsebojni pomoči z novimi trgovinskimi in gospodarskimi sporazumi. Imamo pa še drugega zaveznika, to le angleški imperij. Nemčiia ie doživela veliko razočaranje, ker ie računala s tem da nam dominioni ne bodo tako Domagali kakor leta 1914. Vsi deli imDeriia delaio z navdušenjem za našo stvar. Pošiliaio nam stalno moštvo, municiio in voini material. O tem priča prihod avstralskih in novozelandskih čet v Egipt ter prihod kanadske vojske v Anglijo. Angliia ie za prvih 12 mesecev vojne naročila za 100 milijonov funtov vojnega materiala v Kanadi. Odkupila ie Avstraliji in Novi Zelandiji vso produkcijo volne, tako da ie prevzela že polovico celotnega svetovnega izvoza volne. V Kanadi in Avstraliji Je bilo kupljenih 4 milijone ton pšenice. Nemški in zavezniški vojni cilji Tu pa nastaia vprašanje: kai ie ono. kar ie navdahnilo to splošno odločnost? O ciljih naše prave križarske voine ne more biti dvoma. Ponovno so iih orisali moii tovariši v vladi ir^z sam. Tuia orooa-ganda, zlasti narouno-socialistična, nam je ponovno poskusila podtakniti naoačne cilje, ki jih je sama iznašla. Zato ie morda dobro, da ob koncu vladne kamoanie zbo-rovani ponovim še enkrat za kai se borimo in za kai se ne borimo. Premislim« naiprei. kai so cilii našega sovražnika Kajti šele ootem če poznamo te. moremo videti dovoli iasno raliko med niegovim stališčem in našim. V nemški Beli knjigi pravi o ciliih Nemčije v vojni zunanji minister Ribbentrop. da Nemčija ne bo orei položila orožia. dokler ne bo dosegla svojega cilja: vojaškega uničenja svojega sovražnika Dr. Gobbels ie 19. Januarja ugotovil v svojem govoru, da obstoji v Nemčiji samo eno mnenie o Angležih: uničiti jih! Nikdar da ni imela Nemčiia tako ugodnih izgledov, da doseže vladaiočo pozicijo v svetu V dveh stavkih torej imamo pred seboj narodno socialistične cilje: uničenje našega naroda in zagospo-dovanje nad svetom. Na drugi strani se mi borimo proti nemški nadvladi na svetu. Zaradi tega smo šli tudi v vojno. Toda mi nočemo uničenja nobenega naroda. Mi se borimo za to, da bodo mali narodi v Evropi odslej šiveli v varnosti in da bodo prenehate stalne grožnje napada na njihovo neodvisnost, in uničenja njihovih narodov. Mi sami nočemo zase nobene nadvlade in tudi ne ozemlja kogarkoli drugega. Borimo se. da popravimo krivice, ki jih je storila Nemčija na narodih, ki so bili nekdaj svobodni Mislim in vem. da smo lahko sigurni, da lahko dosežemo svoje cilje ne da bi kogarkoli zasužnjili. Borimo se za svobodo vesti pozameznika. za svobodo rel'g:je proti zatiranju in končno za uničenje duha militarizma in povečavanja oboroževanja, ki spravlja v bedo Evropo in Nemčijo samo. Samo c uničenjem tega duha militarizma in oboroževanja lahko rešimo Evropo bankrota in propada. V konkretni obliki morejo biti ti cilii dosežni takole: 1. Obnovljena mora bi« neodvisnost Poljakov in Cehoslovakov. 2. Imeti moramo radostna Jamstva, da bodo dane obUube in zagotovila izpolnjene. Pred sedanlo vlado v Nemčiii ne more biti nobene take sigurnosti za bodočnost Oni elementi v Nemčiii ki so orinravlieni sodelovati ori graditvi nove Evrope, so zatirani in narodni socialisti so se sami izolirali od svoiega naroda Nlihovi vodie 90 ponovno dokazali da ni mogoče verieti niihovim besedam niti onim. ki so iih dali drugim vladam, niti onim ki so iih dali celo lastnemu narodu. Zato ie na NemčT-da napravi prihodnji korak, da različno ookaže da je opustila tezo. da je moč pravo. Mi in Francija bomo storil'- vse. kar moremo, da nada'jujemo svojo popolnoma enotno politiko, ki nas združuje 2e seda' in ki bo služila po vojni kot trden temelj ▼ odnošajlh med našima državama. Same tako lahko ustanovimo stabilen poL iaj. kl je potreben za varnost Evrope v času rekonstrukcije po vojni. Potreba razorožitve Francija in Anglija, kakorkoli sta mogočni. pa ne marata in nočeta urediti nove Evrope sami. Drugi moralo priti, da nam pri tem pomagajo, zlasti oa da dosežemo razorožitev, ki je neobhodno potrebna za vsak trajen mir. Vsa naša prizadevanja za razorožitev so se doslei izjalovila samo zato. ker se noben narod ni hotel razorožiti. misleč, da bi ootem drugi, ki se ne bi razorožili, lahko izkoristili njegovo slabost. Ce oa bo enkrat ta boiazen izginila, potem bo sledila varnost prav tako kakor sledi dan in noč. Čeprav mora proces razorožitve priti postopoma in čeprav mora trajati več let. vendar v primeru, da se nam posreči ustvariti zaupanje med narodi, lahko vsa i začnemo z razoroževanjem ln vsak korak, ki ga v tei smeri naoravimo. olajša korake, ki bodo sledili. K vzpostavitvi zaupanja med narodi Da lahko Nemčija stori več nego katerakoli druga država. enostavno zato. ker ie ona tista ki ie največ storila, da ie bilo to zauoanie uničeno. Ce pa pokaže, da je pripravi iena dati dokaze svoje dobre volje in zaupanja, H bomo gotovo pomagali gospodarsko sa prehod iz vojnega stanja k mira. Prihodnji korak naj napravi Nemčija! V naših ciljih, ki iih še enkrat tu ponavljamo. ni ničesar, kar bi bilo poniževalno ali zatiralno za kogarkoli. Na taki osnovi bi bili mi pripravljeni pregovariati z vsako vlado, ki prizna te cilie in da take dokaze, v katerih iskrenost lahko verujemo. Toda ponavliam: prihodnji korak nI na nas. Odločeni smo. da svoboda mora zmagati. Ravno, ker sta tiranstvo in ustrahovanje poskusila premagati svobodo, smo bili prisiljeni stopiti v to voino. Tu govorim ne samo za Anglijo, temveč za vea angleški imperij. Dokler nismo sigurni, da je svoboda rešena, se bomo borili s vso dušo in z vso močjo. Hitleriev govor »Nemčija ss ne pusti izriniti iz svojega vztraja na vrnitvi kolonij« prostora in Monakovo, 24. febr. br. (Radio) V isti dvorani, kjer je današnji kancelar Hitler pred 20 leti ustanovil svojo stranko in proglasil njen program, je bilo danes spominsko zborovanje, na katerega so prišli vsi še živeči takratni Hitlerjevi soborci. v Navdušeno pozdravljen je na zborovanju spregovoril tudi kancelar Hitler sam. Govoril je skoro poldrugo uro. V uvodu svojega govora se Je spominjal prvih začetkov svojega političnega udej-stvovanja ln težkih borb, dokler naposled nI postal 30. januarja 1933. državni kancelar in naposled poglavar Nemčije. Primerjal je nekdanje stanje v Nemčiji s sedanjim in naglašal, da je nemški narod danes strnjeno za svojim voditeljem. Srednja Evropa prostor Govoreč o sedanjem položaju Nemčije, je kancelar Hitler izvajal: Nemčija je postavila zelo skromne zahteve. Nemčija hoče imeti svoj življenjski prostor. Pod življensklm prostorom razumem vse to, česar niso oplodili s svojo krvjo ln civilizacijo Angleži, marveč Nemci. Vse to je nekdanja nemška zemlja. Nemški življenjski prostor Je vsa Srednja Evropa. Tu še nikdar nI bilo opaziti kakega angleškega vpliva. Srednja Evropa Je bila zgrajena pod nemškim vodstvom in v tem nemškem prostoru hočemo ml živeti In tu se ne pustimo od nikogar Izpodriniti. Tega prostora si ne damo od nikogar ogra-žatl in tn ne dovolimo nobene politične kombinacije, Id bi bila naperjena proti NemčiJL Nemčija vojaško kos vsakomur Nadalje smo zahtevali, da nam dajo nazaj naše kolonije, ki so nam Jih ukradli. To so bili zelo skromni cilji in zahteve in storil sem vse, da bi prišlo med nami ter med Anglijo in Francijo do Jasne razmejitve. Toda kljub tej skromnosti so zopet nastopili proti nam isti nasprotniki kakor v prejšnji svetovni vojni, Churchill, Duff Cooper, Eden ln naposled še Chamberlain ter večni 2id Hore Belisha. Toda ti gospodje se motijo, če mislijo, da Imajo št vedno pravka z nekdanjo Nemčijo. Das» ■o oni že dolgo pripravljali to vpjno, tudi ml nismo držali križem rok. Storili smo vse, da je Nemčija danes vojaško in gospodarsko ne samo dovolj močna, marveč tako močna, da se lahko postavi vsem ▼ bran. Ce me zaradi tega mrze in sovražijo, mi je to v največji ponos. Ce bi me hva lili, bi bil največji lopov. Ce danes gospod Churchill pravi, da me sovraži, sem mu le hvaležen za ta poklon. Ce Izjavlja Chamberlain, da mi ne zaupa, sem mu hvaležen, ker priznava, da ne morem biti nikdar izdajalec. Kakor smo osvobodili nemški narod notranjih sovražnikov, zatiralcev in izkoriščevalcev, tako ga bomo danes osvobodili tudi zunanjih sovražnikov. Angleške nade, da se bo ponovilo leto 1918., so zaman. To je le dokaz, da sedanje Nemčije ne poznajo. Do kraja z Rusijo Tudi zunanje politični položaj Nemčije je danes drugačen kakor je bil leta 1914. Rusija danes ni sovražnik, marveč prijatelj Nemčije. Ce sem se enkrat odločil za kako pot, potem grem po tej poti do kraja To velja tudi v tem primeru. L. 1914. sta bili v nasprotnem taboru tudi Japonska in Italija, danes sta obe dobrohotno nevtralnL Nemška vojska Je danes neprimerno bo lje opremljena, kakor je bila 1914. Da to ni fraza, se je pokazalo že na Poljskem, a tudi bodočnost bo to še potrdila Niti vojaško, niti gospodarsko Nemčije ne morejo nikdar več premagati. Jaz plovem nad nemškim narodom kakor magnet in vlečem iz njega jeklo, s katerim kujemo nemško bodočnost Boj do končne zmage Rekli boste: To Je zopet naš stari revolucionarni voditelj. Toda danes ne govorim kot revolucionarni voditelj, marveč kot državni glavar. A kako izgleda drugod, 6e govori državni glavar? Tam povsod samo cilindri, a nobenega naroda, pri nas pa saono narod in nobenega cilindra. To je ona velika notranja sila nemškega naroda, kl Je organizirana do poslednjega pripadn ka. Kako smešno je pač, če hočejo sedaj angleški cilindri delati propagando med nemškim narodom. Vae govorance, s katerimi je gospod Chamberlain zadnje čase tako darežljiv, so tu Danes v Nemčiji ni ve« Bethmanna-HoUwega in nI več nobene pacifistične tol- pe. Prišel Je nov narod. Ta narod bo borbo, kl mu je bila vsiljena, vodil do kraja. Odločen sem, to borbo privesti do kraja. Kakor nikdar nisem ostal na pol poti, tudi tu ne bom. Organizirani teror brezdušne plutokraclje bomo zlomili in za vselej od-stranilL Ne prenesemo več, da bi par ljudi ob vsaki priliki nemškemu narodu predpisovalo njegovo življenjsko mero. Odločen sem voditi to borbo tako dolgo, dokler ta teror ne bom zlomil. Trdno verujem v božjo previdnost kl m ustvarila nemškega naroda za to, da bi bil suženj Angležev ln Francozov. Vse naše dosedanje delo Je spremljal božji blagoslov ln trdno sem prepričan, da je tudi v tej borbi božji blagoslov na naši strani. Ne more biti drugače. Ml moramo in bomo zmagalL Naj sovražnik še tako grozi In pritiska, saj nI nič slabše, kakor Je bilo nekoč. Naj se proti nam zaroti ves svet lir zveže, če treba tudi z vragom, ml bomo kljub temu zmagalL Welles in Taylor v Evropi London, 24. febr. a (Reuter). AmeriSki državni pod tajnik za zunanje zadeve Sum-ner Welles je dospel na italijanskem pro-komorniku »Rexc v Gibraltar. Odklonil je vsako izjavo novinarjem. Zadnje dni je bii VVelles bolan na lažji mfluenci. Rim, 20 febr. p. Danes pričakujejo ▼ Neaplju prihod parnika »Rex« s katerim bosta prispela ameriška državnika Sumner Wel4es in Miron Taylor. Njun prihod ▼ Rim pričakujejo za jutri. Minister Constantinesca odpotoval iz Sofije Sofija, 24. febr. j. (Havas). RumunsSd finančni minister Constantinescu ki ae Je mudil na obisku pri svojem ministrskem tovarišu dr. Božilovu v Sofiji, Je dane« ponoči zapustil bolgarsko prestolnico. Gafencu pojde v Sofijo Sofija, 24. febr. p. Po odhodu rumunskega ministra Constantinesca trdijo v poučenih krogih, da bo prve dni marca obiskal Sofijo rumunski zunanji minister Gafencu. Postani in ostani član Vodnikove dražbe! RESEN RAZVOJ NA SEVERU Ker hočejo zavezniki preprečiti pomorski promet med Nemajo in Sovjetsko unijo, je postal položaj tako napet, da računajo že z možnostjo razširjenja vojne na Norveško in švedsko Basel, 24. febr. z. Po mnenju londonskega dopisnika »Basler Nachrichten« računajo v Londonu z možnostjo zelo dramatičnega razvoja dogodkov na severu. V Londonu so se danes razširile vesti, da Je moskovska vlada že odpoklicala svoje diplomatske predstavnike v Parizu in Londonu, vendar pa ta vest dosedaj uradno Se ni potrjena. »Times« piše danes, da prevladuje v londonskih diplomatskih krogih splošno vtis, da je giede na položaj v skandinavskih državah pričakovati sedaj zelo nagel razvoj dogodkov. Ta vest vodilnega angleškega lista je zbudila še večjo pozornost, ker obenem naglaša, da je incident z »Alt-marko« pospešil razčiščenje položaja in zadržanja skandinavskih držav. Tudi po-spešena pomoč Finski kaže na to, da so se zavezniki odločili za velikopotezno akcijo. Pozornost v Italiji Rim, 24. febr. z. (Havas) V rimskih krogih z največjo pozornostjo zasledujejo razvoj dogodkov na severu in poskus angleške mornarice, da prepreči vsako pomorsko zvezo med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo, Kar se tiče groženj Moskve, da se bo uprla vsakemu vmešavanju angleškega vojnega brodovja, naglašajo v Rimu, da pač ni misliti na to, da bi se mogla sovjetska mornarica resno meriti z angleško. Po poročilih iz Londona in Pariza sklepajo ▼ rimskih krogih, da nameravajo zavezniki zavzeti Nemčijo po ovinku preko Rusije, ter preko severnih držav ln Bližnjega vzhoda nstvaritl klešče, kl naj zlomijo nemški odpor. Rim, 24. februarja. AA. (Reuter). Italijanski listi objavljajo danes obširna poročila lz raznih evropskih prestolnic, v katerih poudarjajo, da preti splošna vojna od Črnega do Arktičnega morja. Te vesti dokazujejo, pravijo italijanski listi, da bi se mogla začeti vsak trenutek borba na Kavkazu ali pa na severu Evrope. Poudarjajo pa, da bodo balkanske države ostale izven te vojne. Rim, 24. febr. p. »Giornale cTItalia« poroča, da dejansko že obstoji blokada ruskega pristanišča Murmanska. List na podlagi poročil svojih dopisnikov v Parizu in Londonu ne izključuje možnosti razširjenja vojne. Na eni strani obstoja nevarnost bližine angleškega vojnega biodovja na Severnem ledenem morju, na diugi strani pa obstoja za sovjetsko Rusijo nevarnost na Bližnjem vzhodu. Italijanski listi navajajo pisanje turškega tiska, po katerem je povsem gotovo, da bo Turčija takoj vstopila v vojno, čim bi kakšna tuja sila korakala na Balkan. Italijanski listi poudarjajo, da pomeni zbiranje angleških čet na Bližnjsm vzhodu ter koncentracija angleškega vojnega brodovja na severu grožnjo Moskvi Anglija hoče s tem izvrševati indirekten pritisk na sovjetsko Rusijo, da bi zmanjšala vpliv sovjetsko-nemškega sporazuma. Sovjetska vlada je za vsak primer že poslala poveljnika svojega brodovja Kuznje-eova v Murmansk. Prav tako je na kavka-žkem področju v teku veliko gibanje sovjetskih čet. Predvsem se zamenjujejo nezanesljive muslimanske čete Georgijcev in Armencev, ki jih pošiljajo na sever, dočim prevažajo na kavkaško mejo čete iz srednje Rusije. Nemško mnenje Berlin, 24. febr. z. (Havas) Dasi so neposredna svarila na naslov nordijskih držav ponehala, nadaljujejo nemški Usti v drugi obliki polemiko o nevtralnosti. V ostalem pa se vidi iz pisanja nemškega tiska, da sedaj tudi Nemci že resno računajo s tem, da bo Anglija razširila svojo blokado tudi na skandinavske teritorialne vode. Ta akcija Anglije je predmet razprav v vseh nemških listih. Nemci se boje, da se bo vojna razširila na vse severne države, s čimer bi bil položaj Nemčije zelo otežkočen. Žrtve Norveške zaradi blokade Oslo, 24. febr. %. ProtlangleSko razpoloženje na Norveškem, kl se je pojavilo neposredno po incidentu z »Altmarko« je sedaj že popolnoma izginilo, tembolj pa narašča nerazpoloženje proti Nemčiji zaradi brutalnega potapljanja norveških trgovskih ladij, pri čemer je izgubilo življenje že več sto norveških mornarjev. Splošnemu razpoloženju daje Izraza »Arbeiter Tagbladed«, ki naglaša, da sta Anglija in Nemčija kršili nevtralnost Norveške. Postopanje Anglije je kolikor toliko opravičljivo, ker ne zore za sovražno akcijo proti Norveški, marveč zgolj za osvoboditev vojnih ujetnikov, kl so se protipravno skrivali v norveških vodab. Ničesar pa ne more opravičiti podmorniške akcije Nemčije proti norveškim trgovskim ladjam. Vrhu tega je jasno, da je imela od nevtralnosti Norveške največjo korist Nemčija List na koncu apelira na vse nevtralne države, naj se strnejo k skupnemu odporu proti takemu postopanju. Stockholm, 24. febr. z. Sovjetski deman-ti, kl zanika, da bi bila sovjetska letala bombadirala švedsko mesto Papalo, je napravil t vsej švedski javnosti najslabši vtis. Iz tega sklepajo, da Sovjetski Rusiji ni do dobrih odnošajev s Švedsko. Listi objavljajo slike o bombardiranju, da na ta način ovrže jo sovjetski demanti. V Turčiji ni izjemnega stanja Ankara, 24. febr. a. (Reuter). Kakor poroča Reuterjev dopisnik, označujejo v jnerodajnih turških krogih vse danes razširjene vesti o izjemnem stanju v Turčiji kot zelo pretirane oziroma netočne. Morda so vesti nastale zaradi napačnega tolmačenja izrednih pooblastil turški vladi, k! »o stopila te dni v veljavo. Vsi ukrepi na podlagi teh pooblastil se nanašajo samo ina gospodarsko in ne na vojaško področje. Angleški uradni krogi niso prejeli nobenih informacij, kl bd potrjevale, da vlada w Turčifl Izjemno stanje. Zato obstoji gomneva, da m> bile vesti morda razširje- ne 1* nemškega vira. Prekinitev brzojavk nlh telefonskih zvez s Turčijo včeraj ki danes je samo posledica potresov ki snežnih žametov. Turška vlada tudi kategorično zanika vesti, da bi imela Turčija pod orožjem pol milijona vojakov in da bi bilo 350.000 vojakov poslanih na sovjetsko mejo. Sovjetski petrolej za Nemčijo KOnstanca, 24. febr. z. Danes so začeli iz sovjetskega petrolejskega parnika pretovarjati petrolej v vagonske cisterne. Nastale pa so nove težave, ker rumunska vlada ni dovolila, da bi se Nemci poslužill tudi rumunskih cisternskih vagonov. Prav tako se Rumunija upira temu, da bi petrolej, četudi le začasno, vskladiščili t m- Nemčlja sama pa nima dovolj dsternsteth vagonov, da bi mogla dovolj hitro prevažati sovjetski petrolej od Konatance preko Rumunija. Izredna seja Stockholm, 24. febr. s. (Ass. Press.) Švedski parlament je bil sa jutri sklican na dve Izredni seji. Domnevajo, da bo razpravljal o bombardiranju vasi Pajala. Poleg tega pa bo parlamentu predložen zakon, kl odreja kontrolo Izvoza ln uvoza vseh tujih plačilnih sredstev. Poseben državni urad bo vršil to kontrolo. Ukrep Ima predvsem namen, da zasigura Švedski plačilna sredstva za važne vojaške nabave t inozemstvu. Konferenca v Kodanju Zunanji ministri severnih držav bodo razpravljali o vseh skupnih perečih vprašanjih Kodanj, 24. febr. s. (Reuter). Danes dopoldne se je pričela konferenca zunanjih ministrov nordijskih držav. Za enkrat so se posvetovanja omejila na razgovore med danskim in norveškim zunanjim ministrom. Švedski zunanji minister Gtinther namreč še ni mogel dospeti v Kodanj, ker je zadržan zaradi izredne seje zunanjepolitičnega odbora švedskega parlamenta. Gtinther dospe v Kodanj najbrže šele jutri zjutraj in je konferenca zato odgode-na do ponedeljka. Norveški zunanji minister Kocht je po svojem prihodu v Kodanj izjavil novinarjem, da bo eno Izmed vprašanj, ki bodo v razpravi, poostritev pomorske vojne in njen učinek na skandinavske države. Glede afere z ladjo »Altmark« je dejal, da bi želela Norveška zadevo rešiti v direktnih razgovorih z Anglijo, da pa bo predložila spor v arbitražo, če bo to potrebno. Norveška nima namena, da spravi zadevo pred mednarodno razsodišče v Haagu, sprejme pa vsako razsodišče, če ne bo mogoč direkten sporazum. Pariz, 24. febr. j. (RSV). V zvezi s konferenco zunanjih ministrov v Kodanju opozarjajo v francoskih političnih krogih, kako spremenjene so okoliščine, v katerih bo zasedala, v primeri z onimi, v ka- terih se je sestala ▼ Stockholmu 18. oktobra. Na lanski konferenci so zastopniki skandinavskih držav, čeprav nekoliko previdno, vendar zelo svečano poudarjali solidarnost skandinavskih držav ter njih trdno odločnost, da bodo vse skupne probleme reševale v tesni vzajemnosti druga z drugo. Tedaj je bila sicer sovjetska nevarnost tudi že na obzorju severne Evrope. toda sovjetski strah se še ni pričel ma-terializiratl Odkar Je Sovjetska unija izvršila svoj napad na Finsko, se od dneva do dneva veča nevarnost, da bi se tudi Švedska ne znašla lepega dne ▼ vojnem vrtincu z njo. Odločitev Švedske, da ne bo nudila Finski direktne vojaške pomoči, bo nedvomno ostala tudi po sedanji konferenci nelz-premeniena in lahko se reče, da sestanek skandinavskih zunanjih ministrov v Kodanju Finski ne bo prinesel pomoči in je ne bo rešil lz njenih stisk. Po vseh teh izgledih se lahko Sklepa, da se bo tu bili Izvršeni s tolikšnim številom tankov, kakor jih imajo Sovjeti navado pustiti v napad pred pehoto. Izredno hudi boji so se bili tudi seve-rozapadno od železniške postaje Kamare, kjer se Sovjeti še zmerom nahajajo skoraj v istih pozicijah kakor pred petimi dnevi. Ob reki Tajpale sovjetski napadi še niso postali močnejši ln je ostal potek bojne črte zadnje tri dni skoraj neizpremenjen. Na fronti severovzhodno od Ladoškega Jezera ln pri Kuhmu so bili le manjši spopadi med izvidniškim! četami. Na splošno se opaža, da je sovjetska ofenziva zlasti na zapadu Karelske ožine spet pridobila na jakosti, zlasti tekom včerajšnjega dne, vendar pa včeraj sovjetski pritisk na nobenem mestu ni bil tako močan kakor v prejšnjem tednu. Deloma Je pripisovati to izostanku sovjetskega letalstva, ki je zaradi izredno slabega, zelo meglenega vremena, obsojeno skoraj k popolni nedelavnosti. Finsko vojno poročilo Helsinki, 24. febr. s. (Ass. Press.) Današnje finsko vojno poročilo pravi, da so bili včeraj vsi sovjetski napadi na Karelski zemeljski ožini odbiti z velikimi Izgubami. Sovjetski napadi so bili usmerjeni predvsem v smeri od jezera Muola, pri Taj-pali in ob obali Finskega zaliva proti trdnjavi Kojvlsto. V bojih na severovzhodu Ladoškega jezera je padlo nad 1000 sovjetskih vojakov, pri Kuhmu pa S50. Sovjetska letala so obnovila svoje napade na severu pri PečengL V teku dneva sta bili sestreljeni dve sovjetski letali, Moskovski komunike Moskva, 24. februarja. AA. Komunike glavnega štaba leningrajskega vojnega okrožja z dne 23. februarja pravi: Ni bilo nobenega važnejšega dogodka. Vihar in megla ovirata vojne operacije na Karelski ožini. Sovjetske čete so zavzele 12 utrjenih položajev, od teh so štiri betonira-na topovska oporišča. Zaradi slabega vremena je bilo udejstvovanje letalstva omejeno na izvidniške polete. Nemško posredovanje Beograd, 24. febr. p. »Politika« objavlja poročilo svojega berlinskega dopisnika, po katerem menijo v berlinskih uradnih krogih, da je prišel trenutek za nem-Iško posredovanje v aovjetsko-finskem sporu. Nemški listi sodijo, da Je zaman vsak odpor Finske, zlasti še, ker trdijo, da je sovjetska vlada pripravljena pogajati se o zahtevah, ki jih je postavila Finski pred pričetkom vojne. Rojstvo italijanske princese Neapelj, 24. februarja. AA I*rincesa Pie-montska je rodila ponoči ob 1.30 hčerko. Kralj in Mussolini sta bila takoj telefonič-no obveščena o srečnem dogodku. Italijanska kraljica se nahaja že od snoči pri svoji Ali so pljučne bolezni ozdravljive? To nad ves važno vprašanje —ntm« očitno vse, ki trpe na astmi, katarju pljnUk vrfcov, ■ssfsiririii kaši Ju, nuluKnosti, dolgotrajni hrlpavostl in hrlpi, a doslej šs niso zdravila. Vsi taki bolniki dobe pri nas POPOLNOMA BREZPLAČNO KNJIGO 8 SLIKAMI izpod peresa gosp. drja. med. Gutmanna. — Treba je pisati samo karto (franklrano s 2 din) s točnim naslovom na: PtJHLMANN * Oo., Berlin 614, MOggelstrasse Nr. 25-26a. Odobreno od mm. »oc. poL uoitetsko oddcifenjc S. tx. 2416 od 12. XII 1996 Prestolni govor bolgarskega kralja Borisa Večno prijateljstvo z Jugoslavijo in Turčšfjo ter dobri odnošaji z vsemi ostalimi državami so temelj bolgarske politike Sofiji, 23. februarja. AA. Danes ob 16. popoldne je kralj Boris s prestolno besedo otvoril novo zasedanje narodnega sobranja s naslednjim govorom: Z globokim zadovoljstvom ugotavljam, da je iskrena politika miru in nevtralnosti, kl smo jo dosedaj vodili, povsod naletela na zasluženo priznanje. Celim poudariti, da bo Bolgarija brez ovinkov hodila po Jasno določeni poti, ki v teh časih bogatih po izkušnjah In posledicah odgovarja željam ljudstva ln Interesom države. Naši prisrčni odnosi s Jugoslavijo in Turčijo so utrjeni e obstoječimi pogodbami o večnem prijateljstvu, z ostalimi sosedi pa se trudimo ohraniti odnose vse večjega vzajemnega zaupanja ln Iskrenega sporazuma. Vlada Je trdno odločena ohraniti ln razvijati prav tako odnose z drugimi velikimi In malimi državami. Ko se bo prilagodila duhovnemu razpoloženja ljudstva, bo Bolgarija nadaljevala s svojimi napori, da M imela samo prijatelje hi da M MU njeni interesi v pravični meri spoštovani. Ta politika, navdahnjena % miroljubnim duhom, cajamčuje drŽavi mir in prinaša blagodejne rezultate na vseh poljih našega socialnega in državnega Življenja. Za ozdravljenje državnih financ ln državnega proračuna je vlada sklenila več mednarodnih sporazumov, kl imajo namen dati nov polet proizvodnji ln ojačiti zunanjo ln notranjo trgovina Izprememba vlade, do katere je prišlo 15. t. dl, ni v ničemer spremenila zunanje In notranje politike Bolgarije. Ta polltlkfe ostane nespremenjena ln zavoljo tega a« dvomim, da boste vi poklonili vladi polno vašo podporo, da bi z našimi skupnimi napori mogli prebroditi vse težave. 2eleč vam plodno zakonodajno delo tn popoln uspeh objavljam, da je otvorjeno prvo redno zasedanje 25. sobranja. Letalstvo na delu Na zapadnem bojišču so včeraj tako zavezniški kakor tudi nemški letalci razvijali izredno živahno delavnost Pariz, 24. febr. j. (Havas). Komunike francoskega generalnega štaba pravi da na fronti včeraj ni bilo nobenih pomembnejših dogodkov. Med bojnimi črtami se je vsa aktivnost na obeh straneh omejevala včeraj zgolj na običajno delovanje patrulj in lzvidnl-ških čet ter na malenkostno aktivnost topništva. Nasprotno pa je lepo vreme ustvarilo vse pogoje za delavnost zračnih sil, ki so izvršile številne polete, v prvi vrsti Izvidniškega značaja. Angleška letala so razširila svoje polete nad Severnim morjem vse do Helgolanda in do velike nemške vojne luke Wllhelmshaven, nad celino pa so poletele do Dunaja in Prage. Nad Severnim morjem so angleška letala napadla dve nemški podmornici, kl sta se zaradi dobljenih poškodb verjetno potopilL Francosko letalstvo je bilo posebno delavno nad bojno črto, kjer je izvršilo razne izvidniške naloge ter se vrnilo z važnimi fotografijami. Nemška letala so se ▼ večji Skupini pojavila nad zgornjo Alzacijo. Prav tako je nemško letalstvo izvršilo večje število izvidniških poletov nad severnimi francoskimi pokrajinami, pri čemer so posamezna nemška letala priletela celo do bliž ne Pariza. Kakor vse minule dni, so nemška letala tudd včeraj v več eskadrilah priletela nad vzhodno angleško obalo. Nič novega na fronti Pariz, 24 februarja. AA. (Havas) Sporočilo od 24. februarja zjutraj pravi: Nič novega. Berlin, 24. febr. j. (DNB). Komunike nemškega vrhovnega vojnega poveljstva pravi: Francoska letala so včeraj večkrat preletela nemško mejo na zapadu, a so bila od nemških lovskih letal ter protiletalskega topništva prisiljena k povratku. Nemška letala so imela na svojih izvidniških poletih nad Francijo ponovne Bpo-pade s francoskimi lovskimi letali, ter so bila obstreljevana od francoskih protiletalskih baterij. Navzlic temu se je nemškim letalom posrečilo izpolniti dano nalogo ter se vrniti na svoja oporišča. štiri podmornice potopljene London, 24. februarja. AA. (Reuter). V Londonu krožijo uradno še nepotrjene vesti, da so bile potopljene štiri nemške podmornice: dve v Severnem morju, tretja na odprtem morju pred obalo četrta pa pri Šentlandskih otokih. Britanska letala so se aktivno udeleževala pri potopitvah nemških podmornic. London, 24. febr. s. (Reuter). Danes popoldne se je ob škotski obali potopil angleški parnik «Royal Archer«. Zadel je na mino. Posadka je rešena, toda 14 mož je ranjenih in so jih morali prepeljati v bolnišnico. Na poti iz Španije ▼ Anglijo se je ▼ Atlantskem oceanu potopil 1200-tonski danski parnik »Asa«. 15 mož posadke pogrešajo. London, 24. febr. j. (Reuter). Angleška admiraliteta sporoča, da je angleški oboroženi tovorni parnik »Ben Volio« zadel v Severnem morju na mino in se potopil. Poveljujočega častnika in 9 mornarjev pogrešajo in je verjetno, da so pri eksploziji našli smrt. Minister Bottai v Jugoslovenski akademiji Zagreb. 24. febr. o. Dopoldne je italijanski minister za ljudsko prosveto Giuseppe Bottai sprejel novinarje in jim je izjavil, da je njegova misija kulturna Verujem, da gledata vaš in naš narod na iste probleme snahi Otrok je dobil ime Marija Gabrije- i M enak način. Sorodnost duše italijanskega la. 1 in hrvatskega kmeta je jasna, prijateljstvo Cilji madžarske revizionistične politike „Neue Ztircher Zeitung" o težkočah, ki ovirajo ureditev madžarsko-runiunskih spornih vprašanj Curih, 24. februarja, b. Posebni budim-peštanski poročevalec tuksjšnje »Neue Ztircher Zeitung« podaja nekaj zanimivih podrobnosti o madžarskih revizrenističnih zahtevah napram Rumuniji Poročevalec je mnenja, da je na ozemlju, ki prihaja za morebitne korekture v poštev, težko potegniti stroge etnografske meie, ki bi na obeh straneh ustvarile rasno čistost. Naj bi bila ta rešitev kakršnakoli, vedno bi na obeh straneh meje ostale znatne narodne manjšine, ki bi lahko dajale povod za nove medsebojne konflikte. Zato je po mnenju poročevalca poglavitno vprašanje ugotovitev narodne pripadnosti. V tem vprašanju bi sporazum med Madžarsko m Rumunijo ne bil težak, ker so tako na madžarski kakor rumunski strani na staJlišču, da za ugotovitev narodne pripadnosti odloča izključno le volja prizadetih. Narodno glasovanje bi pomenilo torej najboljši izhod, seveda pe se mu z madžarske strani ne bi smelo dati videza glasovanja za eno ali drugo državo. Prav ta nevarnost ima za posledico rumunske pomisleke proti takim zahtevam. Vendar pa na madžarski strani poudarjajo, da ne žele izrabiti sedanjih mednarodnih prilik za nasilno ureditev tega vprašanja. Zanimivo pa je, pripominja poročevalec, da se Madžari izogibljejo sleherni določni formulaciji svojih revizionističnih zahtev. Uradno se omejujejo samo oa zatejevsajo, »da bi mogel tvoriti osnovo za razpravo o tem vprašanju vsak pameten predlog«. Verjetno je, da bi se Madžari zadovoljili z odstopitvijo onega obmejnega ozemlja, ki je bilo Rumuniji prisojeno iz strateških in gospodarskih razlogov, medtem ko bi se glede Madžarov na Sedmograškem, ki žive pomešani z Nemci in Rumuni, zadovoljili z lokalno avtonomijo. Pa tudi taka rešitev bi bila zvezana s težkočami, kajti pomeša-nost posameznih krajev je ▼ tem predelu tolikšna, da se prave meje ne da postaviti niti z vidika notranje uprava Zato prihajajo tudi nekateri treznejS madžarski krogi polagoma do spoznanja, da bi bila edina trajna rešitev madžarsko-rumunskih manjšinskih sporov ▼ preselitvi vseh Madžarov ▼ obmejne predele in šele nato v potegnitvi nove državne meje ▼ skladu z etnografskim značajem obmejnih pokrajin. Za primer se ponekod že navaja grško-turška izmenjava prebivalstva. V kolikor pa se govori o mirni ureditvi tega vprašanja, se seveda vselej predpostavlja sedanji mirni razvoj na Balkanu. V primeru ruskega vpada v Rumunijo je zelo verjetno, da bi Madžari ne ostali več križem rok, ker bi svoje postopanje opravičevali x obrambo pred boljševi.ško nevarnostjo in hi si ▼ sklicevanju na to svojo »evropsko misijo« skušali zagotoviti tudi pristanek zapadne Evrope. obeh naših narodov p« je t naših srcih. Nadalje je Bottai omenil svoje vtise, ki jih je dobil v razgovoru z dr. Mačkom r Beogradu, ter je poudaril, da je z njim govorili dalje časa o mnogih socialnih zadevah y zvezi s korporacijskim sistemom Italija Okoli 10 dopoldne je minister Bottai s svojim spremstvom obiskal Jugoslovensko akademijo znanosti in umetnosti, kjer so ga sprejeli akademiki s predsednikom dr. Bazalo na čelu, ki ga je pozdravil r latinskem jeziku. Nato je minister Bottai obiska! zagrebško univerzo, kjer »o ga sprejeli rektor m dekani vseh fakultet Na pozdrav rektorja dr. Zivkoviča »e je m nister Bottai prisrčno zahvalil, nakar si je ogie-dal pravno fakulteto. Opoldne se je udeleži! sestanka itaTijaa ske kolonije ▼ italijanskem generalnem konzulatu, kjer mu je ob 17. priredil italijanski generalni konzul Gobbi svečan sprejem. Zvečer je minister Bottai s svojim sprem* stvom odpotoval iz Zagreba. Nov šef kabineta dr. Mačka Beograd, 24. febr. p. Po vesteh iz Zar groba bo za novega Šefa kabineta podpredsednika vlade dr. Mačka imenovan odvetnik dr. Ante Odič iz Cakovca. Ker Je bil dosedanji direktor Gospodarske sloge dr. Tat Imenovan za generalnega direktorja Prizada, bo prišel na njegovo mesto v Gospodarski slogi prof. Ljudevit Totmašič. Na mesto upravnika Gospodarske Sloge dr. Bičanina, ki bo v kratkem imenovan ra direktorja zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, bo prišel dosedanji njegov namestnik Jasinski. Potresni sunki v Bolgariji Sofija, 24. februarja. AA. Seizmološka postaja v Sofiji objavlja, da so bili močni potresi v Plovdivu, Cerpanu in v vsej pokrajini. V Plovdivu je ljudstvo bežalo iz hiš. Na veliko hišah je razpokalo zidovjo. — i ——^ Vremenska napoved Zemunska: Dvig toplote in postopna pooblači tev od severa m se vero za pada. Tu pa tam bo jutranja megla. Pretežno vedro v južnih krajih in precej hladno v planinskih jpectalih, IVaši kraji in ljudje Za rešitev Aškerčeve domačije Akcijski odbor, ki se Je v LJubljani pod vodstvom bivšega narodnega poslanca g. Rajka Turka sestal v ta namen, je zadnje dni po vsej Sloveniji pridobil nekaj agilnih sodelavcev. Med drugim so sodelovanje obljubili Novo mesto, Kranj, Radovljica, Bled, akcijske enote pa se snujejo tudi v Celju, Ptuju in Mariboru. Ob grobu sina Poldeta v Vrški Čuki. V levem kotu njegova ma« in najstarejši brat O Antonu Aškercu, največjem slovenskem epiku, pesniku »Bald in romanc«, enem naših največjih borcev za zmago svobode in duha, ve vsak šolski otrok, da se je rodil dne tega in tega na Globokem pri Rimskih toplicah Malo pa je znana usoda njegove domačije — od pesnikove rojstne fciiše ni ostal kamen na kamnu — ki je tako žalostna, da morajo dandanes njegovi najdražji, družina njegovega brata Mihe, iskati zavetja pod streho dobrih ljudi Pesnikov oče je ime! dve posestvi: domačijo na Senožetih nad Rimskimi toplicami je podedoval po svojem očetu drugo na Globokem, na levem bregu Savinje, pa je priženil. Ker je očetu žena kmalu umrla in je sam ostal brez gospodinje z velikim kupom otrok, je zabredel v dolgove. Ko so bili sinovi že odrasli je gospodarstvo prevzela njegova sestra, pesnikova teta Ajka. Ajka si je kot kopališčnica v toplicah prihranila lepo vsoto denarja, a ker je bil tudi njen mož kopališčni kočijaž, sama ni mogla opravljati gospodarstva Vse delo je obviselo na ramah pe*«mkovega brata Mihe, ki mu je teta Ajka — njen zakon jc bM brez otrok — zagotovila, da bo po njeni smrti vse njegovo. Miha je z žulji svojih rok vse svoje življenje vložil v grunt, po zaslugi njegovega dela je Hru-šovarjev dom. kakor se je reklo pri hiši na Senožetih po domače slovel daleč naokrog. Za svoje delo kajpak ni prejemal nikakega plačila, saj jc gospodaril v hiši svojega očeta. Teta Ajka jc po kratkem času zakonskega življenja vdovela in je kot iskreno verna, preprosta ženica ves svoj čas posvečala molitvi in cerkvi Odkar je pesnik Anton Aškerc zapustil duhovniški stan. se je Aškerčevega imena v njegovem domačem kraju držal pečat sramote in greha Tudi teta Ajka je — kakor ves Aškerčev rod — mnogo trpela pod težo pesnikovega greha. V teh razmerah se je na prigovarjanje šmarješkega župnika, zdaj že pokojnega g. Franceta Tropa, odločila, da vse svoje imetje pokloni cerkvi in na ta način pred bogom odkupi pesnikovo dušo. Teta Ajka je župniku izročila najprej vse svoje hranilne knjižice, ki so se glasile na vsoto okrog 5000 goldinarjev, nazadnje p« je pred notarjem napravila darilno listino, s katero je cerkev postala lastnica obeh posestev z Aškerčevo rojstno hišo vred. Pesnikov brat Miha, ki se je bil medtem oženil, je bil iznenada postavljen na cesto. Na domačiji svojega očeta je živel in delal 46 let, zdaj mu ni kazalo drugega kakor da pljune v roke in začne od kraja. Na dolg si je kupil v bližini skromno bajtico t majhno njivico in gozdom m se naselil tam s svojo družino Začela se je doba trpljenja ta stradanja, a pomanjkanju »e je pridružilo še zaničevanje od strani ta-mošnjih ljudi Šlo je tako daleč, da njegovi otroci niso mogli obiskovati šole v domačem kraju, Miha sam in njegova družina skoraj niso smeli prestopiti cerkvenega praga. Izmed devetih otrok je pri življenju ostalo pet sinov, ki so bili njegovo upanje in veselje. Toda bajta in krpa zemlje, na kateri je garal, je bila prezadolže-na Ko mu je žena resno obolela, se je posest v ece zamajalo. Družina je morala dati svojo drugo domačijo iz rok Prevzela jo je sestra Mihove žene, da ne pride v povsem tujo last. Preganjanje in trpljenje, na katero je bil Aškerčev rod obsojen, je strnilo družino v ljubezni in žilavosti kakršna je redita med našimi kmečkimi ljudmi Sinovi so bili Mihi Aškercu poslednje upanje. Najstarejši sin študira na univerzi drugi je bil rudar v Srbiji, tretji je priden delavec doma, dva sta še šolarja A kupa trpljenja še ni bila polna — dne 29. julija 1939 je nesrečno hišo doseglo brzojavno sporočilo, da je sina Poldeta v rudniku ubilo. To je starega izčrpanega moža tako potrlo, da je začel hirati in je lani decembra dotr-pel. Njegova bolehna vdova in štirje nebogljeni sinovi so ostali pred težko nalogo, da izvojujejo borbo do konca: da izplačajo dolg, ki je na bajti, tn jo tako za zmerom zagotovijo Aškerčevemu imenu. Hrvatski literarni večer v Ljubljani V goste nam pridejo mladi hrvatski pesniki Kulturni stiki med Slovenci in Hrvati so dobili v zadnjih mesecih nov zagon in z obeh strani se kaže iskrena volja po smotrnem sodelovanju. »Društvo slovenskih književnikov« v Ljubljani je že v novembru lanskega leta pozdravilo obnovitev zagrebškega »Društva hrvatskih književnika« in izrazilo željo, da bi se ohranili kulturni stiki, ki so nas kot brate združevali že v davnini in naj bi se v bodoč« še utrdili in poglobili v skupno ko- 70 tet Jožeta Ruša Naš zvesti naročnik od ustanovitve lista, gospod Jože Rus, posestnik in trgovec v Gornjem Logatcu, praznuje danes, zdrav In krepak, svojo sedemdesetletnico. Ko Je v mladih dneh zapustil domačo hiSo, znano Rusovo gostilno v Grosupljem se je posvetil trgovstvu. Pred 40 leti si je izbral odlično, delavno in razumno družico Franjo Murnikovo ter si ustanovil trgovino v Gornjem Logatcu. Kakor se je v mladih letih z vnemo posvetil takratnemu priljubljenemu športu kolesarjenju skupno z Bohincem, Veselom, pokojnim Jakopičem in drugimi, tako je v poznejših letih z uspehom deloval v nacionalnih in gospodarskih organi zacijah, kot viden funkcionar v občinskem zastcpu, pri Sokolu, v hranilnici itd Ni najmanjSa zasluga prav njegove hiie. da stoji danes v Gornjem Logatcu dostojen Sokolski dom V naprednem in sokolskem duhu je vzgojil tudi svoje štiri otroke. Naj mu bo v jesem življenja določenih še mnogo zadovoljnih in zdravih leti rlst.« Ta pozdrav Je bil v hrvatskih književnih krogih simpatično sprejet in poslej se Je na obeh straneh nadaljevalo delo za utrditev medsebojnih stikov. Prvi večji sad tega pomenljivega prizadevanja bo hrvatski literarni večer, kl ga pripravlja »Društvo slovenskih književnikov« v Ljubljani za dne 8. marca. Predsednik »Društva hrvatskih književnika«, direktor »Hrvatskega dnevnika« in glavni urednik obnovljene literarne revije »Savremenik«, g. dr. Ilija Jakovljevič Je z veseljem sprejel povabilo, ki ga je društvu poslala organizacija slovenskih književnikov. Tako se bo sporazumno med obema društvoma priredila prva manifestacija nove hrvatske literature v Ljubljani, kl Ji bo pozneje sledil slovenski literarni večer v Zagrebu. Hrvatski literarni večer bo torej 8. marca ob 20. uri v prostorih dramskega gle- dališča. Po dosedanjih dispozicijah prispejo v ta namen v LJubljano: predsednik DHK g. dr. 111 ja Jakovljevič in gg. Dobriša Cesarič, Dragutin Tadijar novič, Vjekoslav Majer, Olinko Del-orko, Ivo Kozarčanin, Luka Per-kovič in Ivan Goran-Kovačič, sami znani predstaviteljl mlade hrvatske poezije in proze. G. dr. Jakovljevič bo Imel na večeru uvodno besedo, kl bo v nji ozzia-čil pomen hrvatsko- si ovenakih stikov in orisal sedanje stanje hrvatske književnosti Ostali književniki pa bodo čitali Izbrane primere svoje lirike in proze. Prireditev se bo začela s pozdravno besedo predsednika »Društva slovenskih književnikove g. prof. Koblarja. Vse kako Je ta prireditev velikega pomena sa razširjenje stikov med slovenskim in hrvatskim kulturnim središčem. Opozarjamo že sedaj na nje, prepričani, da bo ljubljansko občinstvo razumelo pomen bratskega obiska iz Zagreba ln podprlo »Društvo slovenskih književnikove v njegovem hvale vrednem prizadevanju. Najstarejši Matija se rešuje Na Glincah, 24. februarja Kramarjev oče praznujejo svoj 93. pod. Letos bo imel njihov zaščitnik dovolj dola, pred no bo spravil ves led, sneg m mraz proč. Naš godovnjak ni kakor bi človek sodil po letih betežen starec, ampak živahen možak, živih oči in zdravega humorja, ker je pač iz »zadnje ribnike vasi«, Iga doma. K met oval je svoj čas na Golem in tam veliko trpel in delali. Potem je začel krčmari-ti pri Kocmurju na Igu in ob potresu se je preselil v Ljubljano k Ribiču ob Gruberjevem prekopu. Soba s kopalnico Podnajemniki smo kaj malo sposobni za molzne krave. Smo povsem navadni uradniki slabo plačani nameščenci, kl — le verjemite — komaj vežemo kraj s krajem. Pošteno plačujemo svoje bolj ali manj skromne sobe po pritličjih, suterenlh, po nadstropjih in mansardah in če bi si sploh smeli kaj želeti, bi si včasi želeli le to, naj zlodej vzame tistega, kdor hoče imeti vsako stvar dvakrat plačano in kl se drži dobro preizkušenega načela: z najmanjšimi stroški čim več dobička I Gospodinje so dobre ln slabe. Dobrih je mnogo več kakor slabih. Ali zato so pa slabe gospodinje obdarjene z bujno domišljijo. In le o tej domišljiji je v naslednjem beseda- Kako vabljive nam znajo nekatere naslikati sobe, nam nastaviti mreže! Ci-tajte, prosim! »Soba v strogem centru, centralna kurjava, kopalnica z vedno toplo vodo, dvigalo, poseben vhod. . .« O kakšnem posebnem vhodu seveda ni govora, posebni vhod ima le bogata domišljija priletne žene, kl me sprejema s svojim najljubeznlvejšim nasmehom ln odpira pred menoj vse zapornice svoje zgovornosti. Tisto o posebnem vhodu ji seveda odpustim, preveč sem že vajen nedolžne laži. Kaj hočem, borba za obstanek jo največkrat narekuje!. . . »Počutili se boste kakor doma. . . Pomislite, vsi moji podnajemniki se poroč«! Ostanejo pri meni dve, tri, tudi po pet let, potem se poroče. . .« j Poslušam z vljudnim nasmehom in niti Z besedico ne izdam svojih misli Nekako V svoje posle se ni dovolil kdo ne kaj vmešavati, kakor svoj čas Martin Krpan ne Ko je nekoč bivši mestni stražnik hotel t njim ostro postopati in se ga je lotil dejansko, je naletel na možaka medvedje moči, ki je stražnika enostavno zabrisal v Gruberjev prekop. Ko je bil oče Matije* Se na Goflem, te Je pojavil na Krimu medved, ki je delal škodo. Grajski lovci so se zverine bali Junak Matija pa se je lotil mrcine z dvema drugima prijateljema in jo »okul prnesu«. Zato je smel sekati kolje po grajščinski hosti in nabirati drva. Kot deček je hodil s »Hrvatarjl« za kuharja, prebil je hude zime in se z drvarji vred otepal volčje nadlege, ki ji je dišalo človeško meso. Nekoč je ob veliki po-vodnji ki je nastopila v jaskanskih šuma h, po dvodnevni borbi z lakoto komaj ušel gotovi, strašni smrti Pri Veliki Gorici bi ga bili radi hnell ca zeta na velikem posestvu, pa se kar ni mogel ogreti, ampak je šel v Šmarje na Dolenjsko po nevesto. Jeseni je imel hudo preizkušnjo. Pri spravljanju vina v klet, ga je potegnil 600 litrski sod za seboj. Priletel je na trda betonska tla m obležal nezavesten. Ko so ga spravili k sebi. je kar z roko zamahnil, češ, saj ni vredno govoriti o nesreči, ki bi drugega »mehkoglavca« spravila na drugi svet. Na svoje rojake Ižance je pa še danes hud, ker so mu pri odhodu z Iga prerokovali, da bo hodil »po numarah«, ker gre od — Osebam, td se ne morejo zadostno kretati pa trpe vsled tega na zaprtja in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Josefovoc grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno 1 čada »Franz-Josefove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku. Ogl. reg. S. br. 50*74-5* nezaupljivo ogledujem sobo, kopalnico, skušam pogledati v sosednje sobe, uganiti, kakšne sosede bom imel. Porazgovorim se Se o ceni nekaj popusta ona, nekaj Jaz in. . . »Oprostite, Ae nekaj bi prosila...«, se nenadno spomni goepodinja. ko sem ji že odštel denar. Nekako v zadregi je, vidi se, da JI beseda gre težko s Jezika. »Navadno mi dajejo podnajemniki nekaj napitnine za mojo pomočnico. . . veste, dekle Ima veliko dela, bolehno mater, kl jo mora podpirati ln. . .« Pod ploho besedi se mi srce nekako otaja in v božjem imenu potegnem iz žepa še kakšen dvaj-setak. Zdaj sem končno v mreži. Izročena na milost ln nemilost in radovedno čakam, kaj bo. Aha, kaj pa Je to? Odvijam pipo, iz katere naj bi pritekla topla voda. Odvijem Jo do kraja, nič Čakam minuto, dve minuti — nič!. . . Prišla si iz tople postelje v nezakurjeno kopalnico, stresa me mraz. . . Tedaj se v kuhinjskih vratih prikaže ženska glava in prijazen gospodinjin glas sprašuje: — Wtlnschen sle warmes Wasser? In Be s tujščino me bodo pitali! vzkliknem ogorčeno v sebi in se napravim, kakor da sploh ne razumem tuje govoric«. — Doplo voto, gospotlčna? ponavlja gospa v slovenščini in ml na moje posebno veselje dopoveduje, da Je vodovod včasih pokvarjen, da pa lahko dobim tople vode v kuhinji, kadar in kolikor je bom hotel*. Ali naj Jo primem aa besedo? Končno mn- rTrifi HjJ „...... .. It g n m r M jjffiiS a t Srp P" m II m in'i1 ni1 III' V im/' Varuj svoje zobe Mislite, da tenka plast za zobmi nic ffl» Škoduje? Motite 56! Če se pretvori v zobni kamen, razmaja lahko s časom tudi zdrave zobe in pospeši njihovo izpadanje. Uporabljajte zato vedno Sargov Kalodont! Ta izvrstna zobna pasta, z dodatkom sulforian oleata, razkraj'a polagoma, vendar zanesljivo, zobni kamen in prepreči, da bi se zopet napravil Samo zobje brez zobnega kamna, ostanejo vedno zdravi in lepil SARGOV tam. Kot podjetnemu človeka je postal Ig pretesen in premajhen za njegovo gibanje. Zato je prodal in odšel v Ljubljano, kar so smatrali starokopitni Ižanci v tedanjih časih za sila nevaren m predrzen korak. Podjetni Matija pa ni nič pora j tal za vaSce marnje, ampak jih je zavrnil, da je po hišnih numarah nemogoče hoditi, ker so previsoko na zidu pribite Bližnjemu stoletnica se danes ni treba več boriti za vsakdanji kruhek, ker uživa lep in zaslužen »penijon« pri svojem sinu Franca, ki je lastnik znane gostilne in vinske trgovine na Glincah (Tržaška cesta). Tu ima oče vsega dovolj in zlasti se še rad posladka z viržinkami. ki mu jih da sin za rojstni dan in sa god kar za celo naročje. Pa tudi kozarček dobrega vina iz sinovo kleti se mu ne upira. Nasprotno. Postane zgovoren m šegav kakor znajo to biti Dolenjci. Želimo godovnjak u Matiji še nadalje vse dobro kot najstarejšemu Vičana. Kol' kor kapljic, tol'ko leti ! Darmol, sredstvo za odvajanje te često potvarja Radi tega pazite pri nakupu, da nosi vsaka tablete besedo Darmol in zarezo v obliki črkeT.Zahto-vajte samo originalni Darmol. Industrijski revir je kakor magnet Vedno več ljudi s kmetije išče zaslužka pri KID Jesenice. 14. februarja Vsi vlaki ki prihajaio na Jesenice in odhaiaio iz Jesenic zjutraj, opoldne in zvečer, so vedno močno zasedeni od delavcev. ki prihajajo v revir na delo z bližnjih. a tudi daljnjih gorenjskih vasi. Oni dan sem šel oo opravkih v Zgornje Gorje Osebni vlak. ki vozi proti Bledu ob 14.20. 1e bil nabito poln delavcev, ki so se vračali z Jesenic nazaj na svole domove. Na postali Podhomu le iz vlaka Izstopilo mnogo delavcev, ki so ▼ dolgi procesiji šli skozi vas in se kmalu porazgubili v lepih gorjanskih vaseh in samotnih gorskih naseljih. Ostale delavce na ie vlak potegnil tla ▼ blejsko kotlino in bohinjsko dolina Mnogo delavcev se vsak dan vozi. tudi z vlaki proti Kranju ln Planici Na vsaki postaji vstopa ali izstopa polno tistih, ki si t železarnah na Jesenicah in na Javorniku služijo kruh. Precej delavcev ta se poslužuje avtobusov ki vozilo na Dovje, v Mojstrano ln proti Radovljici Posebno zjutrai in ob 13.45 se vsipljejo lz jeseniškega kolodvora goste množice delavcev, ki v dolgih vrstah hite proti tovarni. Vsem se silno mudi Vlaki prihajajo po navadi nekai minut prepozno, disciplina ▼ tovarni pa ie taka. kakor prt vojakih Jedro delavstva Kranjske industrijske družbe na Jesenicah in na Javorniku se po večini rekrutira iz sinov rudarjev. fužinarjev in plavžarlev. ki so pred davnimi leti delali v rudokoplh. fužinah ln plavžih po Gorenjskem, iz katerih se ie pred 70 leti sestavila velika železarska industrija Pred desetletji ie Prišlo na Jesenice mnogo delavcev iz koroških in gornještaierskih železarn. Ti so se zelo dobro uveljavili v obratih kot valja-«, žičarji in žebljarji Te vrste dela se podeduielo iz pokolenia v pokol en je. Za očeti so se Isto delo prijeli sinovi in vnuki ki so podedovali tudi hišice očetove in nekai zemlje okoli niih. Zelo redki so bili bo vendarle Obveljala njena ln bom dobivala toplo vodo v kuhinji namesto v kopalnici S kopalnico prvih razočaranj seveda Be ni , konec. Tudi ključa za dvigalo ne morem dobiti ker ga gospa trenutno nima na razpolago. Ce pa potrplm nekaj dni. . . Tako sem se vselila, skušam se prilagoditi čakam na ključ dvigala, na toplo vodo v vedno nezakurjenl kopalnici (medtem sem se »e prepričala, da vodovod deluje brezhibno, ampak Stedljiva gospodinja mi zapre toplovo do tik pred nosom) _ln se seznanjam s novo okolico. Na desni strani stanuje neka ločenka, ki se Je priselila malo pred menoj. Na drugi strani ima sobo neki tujec, v naslednji sobi stanuje kabaretna plesalka ln v zadnji majhni sobici živi Študent. Nihče izmed mojih sosedov ni v hiši več kakor tri mesece. Vsi Be zmerom čakajo na toplo vodo v kopalnici na ključ za dvigalo in dajejo vsakega prvega po dvajset aH več dinarjev za gospodinjsko pomočnico. Kar tako iz gole radovednosti vprašam ob kakšni priložnosti pomočnico, ali Je res dobila napitnino od prejemkov. Pomočnica me prestrašeno pogleda In pravi, da Je Be le dva tedna tu, da ni dobila nikakSnega denarja in da sploh nima bolehne matere. Naenkrat postanem posoraa na peč. Začenja me m razi ti In ko slučajno potlpam peč, je popolnoma mrzla. Prijazno poprosim gospo, naj Jo odpre, ker je v sobi mraz. Cez dva dni je peč spet zaprta. V soboto so ml pozabili izmenjati brisače. V nedeljo tudi ln v ponedeljek Jih enostavno sama vržem za vrata. Ko pa pridem U urada ln al delavci kl so se priženili na kako podeželsko domačijo, a tudi ti so skoraj vsi ostali v revirju, ki iih je boli pritegnil nase. kakor pa zemlja na kateri niso zrasli Nasprotno, visoki tovarniški dimniki so kot magnet vlekli številne kmetske fante in može pod svoje okrilje tudi iz daljnjih vasi. Tako so se začele množiti vrsto delavcev, ki tu niso imeli zemlje, ne svojcev in ne dvom. Kaiiarski fantje ki so bili na hrani pri delavskih družinah, so se ženili z delavskimi dekleti Delavske hišice so postajale pretesne za naraščaj in treba le bilo postaviti nove v bližnjem okolišu. Začelo je rasti število delavskih domov in število delavcev z dežele ki so se kmalu stopili z izrazito delavskim ži*-ljem. Gospodarska kriza, ki se ie pojavila pred sedmimi leti. le ves sistem zaposlitve domačih delovnih moči obrnila na slabše Spričo hudega padanja cen kmetijskih pridelkov se kmetom ni več izplačalo obdelovati zemlje zato so tem močneje pričeli pritiskati v tovarne. Zaradi močnega padanja kupne moči je moral marsikateri trgovec in obrtnik odpustiti svoje pomočnike ki so se znašli na cesti in se končno zatekli v železarne. Za sprejem v tovarno so se potegovali šoferli študentje trgovci gostilničarji obrtniki odpuščeni državni in zasebni uradniki in kmetje • trdnih domačij, ki težko Izhajajo brez najetih delovnih moči V zadnjih letih oa se je pritisk delavskih sil izven naturalizira-neea Industrijskega delavstva še bolj oia-čii Sprejetih je bilo lepo število Hudi vseh mogočih strok ln poklicev, med njimi mnogo kmetskih fantov ln mož iz raznih krajev Slovenije ___ Jesenice so postale gospodarsko središče visoke Gorenjske. Skoraj polovica prebivalstva radovljiškega okrala ima pri Kranjski industrijsk i družbi svoj vsakdanji kruh. * Be zmirom nimam svežih brisač. Vljudno poprosim, naj ml Jih dajo. »Ali vam jih nisem dala? Saj sem vam Jih vendar Sele pred nekaj dnevi dala — popolnoma sveže! začivka gospodinja in me prestrašeno pogleda. Razložim Ji da Je od takrat minilo že dobrih deset dni In ko Jih končno prinese, me oplazi s smrtno sovražnim pogledom. V tretjem tednu ml pregori žarnica. Poprosim za drugo in prineso mi deset »vedno luč ln Jo obesijo pod rdečkast aba-žur, da Je v sobi bolj temno kakor svetlo. Poprosim za močnejšo luč. Gospa je vsa lz 86b6! »Uničili me boste, gospodična! AH veste da nimam niti toliko koristi od teh sob, kolikor Je črnega za nohtom?« Ko poteka četrti leden, se je tujec v sosednji sobi že zdavnaj odselil. Računali ao mu za navadno meščansko kosilo petnajst dinarjev. Za nekaj dni to Je na njegovo mesto vselil nekakšen trgovec. Zdaj Je soba prazna. V teh Štirih tednih so ae izmenjale že trt pomočnice Ležim po kosilu na zofl tn se naslajam nad trenutkom, ko bom odpovedala stanovanje v tej sobi To Je moje maščevanje, edino maščevanje podnajemnikov©. Odselim se! S trepetajočo roko segam vsak dan po dnevniku in nestrpno poiščem oglasno stran. Mali oglasi so postali naj-milejfie čtlvo. Naslajam se nad nedolžnimi ponudbami, nad vabljivimi oglasi v kar terih neka druga gospodinja ponuja prav tako udobno sobo s kopalnico in posebnim vhodom. Poizkusimo! Tudi to je življenje. Gospodarstvo Emisija 6% notranjega posojila za javna dela in narodno obrambo Državna hipotekama banka objavlja: V skladu s uredbo o Izdaji 6%nega državnega posojila za javna dela ln za državno obrambo ln v zvezi z Izvajanjem uredbe o ustanovitvi rezervnih fondov ln o nalaganju teh fondov v državne papirje Je Državna hipotekama banka kot finančni agent tega posojila skupaj z glavnimi podružnicami ln agencijami po uspešni emisiji prve tranSe tega posojila začela s postopno nadaljuje emisijo teh obveznic 6%nega državnega posojila za javna dela in državno obrambo. Potemtakem v bodoče ne bo razpisano vpisovanje za vsako posamezno tranšo, temveč bo dana s to emisijo možnost ustanovam, na katere se nanaša uredba o rezervnih fondih, kakor tudi vsem ostalim zasebnikom, da vpisujejo posojilo neprestano do končnega vpisa posojila. Emisijski tečaj 95% Emisijski tečaj obveznic je 95% normalnega zneska obveznice. Obveznice se glase na don oslica ln se izdajajo v nominalni vrednosti po 5.000 din kakor tudi v zbirnih komadih po 10, 25, 50, 100 to 500 tisoč din. Celotno posojilo se bo amortiziralo v 50 letih, in sicer z odkupovanjem obveznic na borzi, če Je tečaj pod nominalno vrednostjo, ali pa z žrebanjem, če Je tečaj enak ali pa večji od nominalne vrednosti. žrebanje bo dvakrat na leto. Obveznice tega posojila in njihovi kuponi so prosti vseh davkov, doklad, pristojbin ln ostalih državnih in samoupravnih dajatev, tako sedanjih kakor bodočih. Obveznicam tega posojila so priznane ugodnosti, da jih je mogoče kupovati za pupilne mase, polagati jih za kavcije, jih uporabiti za sklade, ustanove in depozite pri javnih blagajnah in so Jim priznane vse ugodnosti, ki jih uživajo vse ostale državne obveznice. Izjemno od člena 72. točka 2. zakona o delniških družbah iz leta 1896 ln ostalih odgovarjajočih zakonskih in statutarnih predpisov, lahko vse ustanove, ki so obvezane Javno polagati račune, te obvezni- ee knjižijo ▼ svojih letnih bilancah po ceni, po kateri mo jih nabavili. Obveznice tega posojila ne morejo biti predmet konverzije v času 10 let računajoč od dneva, ko je bil zaključen vpis zadnjega dela posojila. Redno plačevanje obresti ln amortizacije celotnega posojila je zajamčeno s čistimi dohodki samostojne uprave državnih monopolov. Celotno obrestno to amortizacijsko službo tega posojila bo opravljala na račun države Državna hlpotekar-na banka v svojstvu njenega finančnega agenta. Kakor Je znano, je v začetku letošnjega leta izšla uredba o dopolnitvi uredbe o ustanovitvi poslovnih rezerv in o delnem nalaganju teh rezerv v državne papirje. Ta uredba določa, da so vse ustanove, ki Jih obsega ta uredba (izvzemši kreditne to zavarovalne zadruge) dolžne počenši s L januarjem t L zaradi vpisa 6% državnega posojila za Javna dela in državno obrambo nalagati na poseben tekoči račun pri Državni hipotekami banki del tistih zneskov, ki se morajo po predpisih uredbe uporabiti za obvezno nalaganje v notranja državna posojila, in sicer zasebni denarni zavodi 50%, zavarovalnice 60%, ustanove socialnega zavarovanja in humanitarne zavarovalniške ustanove 75%. Na te tekoče račune priznava Državna hipotekama banka Izjemno obrestno mero 6%. Nadalje določa uredba, da lahko DHB za vsote, ki bodo na ta način vložene v času med posameznimi emisijami 6% državnega posojila za Javna dela in državno obrambo, odstopi ustanovam obveznice tega posojila in jih obračuna po tečaju, po katerem jib je sama vpisala. Ker je sedaj določeno, da se ne bodo vršile emisije posameznih tranš. temveč se bo to 6% notranje posojilo sproti vpisovalo, Je torej pričakovati, da bo Državna hipotekama banka takoj Izročila ustanovam obveznice za one zneske, ki jih bodo pri njej naložile v smislu gornje uredbe. Indeks cen se je v januarju nadalje dvignil Narodna banka Je pravkar sestavila Indeksne številke o gibanju cen ▼ mescu januarju. Splošni indeks cen v trgovini na debelo se je od decembra do Januarja dvignil od 90.9 na 93.3 točke (1926—100), to Je za 2.6%. Od posameznih delnih indeksov kaže Indeks cen rastlinskih proizvodov povišanje za 1.0 na 91.7, Indeks cen živine ln živinskih proizvodov Je narasel za 2.5 na 85.3, Indeks cen industrijskih Izdelkov se Je dvignil za 3.9 na 95.5, indeks cen mineralnih proizvodov pa Je ostal na decembrski višini 106.5. Od lanskega septembra se Je Indeks cen v trgovini na debelo v celoti dvignil za 21.7%, namreč od 76.6 na 93.3. Tudi Indeks cen ▼ trgovini na drobno za 10 največjih mest v Jugoslaviji se je dvignil od 100.8 na 104.2 (1930=100) ln znaša povečanje 3.3%. Najbolj se je ▼ Januarju dvignil indeks cen v trgovini na drobno v Sarajevu, namreč za 8.6%, v Movem Sadu za 7.2%, v Ljubljani za 4.2%, v Splitu za 8.7%, v Nišu za 3%, v Beogradu za 2.8%, ▼ Cetlnju za 2.4%, v Skoplju za 1.2% ln v Zagreba x& 0.2%. To neenotno gibanje znova potrjuje, da ugotavljanje Indeksov cen v trgovini na drobno ni preveč zanesljivo. Od lanskega septembra se je Indeks cen na drobno dvignil za 15.8%. Ce hočemo pravilno presoditi obseg draginje in izločiti sezonske vplive, moramo indekse cen za letošnji januar primerjati z ustrezajočiml indeksi za lanski januar. Ta primerjava nam nudi naslednjo sliko: Indeks cen v trgovini: na debelo na drobno januar 1939 77.5 93.5 januar 1940 93.3 104.2 povečanje v % + 20.4% + 11.4% V primeri z lanskim januarjem so bile torej letos cene v trgovini na debelo za 20.4% višje, cene v trgovini na drobno pa za 11.4%. V primeri z lanskim januarjem se Je indeks cen rastlinskih proizvodov v trgovini na debelo dvignil za 5.5%, Indeks cen živine in živinskih proizvodov za 32.8%, indeks cen mineralnih proizvodov za 17.2%, Indeks cen industrijskih proizvodov pa za 24.6%. Carina na staro železo je ukinjena, carina na surovo železo za livnice pa znižana Ministrski svet je na svoji seji dne 21. februarja na predlog finančnega ministra in na osnovi ČL 15 predloga zakona o splošni carinski tarifi sklenil: 1. da se izza številke 536, uvozne carinske tarife vnese naslednja pripomba št. 3: Na sivo (livarsko) surovo železo iz tar. štev. 536, točka 1, se do 1. julija 1940 plača carina 0.50 zl. din od 100 kg, kadar to surovo železo uvažajo železolivarne (normalna carina znaša 3 zl. din). 2. da se Izza številke 588. uvozne carinske tarife vnese naslednja pripomba: Stare železo ln odpadki od bele železne pločevine so prosti nvozne carine (doslej je znašala carina 0.50 zL din). Gornja odločba ministrskega sveta J« objavljena v »Službenih novinah« od 23. februarja in Je s tem dnem stopila v veljava Minister dr. Andres se udeleži otvoritve jugoslo-vensko-bolgar&ke zbornice v Sofiji Včeraj Je prispela v Sofijo jugosloven-ska gospodarska delegacija, ki se bo danes udeležila svečane otvoritve jugoslo-vensko-bolgarske trgovinske zbornice v Sofiji. Na čelu delegacije je trgovinski minister dr. Ivo Andres, v delegaciji pa so poleg predsedništva Jugoslovensko-bolgar-ske zbornice v Beogradu tudi predstavniki gospodarskega življenja iz Beograda, Zagreba ln Ljubljane. Na poti iz Beograda do Sofije so priredili jugoslovenski delegaciji več svečanih sprejemov. Posebno lep je bil sprejem v Nišu, kjer Je delegacijo pozdravil industrijec Andonovič. Na vmesnih postajah do bolgarske meje je bila delegacija večkrat prisrčno pozdravljena Na obmejni postaji v Dragomanu Je predstavnike našega gospodarstva prisrčno sprejela posebna delegacija, v katen so bili šef kabineta bolgarskega trgovinskega ministra Serafimov, šef protokola Stančev, član uprave bolgarsko-jugoslo-venske zbornice Ivan Bojadžijev in tajnik gospodarske zbornice iz Sofije dr. Nedev. Pozdravili so ministra dr. An d resa z dobrodošlico. Govoril je tudi dragomanski župan Kaličin. V imenu jugoslovenskega poslaništva je Jugoslovensko delegacijo pozdravil tiskovni ataše Ivanovič. Minister dr. Andres se Je lepo zahvalil za sprejem in za pozdrave. Ko se Je minister dr. Andres pojavil na oknu svojega vagona, ga je zbrano ljudstvo navdušeno pozdravljalo ln vzklikalo jugoslovensko-bolgar-skemu zbližanju. Na vseh postajah do Sofije so dr. Andresa pozdravljali posamezni predstavniki gospodarstva iz vse Bolgarije ln mu izražali najlepše želje v zvezi z njegovim bivanjem v SofijL gvečer Je bil ob 17.30 v Sofiji svečan sprejem. V kraljevem imenu Je bil navzoč svetnik Stamenov, dalje trgovinski minister dr. Zagorov z gospo, in šef protokola Belinov, ki }e zastopal predsednika vlade. Na postaji so bili tudi člani predsedstva Bolgarsko-jugoslovanske trgovinske zbornice z Velevom na čelu. Veliko število članov bolgarsko-jugoslovanske lige je priredilo spontane in navdušene manifestacije dr. Anuresu m bolgarski delegaciji. Pri sprejemu so bili tudi navzoči rumunski poslanik Piloti, grški poslanik Pipineli in (ugoslovensld poslanik s poslaniškim osebjem. Dr. Andres in ostali člani Jugo-slovenske delegacije so po pozdravih prebili nekaj časa v razgovoru s predstavniki bolgarskega gospodarstva. Zvečer je bil v hotelu Blgarija svečan banket, danes ob 10. dopoldne pa bo svečana otvoritev bolgarsko-jugoslovanske trgovinske zbornice. Gospodarske vesti s= Likvidacijski občni zbor Električne zadruge v Šiški se bo danes vendarle vršil. Včeraj popoldne je bila namreč zastopniku tožnikov vročena odločba vrhovnega sodišča, ki je njihov rekurz zavrnilo to s tem deflnltlvno razveljavilo začasno odredbo, po kateri Električna zadruga ne bi smela opraviti likvidacijskega občnega zbora. — Nov direktor Prlzada. 2e včeraj smo poročali, da je trgovinski minister potrdil sklep upravnega odbora Prizada, po katerem Je bil za generalnega direktorja Prizada postavljen dr. Dragotin Tot, dosedanji ravnatelj Gospodarske sloge v Zagrebu. Novi generalni direktor dr. Tot se Je rodil leta 1890 v Slavoniji v Starem Pe-trovcu. Študiral je pravo v Budimpešti ln na Dunaju, nakar Je še absolviral orientalsko eksportno akademijo v Budimpešti. Nekaj časa Je bil v službi pri Poštni hranilnici in v finančnem ministrstvu v Budimpešti. Po zedinjeniu je služboval pri finančni direkciji v Zagrebu, pozneje pa pri Poštni hranilnici, kjer je sodeloval pri organizaciji te ustanove v naši državi. Od leta 1935 je dr. Tot organiziral Gospodarsko slogo in je vrhu tega vidno sodeloval pri ustanavljanju zadružnih organizacij, zlasti kreditnih in produkcijskih zadrug. — Splošna kontrola izvoza živine. Trgovinski minister je izdal odlok na osnovi čl. 1 uredbe o organizaciji Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, po katerem se izvoz živine, živinskih proizvodov in mesnih izdelkov stavi pod kontrolo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine brei, ozira na namembno država ™ Nova delniška družb" B"»fovega koncema. V Beogradu Je bila ustanovljena družba »Tomaks« d. d. z glavnico 500 000 din. Družba se bo bavila z izvozom v®eh proizvodov našega gospodarstva (poljedelstva, živinoreje, gozdarstva, rudarstva, obrtne in industri jske delavnosti) !n z uvozom proizvodov iz inozemstva. Ustanovitelji družbe so: Toma Maksimovič, gen. dir. tvrdke »Bnfk, prof. dr. Vetimtr BaJ-kič. odvetnA Aca Pavlovič. gan. dir. Ja-dran&ko-podunavsfce banke, 2. Miletit, odvetnik M. Tadič, upokojeni admiral Dra-gutin Priča to odvetnik R- Atanasijevič. - Valorizacij* Mnikt glamtoe V etiko-bečkereAke tvonfc* sladkorja d. A. Veliko-bečkereška tvornica sladkorja d. d. s sedežem v Beogradu Je na osnovi zakona o valorizaciji bilančne vrednota Investicij pol delniških družbah izvršila valorizacijo svojih aktiv ta Je t tej »vezi povišala svojo delniško glavnico od 12 na 36 milijonov dinarjev. = Pošiljke StVe perutnine, Id gredo ▼ Nemčijo, morajo imeti spremljevalca. Nemške železnice sporočajo, da je prometno ministrstvo v Berlinu odredilo, da morajo imeti vae pošiljike žive perutnine spremljevalca, če se perutnina pošilja na posta^ jo, ki Je več kakor 300 km oddaljena od obmejne postaje. V Interesu pošiljateljev je, da aa U podiljke zmerom določijo spremljevalca, Oa ne U bilo psi prevozu nevšečnosti. Borze Pretekli teden Je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 1418 milijona dta nasproti 13.44, 12.79, 8.13 in 9.04 milijona din ▼ prejšnjih štirih tednih. Devize Curih. Beograd 10. Pariz 9.9975, London 17.6450, New york 446, Bruselj 75.2750, Milan 22.52, Amsterdam 237.15, Berlin 178.80, Stockholm 106.20, Oslo 101.35, K6-behavn 86.1250, Sofija 5.50, Budimpešta 79.50, Atene 3.30, Bukarešta 3.30. Blagovna tržišča Sito '+ Chlcago, 24. februarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 105.625. za Julij 103.375, za sept. 103.50; koruza: za maj 57.125, za juli) 57.50. + Wlnnlpeg, 24. februarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 90.125, za Julij 91.125, Preselitev žeL direkcije Beograd-jug v Niš Niš, 24 febr. AA. Davi je prispel semkaj prometni minister Nikola Bešlič v spremstvu generalnega ravnatelja državnih železnic Jojiča in ravnatelja direkcije Beograd-jug Debeljevida. Ogledal si je zemljišče, kjer bodo zgradili monumentalno zgradbo za železniško direkcijo kakoT tudi nove stanovanjske hiše za železniške uslužbence. Zastopnikom tiska je izjavil: Moj prihod v Niš je v zvezi s preselitvijo železniške direkcije Beograd-jug v Niš. Hotel sem se seznaniti z razmerami glede namestitve direkcije in da v stiku c mestnim svetom določim vse podrobnosti, da bi se preselitev ravnateljstva izvršila čim prej in brez ovir. Obsojena terorista Zagreb, 24. febr. o. Danes je bila razglašena razsodba v procesu proti Milanu Ive-kovlču, Zdra/vko Liniču in Stanislavu špič-ku. Ivekovič Je bil spoznan kot kriv, da je položil peklenski stroj pred prostore JRZ v Jurišičevl ulici to da je nagovoril Zdrav-ka Liniča k umoru Josipa Presečkega v Barutanskem jarku,«, pri katerem mu je tudi pomagal. Zdravko Llnič je bil spoznan kot kriv umora Presečkega. Ivekovič je bil obsojen na 8 let ječe, Linič na 6 let ječe, oba p ana trajno izgubo častnih pravic, šofer špiček je bil oproščen. Obsojenca sta bila oproščena obtožbe po čl. 1. zakona o zaščiti države, da sta bila člana ilegalne organizacije »Ustaša«. Smrt dveh otrok v dimu Zagnib, 24. febr. o. V šestinskem Kra-Ijevcu pri Zagrebu se je davi pripetila huda nesreča, pri kateri sta izgubila življenje 3 letni deček Ivi ca šumiga in njegov 6 mesečni bratec Marko. Dočim je bil oče kot delavec zaposlen v mestu, je mati zjutraj odšla v trgovino, da nakupi nekaj potrebščin. Dečka sta ostala sama doma, ko pa se je mati vrnila, se je iz sobe valil gost dim. Skočila je naglo v stanovanje ter prinesla otroka na ulica vendar pa sta oila oba že mrtva. Velik vlom v Subotici Subotica, 24. febr. o. V pretekli noči je bil izvršen v pisarno tvorn.ee čokolade tn bombonov Josipa Ruffa v VVilsonovi ulici vlom. Tatovi so odnesli vel-ko VVerthei-movo blagajno s 300.000 din gotovine to 12 hran: Iničniml knjižicami, vrednimi 1,200.000 din. Blagajno so odpeljali s sanmi. Sumijo, da so bili z vlomilci v zvezi nekateri nameščenci tvornice, zaradi česar je policija polovico nameščencev začasno za.prla, dokler ne bo prerekava končana. Doslej vlomilcem še niso na sledu. Ogromna kača Dubrovnik, 24. febr. o. V vasi Vi tali ni je ubil kmet Ivo Antunovič ogromno kačo, kakršna se v naših krajih redkokdaj vidi. Dolga je bila 1471 cm. težka pa 7.2 kg. Iz državne službe Beograd, 24. febr. p. Upokojen je učitelj Reginald Miglič v škofji Loki. Napredoval je v 8. pol. skupino suplent Ivan Pampek na moSki realni gimnaziji v Mariboru. ririh korenin, Antona Laknerja, p. d. 6eve$a očeta. Pokojnik J« bii vedno a« svojem mestu. Dolga leta je sestopal narodne težnje Slovencev v občini, sodeloval je ▼ slovenskem pevskem zboru m bil roden naročnik slovenskih listov. Pokojnemu župniku Pod jan cu je bil kot soeed in prijatelj dober pomočnik in sodelavec. Celovško gledališče bo prihodnje dni is-vajaio Smetanovo »Prodano acveato«. V Bllčovsu Je priredilo tamotaje slov. kulturno društvo na pustno nedeljo v Miklavževi gostilni pevski koncert, ki je nadvse dobro uspel to bil Izvrstno obiskan. Pri zadnji nabiralni akciji za zimsko pomoč so na Koroškem nabrali čez 100.000 mark (poldrugi milijon dinarjev). Zdravilno delovanje ftke mineralne v odet Pri zaprtju stolice deluje Izvrstno, ugodno m Dre« draženja voda vrelca DonaL To vodo Je treba piti hladno, najprej zjutraj to sicer na tešče ter i nato Se približno pol ure pred vsako Jedjo po 200—300 g. V teh primerih Je treba vodo BELEŽKE K&raški drobiž Minuli četrtek ie dospel v Be jak prvi transport izseljencev iz Kanalske doMne v Italiji. Bilo ie 20 družin s skupno 81 člani. Podklošter se ie ob njihovem prihodu odel v zelenje in zastave, pevci so iih pozdravili z nemško pesmijo, vodia selitvenega urada v Celovcu dr. Starzacher in župan Klausner pa sta i:h pozdravila s kratkima nagovoroma. V Beliaku ie izseljence sprejela godba SA, namestnik pokrarnskesa vodje Kutschera pa iim ie v svoi°m eo-voru obljubil, da jim bo domovina skušala pripraviti čim lažie življenje. Prvi t"den so se nastanili v Parkhotelu. nakar bodo odrinili na svoje nove domove. V Smihelu pri Pliberku je bil otvorjen novodograjeni dom nemškega otroškega vrtca. Zgrajen je v alpskem slogu m se nahaja tik starega šolskega poslopja. Kakor poročajo iz Šmihela, so tam uvedli obvezno gospodinjsko šolo za dekleta od 14. do 17. leta. Ta šola je vsak torek in petek popoldne. Pouk je nem "ki. Dobršen del pouka obsegajo telovadba in državljanska predavanja. V Večni vasi je umrla Marija Breznik, ki je bila radi težke poškodbe že 12 let prikovana na postelj. Iz Škocijana v Podjuni pišejo, da so spremili na zadnji poti enega najboljših Uoven- „ Slovenec" vabi Živkoviča | Gospodje onkraj Zmajskega mostu so nevoljnl, da je Aca Stanojevlč odklonil njihovo ponudbo, naj vstopi s svojimi prijatelji okoli glavnega odbora Narodno radikalne stranke v JRZ to prevzame njeno predsedstvo. Zato pa so pri »Slovencu« odkrili, da se nahaja v Jugoslovenski nacionalni stranki skupina radikalov, s katerimi se bi bilo mogoče razgovarjati o fuzijl z JRZ. Po njihovih informacijah »se radi-kalska skupina v JNS nI nikoli dobro počutila v družbi z begunci lz mnogih strank to se zlivanje vseh teh elementov še do danes nI moglo izvršiti«. TI radikali v vrstah JNS sedaj samo čakajo, kako bi se ločili od JNS. Zato je tudi odšel njihov voditelj g. Illja Mlhajlovlč k Aci Stanojeviču, da ga povpraša, če bi ga sprejel nazaj v matico. Ker pa le g. Aca Stanojevlč precej trdoglav starina, so se radikali v JNS ogledali tudi drugje, če se ne bi našel kak priključek. In po »Slovencu« pravijo v Beogradu, da se »Illja Mlhajlovlč s svojimi pristaši, med katerimi so tudi Peter živ-kovlč, Nikola Uzunovlč ta Boško Jevtič, namerava nasloniti na JRZ ali pa na narodno radikalno stranko«. Da bi to svojo informacijo podprl, pristavlja »Slovenec«, da Je »zet g. Ulje Mlhajlovlča g. dr. Jevre-movič že pristaš JRZ«. Pričakovali bi, da bo »Slovenec^ najod-ločnejše protestiral proti tej nameri radikalov lz JNS, ki mislijo presedlati gg. 21v-koviča, Uzunoviča ta Boška Jevtlča lz JNS v JRZ. Kaj še! Ves srečen Je, ko pomisli. da bi se tako ti gospodje »popolnoma ločili od dr. Kramerja, Banjanina ta dr. Angjellnoviča«. Gospodom onkraj Zmajevega mostu moramo žal povedati, da Je bil g. Illja Mlhajlovlč pri Aci Stanojeviču po naročilu vodstva JNS ln da danes ravno toliko misli na vstop v JRZ, kakor novembra 1938, ko mu Je ponujal takratni šef JRZ dr. Milan Sto-jadinovič ministrski položaj, če v poslednjem trenutku razbije pogajanja za skupni volilni nastop opozicije to JNS na listi dr. Mačka. Zakon o strankah Beograjsko »Vreme« objavlja izjavo ministra dr. Konstantinoviča glede informacij beograjske »Politike« o novem zakonu o političnih zborovanjih in strankah, ki smo jih objavili tudi mL Minister dr. Kon-stantinovič je izjavil: »Glede informacij beograjske »Politike« o vsebini novega zakona o zborovanjih, strankah in političnih društvih moram ugotoviti, da te informacije prejudicirajo mnoga vprašanja, ki so še vedno predmet razmotrivanja ln proučevanja Zaradi tega Informacije »Politike« ne odgovarjajo stvarnemu položaju in tudi niso popolne. Posebno pa še naglašam, da v »Politiki« objavljene informacije niso bile iznešene od nobene merodajne strani, ki bi jih lahko izročila javnosti, preden so bile predmet razprave v ministrskem svetu.« Volitve delavskih zaupnikov v Zenici V dobi Stojadinovičevega režima so bile državne železarne v Zenici ena najmočnejših trdnjav Jugorasa. Te dni pa so bile ▼ podjetju nove volitve obratn-b zaupnikov. Pri njih so dobili kakor posnemamo po listih. socialistični Združeni delavski sindikati 9 zaupnikov, neodvisna srbska lista 4 in Hrvatska delavska zveza (HRS) 3 zaupnike. Jugoras in neodvisna muslimanska lista sta ostala brez zaupnikov. Pri volitvah leta 1938 so dobili Jugoras 12 in socialisti 4 zaupnike. časi se spreminjajo V »Narodnem listu«, glasilu Jugoslo-venskih nacionalistov za banovino Hrvatsko, čitamo sledečo prijetno beležko z naslovom »Poljubovali so kozo...«: »Kje le? Povsem naravno, da v Splitu. Kje bi bilo to sicer mogoče? Samo v »najbolj jugoslovenskem« predvojnem in vojnem Splitu. Ko Je prvič vkorakala srbska vojska po osvoboditvi v Split, Je pripeljal | takratni srbski bataljon s seboj tudi bataljonsko maskotko — navadno srbsko kozo. Spličani so takrat vsi prežeti navdušenja objemali ln poljubovali ne samo srbske vojnike, nego kar po vrsti tudi sr-bijansko kozo... Nekdo med njimi Je celo vstal in javno predlagal, naj se uvrsti v bodoče koza v splitski mestni grbi i Reči moramo, da so morali ti nesrečni Srbijanci hudo presedati našim Spliča-nom. da so potem tako korenito spremenili svoje mišljenje. Razumemo jih, da niso postavili koze v svoj mestni grb, razumemo jih, da so njihovi otroci poskušali 1. decembra lanskega leta razbiti spominsko ploščo Spličanom, jugoslovenskim dobro-voljcem. razumemo Jih tudi, če ne ljubijo Srbov. Toda da se odrekajo Jugosloven-stva danes celo oni, ki so pred 20 leti ▼ znamenju jugoslovenstva poljubljali celo srbijansko kozo — tega pa ne moremo ra-| zumeti...« Preklicana pogodba mestne občine Rane Skoraj vsi jugoslovenski listi so prea nekaj tedni objavili vest, da je sklenila mestna občina v Rumi velikopotezno pogodbo z Beograjsko komisijsko banko, Id bo ?gradila v Rumi za 150 milijonov dinarjev tcvam. Pred vsem bi gradila največjo klavnico na Balkanu ter največjo tovarno za sadne konzerve. Sedaj pa se j« Javilo mimrtrstvr za trgovino in Industrijo te» sporočilo rumski občini, da Je Beograjska komisijska banka mala delniška družba s 5 milijoni dinarjev delniške glavni«, kt Je prišla že L 1926. v konkurz. Od leta 1926 banka sploh ni več poslovala ter se še do danes ni vršila likvidacijska skupščina nj--nih delničarjev. Stvarno obstoji; danes od cele banke samo še Ime ln pa statuti. Na podlagi teh informacij se Je sestal občinski svet v Rumi k Izredni seji, ki Je razveljavila svoje sklepe o pogodbi z Beograjsko komisijsko banko za ustanovitev industrije ▼ Rumi Ameriška pomoč poljskemu prebivalstvu V zadnjem času so ameriški m evropski listi tudi pisali o razgovorih ameriškega Rdečega križa x nemško vlado, da bi U dovolila izročitev posebne ameriške podpore-Poljakom v zasedenem delu Poljske. Izvedba akcije je na drugi strani kočljiva tudi glede na stališče Nemčiji nasprotnega tabora, da bi morala biti dana jamstva, da se bo ameriška podpora zares uporabila samo za pomoč potrebnim Poljakom, ne pa v druge namene. Sedaj je predsednik ameriškega Rdečega križa Norman Daviš obvestil ameriško javnost, da je nemška vlada dovolila izvedbo pomožne akcije za Poljake, vendar samo v okolici Varšave. Člani Ameriškega Rdečega križa ne bodo smeli obiskati drugih poljskih krajev. Nemška vlada jamči, da bodo darovi ameriškega Rdečega križa, kakor obleke, živež itd., razdeljeni samo poljskemu civilnemu prebivalstvu. Kakor poročajo listi, je Rdeči kril v Zedinjenih državah zbral doslej v te namene veliko zbirko okoli 400.000 dolarjev (20 milijonov din), a ▼ kratkem bo zbranih še novih 200.000 dolarjev. Vojna in tujski promet V madžarskem društvu za zunanjo politiko v Budimpešti je pred dnevi govoril o tem vprašanju dr. Bela Markos, Id je is-vajal med drugim: Vojna je v pogledu prometa razdelila Evropo na tn dele: na področji severnih in južnih nevtralcev ter na področje obeh vojnih taborov. Pričakovanja Skandinavije glede tujskega prometa je presekala rusko-finska vojna. Nizozemska pa nadaljuje v nezmanjšanem obsegu svojo tujskoproinet-no delavnost in pričakuje porast tujskega prometa po končani vojni. Zaradi vojne pa je na pojemanju tujskega prometa izmed južnih nevtralnih držav najbolj prizadeta Švica. Nasprotno pa Italija nadaljuje s svojo tujskoproinetno propagando v So povečani meri, zlasti v rvez z napovedano rimsko svetovno razstavo. Tudi Jugoslavija, Grčija in Slovaška »e zaradi vojno ne omejujejo v svoji tujskoproinetni propagandi. izmed vojnih strank je Anglija precej omejila obiske tujcev, medtem ko Francija vabi inozemske goste zlasti na svojo sredozemsko obalo m ▼ zimska letovišča. Nemčija pa i« tuKkk«pi uaMiiUšt Mirka Uraug-uJja Miadualno utiran jen oo praznoval jutn aoianamovuio sieski oa-tuouk s Alix ko Brezigar v Kočevju. Je lz znaue mnogoštevilne družine nadučitelja Brczigarja z Doberdoba. Po maturi v Gorici je končal pravne študije v Gradcu I>:užico si je poiskal v znflni družini faj-to\ ih v Gonci, kjer je služboval v času najhujše vojne vihre in je rešil marsikaterega Slovenca pred avstrijskim preganjanjem. Po prevratu je služboval v Ljubljani. dokler nI bil premeščen v Brežice kot sreski načelnik, od tam pa je prišel V Kočevje, kjer vodi srti&Ku u^ce-sLvo od tnarca 1935. Na tem važnem mestu je znal a ^ tno roko ugladiti vse spore in si pridom.d zaupanje Ln ljubezen vsega prebivalstva. ki ceni v aiem človeka širokega obzorja, dobrega srca ln p:emen.tega hotenja S soprogo sodelujeta v vseh kočevskih narodnih In dobrodelnih društvih, številnim prijateljem pridružujemo tudi mi tople čestitke: še na mnoga leta! • Službeni list dravske banovine objavlja v 16 številki od 24. februarja: Uredbo c nagradah ln prejemkih zdravniških pripravnikov v naravi; uredbo o spremembi uredbe o državnem jamstvu za kredite s- pzam agrarnih zajednic-zadrug v Novem Sadu, Petrovgradu, Osijeku, Zagrebu in Skoplju; uredbo o spremembi ln dopolnitvi uredbe o jugoslovanskem portfelju bivše-g* Ph6ntxa, družbe za življensko zavarovanje na Dunaju; dopolnitev pravil o opravljanju državnega strokovnega Izpita ▼ resoru ministrstva za trgovino ln Industrijo; navodilo o Izplačevanju nagrade gozdarskim honorarnim uslužbencem ln dnevničarjem, poklicanim na vojaške vaje; odločbo o uradnem priznanju razstave velesejma v Ljubljani: odločbo o oprostitvi žvepla ln žveplovega cveta od uvozne carine; pojasnilo o železnih sodih, v katerih se uvažajo nafta ln njeni derivati; spre membe v staležu državnih ln banovlnskih uslužbencev v območju dravske banovine ter razne obiave lz »Službenih Novln« • Nove poštne inamke s slikami I* hr mtske zgodovine. Hrvatski poštni uradniki in nameščenci se že dalie časa trudij< za zgradbo lastnega društvenega doina Njihovi organizaciji je bilo zdaj dovolje no. da Izda v ta namen posebne dobrodel- poU Učnih srediSč vaak dan oddajajo ameriški radijski reporlerjl, kotiček u smeh ln filmski pregled V tej številki je objavljeno dalje ie tretje poglavje ene uajzn-nlmlvejših svetovnih reportaž mladih Rusov Iljfa in Petrova pod naslovom »Eno-nadsiropaa Amerika«. Zahtevajte še danes na ogled brezplačno številko, ki vam Jo bo uprava takoj poslala Novi naročniki dobe prejšnja nadaljevanja ameriške reportaže brezplačno. Mesečna naročnina na »Naš val«, je samo 10 din, naroča pa ae pri upravi v Ljubljani. Knafljeva ulica 5. • Razrešen župan. Z odlokom bonske uprave je bil razrešen županskih poslov dosedanji župan občine Sv Ane v Slov goricah g Kraner Jožef, posestnik iz liačko-ve. Na njegovo mesto je bil imenovan bivši poslanec g. Spineler Jože. • Nov grob. V Ptuju Je umrl Industrije« ln posestnik g. Franc Ilutter. Rajnki je bil fo lastni želji upepeljen Gradcu. Blag spomin, žalujočim naše sožalje! • 0|»°z°riio vsi«ii MiiučUrjnm m «r"rv nlkoiii! Danes Lmate priliko oglodati si najkraanejši francoski f.lm »Sanje o svobodi«, katerega dejanje se vrši nepretrgoma v 3200 m visokih zasneženih Alpah Najlepša idila bogata vsebina o idejni zamisli IČtorici mladih ljudi ki so al zaželeli popolne svobode, dajejo temu franco skemu delu poseben značaj Kino Mat ca Vas vabi k Številnemu ogledu filma (—) • Darovali so: za rešitev Aškerčeve d> rnačiie starešinska organtzaata »Sloge« v Celju 100 din Simon Gaberc v Celin 100 din. Anton Borovnik v Zagrebu 200 din Ludvik Krivec iz Lončarie\ e 'a Dola 13 din. neimenovani 10 din; za sirote Rane-;evesa učeta n maiere ori Sv Urbanu n d Mariborom k1 iu ie rasul snežni Dlaz le ea Hedvika Sarčeva i7 Llubliane darovala 300 din za družino b lnega An'on« Drapa na Pristavi n-i Smihelu so daro al' A K 40 din H Luke« 17 Maribor* »0 dir n Nastran iz Homca 50 din Vsem daro 'alcem IsVrena tahvalal • Rbvim trrbanjr t9 koli f)rt»vit» r»» irdnr loterije Mr bo loki al izvršilo v B«i niahiki in bo traial<- >d 26 februarl* d« 1 marca V RanialVo so že onsoeli član-somisne t Radomirom Pooovičem uorav- | VENCI LKi i 11» iVCKNl rmnčNUnnj.kn S. nasproti Union* si-74 »KO ž A« ne znamke. Obrnili so se na umetnika prof Ljuba Babiča. naj pomaga pri Izde-lavi načrtov. Učenci prof Babiča so Izdelali lepe osnutke Vzeli so pet značilni!' motivov lz hrvatske zgodovine. Prva znamka prikazuje prihod Hrvatov na morje druga Ima podobo kralja Tomlslava. tretja Jc posvečena spominu Matije Gubca. četrta predstavlja brata Radlča, peta pa fo« novlno Hrvatsko v okviru Jugoslavije kol nainovejšl dogodek v hrvatski zgodovini Znamke ki bodo veljavne v vsej državi kakor tudi v mednarodnem poštnem prometu. se bodo prodajale od l marca dalje Pn ta prt ju ln motnjah v prebavi rat»-«tlle tjuimj oa (»razen telode* nuu/ot mnvaune Frnoc Jožefov« grenčlcn. • Železničarji v borbi » ta met t NaJhuJSi delež letošme hude zime uiuiK- pač železničar 11 Skozi mraz In ramele se mora Iv boriti dan ln noč I/Jca/ali oa so se tudi letos kot Dravi Junaki O enem takem junaškem primeru ooročaj© lz Gost: vara Na olanini Bukev ie ostalo v zametih 7 vagonov Železničarji uslužbeni n« tem vlaku, so morali v slin: snežni nevihti ore-stati dramatično borbo Promet med Gosti irom in Kičevom le bil že dva meseca P; 1 nien Ko do se le nedavno vrtine Izboljšalo so morali železničarji pregledati »ton le na progi Sai le rnano da žametna Bukoviku vedno dosežejo višino treh metrov Na komisiio ljudsko &dr»vje na ajeou pra vojaštvo ttt.ii te v o ca le prejemke še »evluu ni preskrbelo kredita Ce uilnistnrtvo prej ne bo oigotovJo kredita tudi Uivaililaki prejem ki ea marec ne MmIu pravočasno Izplačani Invalidi U> ostale vojne žrtve naj oe vla gajo tarudi izplačila prejemkov oobenlli prošenj ker jih tlii&učua dU-ekdja ue mor« upoštevati • Cel 1 llu«ka « IVo^nvd! prtllkl priredllv« r«e«lovtuuiKegs pleao Kola arpakUi meolar« t Beogradu dne B marca t l Je dovoljena ca vat člaiUi-e K.o la jugoslovenskih seater v dravski banovini čelrttnska vozu I na Vojum olajšav« velja od 5 do » cn&rr« l)» m u poviateh od 9 do 13 marca Potrebne legitimacije Izdaja Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani, Cesla 29 oktobra št 9 vsak dan do poldne od t > 12 počen*] od 26 t m dalje Za posel pritrditvs ao t prvi vrsti /Jtžr ienr naro<1ne noA« • Is Legije k«r«*ki|i boreet Clanstvi krajevne oritun!/a«-i)v Lecije kotošk h borcev v Cehu vabimo da oolnoštevllno 00 «tx>rovan)e o nri liki rednees -AtCnce* /.bora ki » bo vtšllo v nedelK drie 25 t m ob Dol 10 url dopoldne v vrtnem salonu Žrebanje velike »EFEKTNE LOTERIJE« OBRTNEGA DRUŠTVA za Kamnik in okolico )e na dan sv Jožefa dne 10 marca 1910 — Glavni dobitek Je Opel Kadet moderna spalnica inotoru« kolo radijski aparat, dvajset koles Itd r vrednosti 120 000 dinarjev od mraza. Prenesli so n na do-st«K» kier Da ie izdihnil Na oorrK-č so urili. ^ružmkl Vlak »e bilo treba oustlti y sne*"u železničar!! oa so se reševali o s i^nlne od vasi do vasi dukler niso orlih v spremstvu orožnikov v Gostivar • Naknaden kr»t ni dovoljen. Okrožiio •odiSče v SUdu le obs«xi:lo svečenika Di-m.tnta in knjiearnaria Zivadinoviča vsa-kinu na 300 din. ker sta do doeovoru Izvršila nedovoljeno IzDremembo v krstni knjlfci Zivadinovič }e luniia 1931 dobil sina Bot»rr ie ori kr>tu izbral krščenim Ime Brai.Vo oče oa bi bil raiši videl da se iin Imenule Simeon Krst ie bil v redu ooravljen Toda čez čas ie orišel knliear-rvar k duhovnu ln želel da izDnmenita Ime Duhovnik se le izDočetka uoiral naposled oa le le v krstni kniiei on črtal Ime Branko ln napisal Simeon Ovadena stn bil« ."»odišču in zdal le tudi kisa iisko Sod šče Dotrdilo sodbo okrožneea sodišča • IliulIJske nnr«»čnfke p<»novno opozarjamo, da jim bo njihov sprejemnik nudil pravi užitek šele tedaj, če bodo pravilno obveščeni o najnovejših dogodkih po radijskem svetu Lepo ilustrirana slovenska radijska revija »NAS VAL«, ki Izhaja vsak petek. prinaša sporede vseh važnejših evropskih radijskih postaj, poleg tega pa tudi skrbno sestavi'en Izvleček najboljših oddaj za tekočI teden »NAS VAL« prina-fta poleg tega tudi obilo zanimivega branja številka za prihodnji teden, ki J» pravkar Izšla, objavija na uvodnem mestu članek »Skopljanskl radio se bo kmalu oglasil«, slede pa mu nenavadno napeti feljton »Morilec lz megle«, zanimiva rubrika »"Radio ln televizija« ■ poročili o skup- nem Utevllu ln energiji evropskih radijskih postaj In o reportažah Iz Evrope v ^mfHh^ ki jih U najvažnejših evropskih PuU«B 1 43 Mtišfc * d vati kurUtvlIi mAtak — I zoreti od itu Umski naravi Dud vuauiK Kamniških olanln do Doma v Kamniški Bistrici ie posebno doživeti«. sne«a 50 an. cesta zeažena na razDolaffo IS 00 teli v 6 kurljivih sobah — Planinci-smočarli sedanji tas ie tu olanlnski. smučante nat-ugodnejši ne zamudite uieodne orilike ter Dohitite na bele snežne 00. lune Vse informacije o oskrbi olanlnskih oostoiank ln o smuških turah dobite v olsarni SPD LJ' Dodlaga ta smuko Meseea marca bo ftv«> vrven ie smučarjev v okolici koče on Tn glavskih le/.erih rato te Drtuoročlllvu d« si smučarji oravočasno nančlto ležišča i» društveni Disarni SPD v Ljubi lam Aleksandrova cer ta 4/1 (—) hotela Evroi* v Celju RivJe koroške borce lz kočevskega škrata oa do/Jvuiuo da Dršlča tako d3 švigalo smuči oo voljnem Duhu Bohinjska dolina Ima letos ugodno zimo temperatura le vedno Dod ničlo le v opoldanskih urah ko do-gleda sobice Izza Krebenov grejejo njegovi tooll žarki Snega le 30 an cesta ob Bohinjskem 1ezeru le solužena sani ea o rev 02 turistov so na razpolago ored postajo v Bohinjski Bistrici Dri Drih»>du vsakega vlaka Po Doldrugl uri vožnte se v •Zlatorogu« okrenčamo Za turiste, ki se ori pel leto v Bohinjsko Bistrico 1 večernim vlakom so v »Zlatorogu* DriD svilena udobna ležišča nai 1 ti sne garniture dobile naJveCjv laUUe • Specialnem crldelku tvrdk« GOniCAR — SV. Tctra c. JO, UUBUA.NA tatotam sc Izdeluje vaakovrstito 11 In posteljno perilo kompletne o|i(«tni aa neveste lld - Tvidka Ima moiteru« prod dnknrlj« tn strojno vezenje aa lnMivi perila 1 — Ob prlllkj nakupa n« puanblle na to U|uvUw| da ja iur«] ItaatMpni dan ps na bu 29 februarja, ka kar M kdo mislil, marveč ao pratlkarjl ka kor Is gol« kljubovalnosU Izbrali 24 februar, god Sv Matije pa so premaknil aa danažnjo nedeljo So menda mislili, dt se bodo Matijev! godovnlct kaj hudo raz burjall. TOda slovenski Matije so to re« zasukali tako, da so rekli po Prešernu: »L pojte rakom žvižgat lažnivi pratlkarjl!« L ao godovall včeraj ln bodo godovall daner dva dni skos tn skoz, za nameček pa mor da te jutri. Bog jim daj zdravje! u— Nenadna smrt poštnega svetniki Mntkn K<>Uričn. Upokojeni »vetn k puM m direkcije Matko Kolarlč, ki stanuje v Aljaževi ulici m je zadnje čase nekar s lato počutil In vtersj je abiSkaJ nekegv adravnika v mestu, da ga povpraša za stran svojega zdravja, pa je laienada are di ordinacije omahnil. Zdravnik Je tak'; poklical mentne reševalce. Id so pctolteh da bolnika prepeljejo v bolnišnico že .-ne prevuaum pa Je svetnik Koiar č podlegel Reševalci so truplo prepeljali v Mestn dam. kamor je prispela tudi 'irrutna ko malja ki )e ugotovila, da > Matka Ko larMa zadela kap n— A k« gmoHmo • pnddf« niAr ht •t rumen tal ne glasbe zadnjih let, d« more remo prezreti pomembne vloge. Id sta Jr kot bodrilo za tvornost naših skladateljev na tem področju Imela Orkestralno dru štvo Glasbene Matice ln Ljubljanska Fl: harmonija Poslednja zlasti v veliki s!m fontčnt literaturi, prvo pa osobito v okvl ru godalnega orki«tra. čigar posebnost ao od n«>k«aj mikale skladatelje Kolabo racija obeh teh važnih koncertnih činlte I Je v natega mesta bo v ponedeljek dne 4 marca na Jubilejnem koncertu Orkestra! nega društva v veliki dvorani hotela »Untona« Prt tej priliki bodo Izvajane pe veliki večini skladbe ki tih v Ljubljani še nismo čuti: med drugim bo krstna tzved ba L M fikerjančeve nove ln Orkestra! nemu društ vu ob 20letnlct posvečene »Rui te sa gndalnt orkester v 8 stavkih « O po cartamo nft ta zanimivi spored tn na so lelnvanjr obeh orkestralnih korpusov ki tamčtts sa odlično Izvedbo sporeda Vstop ntee «0 v pr^lprodsfl v kn1'e*rnl Glasbe ne Untiee na Kongresnem trgu. Liubitelfr trpe knjige bo go »ovo raivcsrltlo. da bo t/dalii /atožha , MU AM" ob »voicm »cto.Anirm lubileiu. ob priliki dcscilcinfga dela na sloven -»krm kiiM^evmm irou (udi sloteit*ki uvirm roman, ki bo nnCratrn i IL Pukroovo nagrado. Po'rg tej»a drla bo Izdala v teku ieta 4e itiri drugr knngr in iitci kol prvo 2e v aprilu 15al/.ac. Stric Poli*, v prevodu Otona 2upunCiCa. Pro^inkfr In ka?a'oge Vam po il|c Wo opisati kar j pa Dunajčana celo jasno loči « ponašanju Ui iivljcnjskem st4u od njegove okolic« |t j «mim Junajskim JoinaiMnoia man) m ve dno kakor pa tujccrn ki od runaj pnhaja jo na Dunaj ter »c tu počutij«« obdam < ne | ko p"ncbno atmosfero kskršne ni na raeni svetu Dunajska nota je rezultat dolscga razvoja ki jc storil da je bil Dunaj stoletij •shajališče vse Evrope.« Ta dunaj ski življenjski stil ie javlja seveda v vseh manifestacijah dunafskega življenja tod« najbolj jasno sc izraža v vseh rečeh dobre ga okusa Razume se Mirni ut> »cbl. Ja bo imel tudi Dunajski pomladni velcacjcm v smislu te dunajske kulture ukusa tvojo po sebno noto Dunajska moda bo (a tu * vik viru «])U>An« nem>kc mode na pnhod njem Dunajskem pomladiirm velcacjin« nudila na prodaj cj»u Dunajsko m«»lt»o uslvar-lanje bo na Dunajskem pomladnem vele sejmu JvovrsiiK« rastopano Velike akspur-tne firme bodo razstavljale • lastnm* p« viljonu v okviru ZaJrugc dunajskih prou vodnikov tnovinega blaga v Hiši mode na Dunaju Kazen tega bo Dunajski moJcI&ki institut ki trna nslogo ta lagati manjše dunajske krojaške firme t modnimi r»ovtistim m kroji nudil na pr>xlaj izdelke »volih članov Ker bodo rudi druge vrste modne obrti, kakor na pr porUo jersey. modni okraski, usnje in modui pribor, i svojimi najboljšimi iz«ictki (astopani po večini v prcgraJmh oddelkih — aa Dunajskem pomladnem »elcaejmu bo kupci dobil lahko sLriijcu proglod aad vaout duuajakun modnim ustvarjanjem * Chtumljea umora •tfrrulu pipjurvV* Beograjska policija Je arellraib iMskega Naveliča. ea katerega sumijo da Je umoril starega oderuha Atanoalja Popoviča T« dni aretirana mlekarja so Izpustili k«H nedolžna aa podlagi rezultata anali a« krvi. I? Liublianc o— Matija led rnrlitjs, če gn nI ga ps naredi To Je star pregovor ki ae Ictoa obnaša v obojnem pogledu Ponoči napravlja Matija led, podnevi p« pošlje solnce tn gn lepo raz tali, da Imamo potem svečer In zjutraj poledico In poskakujemo po ljubljanskih ulicah kakor balerin«. Zastraa ledu Je torej vse e redu Drugo pa Je vprn-šarje. ki je povzročilo skrb Matljevtm go> dovnJakom Kdaj naj godujejo? AM včeraj ali danes ? Praznik sv. Matije Je te od davnine na dan 24 februarja Tega «1 častilci svojega patmna Matije ne dajo zlepa vas-tL Toda letos j« poleg vseh drugih nadkf 1 r«* SfcvKUfllje Stena. Včeraj sju Uaj j» iarUMuKl« * ts/ai —12.6 na toUUiAe* pk - 18.7. km pomen*, da je Ul« ta Juuv autnjo l^iiejte kakoi prsUvCeinjtnjbi. ah laui Oai V nedeljo pa bu god n Matija, a kataiem drži. da led mzlMjn hi bUžim njegovega praznika lahko morua m|«rm, «ln bo iius Unjala *r arntok MEDICINSKI PLES 16. marca v Kazini Delu Jb nnpienou aa dva solista, ter cel moSki ebor in veliki orkester Sledeča nns tUn nam pokate kako Je r&zdelll sklada telj med posnmesne sodelujoče najlepše besoullo nate literatura. L aouel: mošlo zbor a capelin. 2 aunet: n*Ski ebor a en pelin l sonet, tenur — aolo t orkestrom. 4. aooct lenor-aolo k orkestrom. S aooel Tn% aohsU ia ebom itervet) n cnpella ln s orkestrom 8 aunet: tenor-šolo s orke atom, 1. aooel: Kombiniran (tenor ln Umrl a orkestrom 9. aouel: teroet In abur s orkestrom 10 aooel: tenor-aou> s orkestrom. 11 aonel: ebor, tercel. fana to Mm aoto t erkeaUom 12. aouel: teruet Is leoor aoto a orkestrom. 12. aooel: duel be Is tenor aoto s orkestrom. 14. sonet: lercot, bns-aolo Is orkester. 18 sonet: mnglstmto tud v glasbi, tako dn m nape* vanka prve vrste obnovi In strne s naslednjim v skupno. Nnstopljo vsi udeleženi glasovi. Krstim Izvedba Sonetnega venca bo v ponedeljek 28. L m. pod vodstvom ravnale!Jn Mirka (Vitlčn r veliki untonskl dvorani Začetek bo ob 20 url prodprodnjn vstopnic bo v knjigami Gina bene Malic«. (—) ttchiricf 1« i»»o«ii>a<)»lrrev Čl ZH AR S KA ZA DR U G A z c x ZlRI— (flAD itcOr^O LOKO ). lAHTiVAJie PUCSPfKTi; ni godalne kvartete bomo slišati prihodnji petek 1. marca v uvedbi Ljubljanskega k v m teta Gg Pfeifor Leon. Stanič K ran žušlerMč Vinko In MUller Gu-stnv tvorijo te eeio vrsto M stalno komorno »druženje. Id nnstopa on prvovrstnih koncertih v LJubljani in tudi drugod V petek bodo nnstopnli s deli Mozarta. Zike te Debussyjn Koncert bo w veliki Ftlhnrmoničnl dvorani, sačetsk ob 20 url Vstopnlos As dobite v knjigarni Glasbene Matloa. v počs^tttee sponriii pokoteega g. Znrttjn fe darovala družina g. dr. Guštlna 100 dla Kluba Primork m ravnega dljn- tf vzemite 1 — 2 ASPIRIN M.«) t a b i • • • R J Ni drugega rdraviia po Mnono .Aspirin", temveč edino loi „Bayer".j«i Aspirin. •S. * ta. trm w n. n. itn, n— &entjaKobčani bodo ponovili devet-■ajstl^ Izredno uspelo Nušičevo veseloigro »Ujež« danes popoldne ob 15.15 Ker ao bile vse dosedanje predstave razprodane in Je vselej odšlo mnogo ljudi brez vstopnic tei Je za pretistavo ogromno zanimanje kupite vstopnice pravočasno To bo nepreklicno poslednja uprizoritev te izvrstne veseloigre Prihodnjo soboto bo premiera veseloigre s godbo tc petjem »Pekovska*. rnmm civ/Aii ^^PB^k ^H H * JI CTDnu OI VMLr i ". ".&'y if IGN.VO|C< ' *** lIjOtlcMJl TAVČARJEVA O— Pogreb pokojne Fančke N«TedovO bo danes v nedeljo ob 16. uri iz h-še Zanosu na Gllncah O— Podružnica K"ia inr^^veooklli «o-•»ler v SlškJ obvedča članloe, dn bo U rodni občni zbor v torek 27 L m ob 20 v gostiln; pri Slepiču v lovski sobi. Udeležba naj bo polnubtevllna. Zdravnik 4 dr Logar Ivan ! s« Je p r s a e111 na Rimsko cesto 7-L (Cesta 29 oktobra) In ordlnlrn dnevno od Z. — 8. S— Ker je odredila oblast izpraznite« l>od»tm»lj m ima marsikiki tam spravljeno staro pohištvo, slike lea, dele oprave ln .blago, se obiiiCa uprava Narodnega gle--iališča na las trnke takih predmetov a pro-tnjo naj jth ponudijo gledališču ter i tk>-pisnico ail telefonično obvestijo upiavo kdaj k,]e to pn kooi a jih ujen zaslopuik »gloda. LEPO DARILO za dijaka ali vojakas smo Izpopolniti s 1 šivalnim priborom a ogledalom to poleg dobite še: 1 kom toiletnega mlin; 1 aparat za britje, 1 čopič za brltj«, 10 brltvto, 1 uillu za britja 1 sobno ščelko, 1 sobno pasto, 1 steklenico kolonske voda, vse to ca Din 50.— *kc telite, dn Vam pošljemo po pošti, vplačajte gornji znesek plua din 4.— za priporočnlno na ček. rač. 13285 ail v znamkah na naslov: Foto Tourist — Lojze Smuč, LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 8 S— Orkestralno drnšir« Gln^bepe Matl- oa h prvo slovensko poklicno orkestralno združenje katerega smoter ie goliti resno instrumentalno glasbo s Do.-ebnim azuiJtn na godalni sestav Zato je bilo največ nastopov Orkestralnega društva oosvečenlh godalnemu orkestru ln delo Ork stralneija društva je vplivalo Dosebno blagodelnc na našo produkcijo za godalni orke ter Orkestralno društvo bo oroseavilo 201etni(-o svojega obstoia v ponedeljek 4. m.ina ob 20 uri v veliJd unionslci dvorani s simfoničnim konc—t'»m ood vodstvom skladatelja L. M £,*.erianca Celotni soored bo Izvedel Dopolni simfonični orkester Prt-d-nrodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. (—) U— Lutkovno *trdal|Sče Sokola I na Taboru ponovi danes ob Dol 16 krasno orav^ ljično mladinsko Igro j Detlem Dura Svet^ llča »Jurčck gre ra Triglav«, v r žiii brata Toneta Stanč:ča Igra ima pet delani, katera se vrše v Tlvoliiu v V:atih nod Triglavom v koči na Kredarici v balnera kraljestvu duha Triglava ln zadnje snet v dolini Pri predstavi bo ig-al Jurčkov lazz. Upamo da bo igra ki le že pred leti osemkrat napolnila našo obširno lutkovno dvorano ln bila v nedeljo leno obiskana tudi tokrat navdušila na*e obisko.a ce Pn-d^j« vstoonic v naprej jutri od 11 do 12 v sokolski Disarni na Taboru Lahko telefonično Na svidenje! (—) O— Zvem kuVurnlh drufttev priredi T okviru Sokolske čete Lavnoe poučn« predavanje danes ob pol 16. r Sokolskem domu na LavricL Predaval bo gospod Andrej Vertoič o temi: »Na3a vojska v zgodovini ki sedaj« Vse brate, sestre ta drug« prijatelje Sokola vabimo na to zanimivo priretftev. P Jugoslovanom (lmll'o sa prouči vanje ln zattrueje roka, pododbor Ljubljana bo imel 1 marca ofc 18 v klu>>rfri so. M kavama Union obtinl *bor. — Odboe. -acsftvc^i-T-^ m grob r- Nade OroAIjeve Je profesorski zbor klasične gimnazije v Ljubljani Zbral 340 din L. jih poklonil Dljašk. podporni zalogi na klar slčau gimnaziji. u— Združenje krojačev, kr^de ln porodnih H>rti v Ljubljani va»bi članstvo m recavo letno skupščino združenju, ka bo v nedeljo 3. rruuca ob 8. dopoldne v bed dvoianl bolela Uniona v Ljubljani. ( —) u— Veter bratstva. Jugoslovenski nacionalistični akademski klub Viteškega kralja Aleksandra I Zedinaelia »Edinstvo« pn redi v soboto 9. marca ob 20.30 v Trgovskem domu Dles ood naslovom »Večer bratstva« Ker ie čisti dobiček Drireditve namenjen narodno-obrambnim namenom vabi klub javnost, da s svoio udelžbo moralno in gmotno DodDre nesebično delo nacionalnih akademikov. Slovanske narodne noše so zaželjene (—) u— Bežigrajska podružnica Družbe "v. Cirila ln Metoda vabi rodoljubno javnost na Ciril-Metodov pevski večer v soboto 2. marca ob 20. v telovadnico bežigrajske ogledne šole. Pester pevski spored. Pevske solistične točke bo spremljal operni zborovodja g. Simonitti. Vstopnina: sedeži po 10. 8, 5 din. stojišče 2 din. Podprite naše narodno obrambno delo! u— Združenje jugoslovanskih Inženjerjev In arhitektov, »ekcija Ljublj"««, sklicuje 21. redni letni občni zbor. ki bo v soboto 9. marca v društveni predavalnici na Kongresnem trgu 1/H (poslopje Kazine). Poleg običajnih poročil bo na dnevnem redu tudi Lzprememba društvenih pravil tn poslovnika, odnosno njih prilagoditev pravilom Zveze lnženjerskih društev kraljevine Jugoslavije. Morebitni predlogi ln nasveti za občni zbor naj se pošljejo sekciji do na,jkasne1e 7. marca. u— Prijetna družabna prireditev se Vam obeta. Dne 2. marca priredi agilni Sokol Ljubljana v Kazini pleani večer »ples za vse«, kamor vabi že zdaj vse vesele prijatelje. Ker pojde prebitek za dograditev Sokolskega doma v Trnovem, se bodo prireditelji vsestransko potrudili, da bo ta večer prav sijajno vspel. (—) u— Del daril za siromašne matere * Slovenski K°ro^kl Je razstavljenih v Izr fcjibl Nove založbe Darila Je zbralo agll-ao Društvo prijateljev Slovenskih goric v Ljubljani, razdeljevale pa jih bodo zaščitne sestre higienskega zavoda za časa »travstvenih tečajev v Slovenski KoroSkl kl se bodo vršili v marcu. Razstava bo trajala do 28 t m u— Praktični psiholog In Književnik Martin Ko Jo, avtor »Učbenika življenja« In drugih življenjskih knjig, sprejema do nadal^iega dnevno v hotelu Metrupolu stranke od 3 do 6. popoldne. Praktični življenjski pouk, vsestranski preporod ln podvig posveti v vseh kočljivih življenjskih položajih. (—) u— Krasen čoikl film »Oo«U vabijo« v kinu Uniouu. Mnogoštevilnemu občinstvu, ki je z veliko napetostjo čakalo napovedani čežki film »Hej Slovani«, Je uprava kina Uiuona dala v zameno enako lep češki G lam »Gosli vabijo«. Film Je napravljen po romanu K. M. Capka-Choda v režiji mojstra O toka rja Vavre. Muzikalna osnova tega slovanskega umetniškega dela Je slovita Dvofakova »Humoreska«, ki preveva fUm ob najusodnejših momentih dejanja Film Je bil nagrajen s češko državno na-p-rado za umetnost Obenem so Cehi prav s tem filmom na zadnji filmski bienali v Benetkah s ponosom rep rezen tirali svojo filmsko umetnost pred najizbranejšim mednarodnim forumom. Glavne vloge so zasedene od najboljših umetnikov, katerih imena so povsod popularna, to so Bohač. Smolik, Pruha ln šejbalova. Nedvomno bo občinstvo češki film »Gosli vabijo« gledajo z navdušenjem tal velikim užitkom. (—) u— Občni zbor L<>vskega društva v Ljubljani bo v ponedeljek 4. marca ob 20. v stekleni dvorani restavracije na glavni postaji v Ljubljani. Zaradi nepričakovanih zaprek je moraJ biti občni zbor, napovedan za 19. t. m. preložen. Odbor. (—) u— Slušatelji abiturientskega tečaja vas vljudno vabiio na svol I elitni Dles. ki bo dne 2 marca v Trgovskem domu (—1 u— Razstava Inž. M. Sviglja v Jakopičevem »a vil ionu bo odprta danes zadnii dan. Ker je razstava vzbudila mnogo do-zornosti. si lahko oublika še danes ogleda ieoe razstavljena dela Ob U. uri dopoldne bo vodstvo do razstavi u— V počaščenje spomina pok. gospe Pranje Ludvikove )e daroval Družbi sv. Cirila in Metoda g. Mirko Slepič lz Ljubljane 100 din Iskrena hvala! u— Opozarjamo na jutrišnji koncert Glasbene Matice ljubiianske na katerem se bo izvaiala Skerjančeva kantata na besedilo Prešernovega Sonetnega venca Za prvo izvedbo znamenitega domačega dela vlada veliko zanimanje Zunanie priiatelie slovenske glasbe ODOzariamo. da se bo prenašal koncert do radiu Vodstvo koncerta je v rokah ravnatelja Miika Pol ča Vstopnice so v knjigarni Glasbene Matice Koncert bo v veliki unionski dvorani Zat^tek ob 20 uri. (—) u— 11. marca koncert APZ v Unionu. Na »porodu l>oDli vetrovi. ki jih ie sv Matija včeraj kliub svoti deložaciii za 24 ur prinesel s seboj, mu bodo naibrž dovoli naklonjeni, da ne bo ; Dadel kot žrtev mraza. i Iz Celja e— Zadnje znanstveno delo pokojnega vladnega svetnika Emilljana Llleka, ki obsega 40 tiskovnih pol, a je ostalo zaradi ' avtorjeve smrti žal nedokončano. Ima, ka-| kor smo že poročali, naslov »Propyl&en-VVeltgeschichte« Da ne bo napačnega tolmačenja, poudarjamo, da pokojni seveda ni avtor dela, ki Je Izšlo pod gornjim naslovom v Nemčiji ob sodelovanju številnih nemških zgodovinarjev temveč Je v svojem delu kritično obravnaval nekatere trditve nemških zgodovinarjev. Vladni svetnik Lilek Je predvsem kritično obravnaval dobo Otokarja H. In nastopil proti trditvam, da bi bilo že v srednjem veku obstajalo nemško cesarstvo. Nemškega cesarstva takrat nI bilo, temveč so biti samo rimski cesarji Nemški cesarji datirajo šele od leta 1871. i PLAftfE — NA.fNOVE.TSK F A ZONE IMA ! NA ZALOGI TVRDKA OUSTI VRACKO. NE POZABITE! e— Odstranitev higienlčnlh netem na sk zi desetletja v Zgornji Polskavi. kjer se ie bil zelo udeistvoval na prosvetnem in gospodarskem Dodročju. G. S batiiu. zvestemu naročniku »Jutra«, kličemo ob redkem življenjskem jubileju: Se mnogo zdravih leti a— Golarjeva COletnlca v mariborskem gledališču se bo pioslav.la z njegovo »Vdovo Rošlinko«. Danes Dopoldne »Via Ma a«, drevi Da »Cigan baron«. a— Premestitve. V Sara levo le bilo premeščenih osem železniških uslužb ncev. ki so bili doslej v tukajšnjih železniških delavnicah. a— Predavanje o Finski. Jutri bo predaval v Ljudski univerzi o Finski prosvetni referent g Viktor Pirnat iz Liubliane SkioDtične slike! a— Tezenska postaja napovedali* spremembo vremena Včeraišnia min;maln^ iutrnja temperatura ie b:la —12.5 stonin* C Višina snega v ravnini ie 34 cm Vre-f menska Dostaia na Teznem napoved" oretežno oblačno vreme in spremembo vremena a— Meso dražje. Nekateri mesarji so zvišali ceno teletini za 2 do 3 din pri kg. a— Za naoretottoB rolttvs. V osnutku oo- j vegm mestnega pix>raCuna je tudi postavka »za morebitne volitve« v znesku 90.000 dinarjev. a— Redna letna skupM>na Združenj prevozniških obrtov v Mariboru bo prihodnjo soboto, 2. marca 1940. ob 19. (7). uri v kazuiski dvorani, Slomškov trg, z običajnim dnevnim redom a— Sokol Maribor 1. priredi 2. marca v prostorih kasarne kralja Petra l. svojo letošnjo telovadno akademijo, na kar se že zdaj opozarja sokolstvo in njemu naklonjeno občinstvo. Izvajanje pestrega spo-reua se začne točno ob 20. Akademija m ponovi v nedeljo 3. marca ob 15. Uprava. a— Dr. Benčan se le preselil ln ordmira v Sodni ulici 1 — v palači »Drava« a— Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in niihovim UDravi-čenim svojcem bo imel danes v m-delio dr. Teobald Zirngast Kralia Petra trg 3. Iz Ptufa j— Zaradi zverinskega ub°ja v Savdh pri Sv. Tomažu prš Ormožu so orožniki aretirali 21-letnega posestnikov oga sina Jaikoba Petka. 21-letnega delavca Franca Kuharja ln 25-letnoga krojaškega pomočnika Ivana žnidariča Vsi so lz Polenša-ka. Ljudje v tamkajšnji okolici se zelo zgražajo nad grozovltostjo uboja, saj Je tonel ubiti poleg strela v trebuh ln drugih z nožem prizadejanlh ran Se rano, kl je bila dolga 16 cm Odrezano Je Imel eno rebro ln predrta pljuča. Te rane storilec nikakor ni mogel napraviti z žepnim nožem. temveč s kuhinjskim nožem ah pa vojaškim bajonetom. Kino Royal, Ptuj. Razkošno ln razsipno življenje na francoskem dvoru za vladanja kralja Loulsa XVI. se Vam bo prikazalo v prekrasnem filmu »Marta Antolnetta« (Norma Shearer, Tyrone Power) Prihodnji spored: »Hajduk JanoSlk«, film v češkem jeziku. J— V Ljudski univerzi je v petek predaval pri nabito polni dvorani v Mladiki vodja dvakratne ekspedicije na Mount Everest g. Hugh Rettlecige. V uvodu Je predavatelja pozdravil predsedn.k Ptujskega angleškega kluba g Fras. Predavatelj je s predavanjem, kl ga Je prevajala ga. profesorica Peatotnkova ln s skioptlčniml sliknmi pritegnil v napetost vse poslušalce. O vsebini Je poročalo že »Jutro« ob priliki predavanja v L.Jubilant Občrinstvo je predavatelja nagradilo za lep tn poučen večer z burnim aplavzom. Iz Krškega kr— Ob »love»u. Te dni Je zapustil bližnji Leskovec učitelj na tamkajšnji šoli g. Dušan Bavdek, ki Je služboval v našem okraju polnih sedem let tn bil zmerom zaveden naprednjak ln marljiv prosvetni delavec. Bil Je več let tajnik učiteljskega združenja ln poverjenik Jadranske straže Ustanovil je podružnico Sadjarskega in vrtnarskega društva v Leskovcu ln Je mnogo pomagal k razvoju umnega sadjarstva v okolici Pogrešal ga bo tudi krški Sokol, kjer Je skozi vsa leta marljivo sodeloval Posebno pa ga bo pogrešala njegova ljubljena mladina, kateri je bil pravi oče, ki razume dušo mladega človeka Ni torej čudno da nI ostalo nobeno oko suho. ko se je poslavljal od svojega razreda Vrlemu naprednjaku želimo na novem službenem mestu čim lepših uspehov z željo, da se kaj kmalu spet vrne med nas. kr— Opozorilo vinogradnikom. Glavni oddelek finančne kontrole v Krškem razglaša, da morajo vsi vinogradniki prijaviti najkasneje do 29. t. m količino letošnjega pridelka v vinu in žganju Kdor ne bo tega storil v tem roku, bo kaznovan. kr— Požar. Te dni je upepelil ogenj hišo posestnika Ramoža Karla v Malem Cirni-ku. Ogenj je nastal zaradi slabe peč: m se je razširil tako hitro, da sta se zakonca komaj še rešila skozi gorečo vežo. škoda znaša okrog 24.000 din, a zavarovan Je bil posestnik le za 4000 2e v Tržču priredi v ponedeljek 26 t. m. v telovadnici meščanske šole ob 20 skeptično predavanje »Misterlj otokov smrti«. Nad 60 krasnih naravnih posnetkov na-$*>ga Jadrana. Istočasno bo redni letni občni zbor kralevnega oibora Jadranske st:aže. Člani in prijatelji, ne zamudite. i Pozor smučarji in športniki ! Oglejte al polnoAtevUno danea Idiličen francoski film posnel v saaueZeiilh Alpah — s prekrasno, ganljivo vsebino. KINO MATICA. teL 21-24 Ob 10.30, 15.. n., 1»., 21. uri. Sanje o svobodi Zabavna In smehapolna filmska burka. Micke jf Roonejr Andy Hardy milijonar KINO SLOGA, danes ob 10.30, 15., 17., 19. In 21. url Prekrasni češki flim po Capkovem romanu in motivih D vojakove »Humoreske« Gosli vabijo.•• Glasba: B. Smetana tn Dvofaka. Režija: O lokar Vavra. J. Pruha, L. Bohač, F. Smolik, J. ftajbalova. KINO UNION, tei. 22-21 Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri (Današnja matineja odpade). mesecih nekaj prireditev, ki so vredne, da Jih omenimo. CMJJ je priredila prav posrečen Martinov večer, ki je prinesel ležencem mnogo zabave ln lepo vsoto za diužbo. V Miklavžu je prišla na svoj račun sokolska Oeca. ki je bUa izdatno obdarovana. Odraslim Je pa Miklavžev večer nudil prijetno razvedrilo. Sokolski ples Je, kot vsakoletna elitna prired tev, razgibal staro :n mlado. Tudi ples SPD je bil dobro obiskan in se Je v vsakem po-gledu obnosel. Kot cvet vseh prireditev se pa lahko smatra, kar nam je nudil Sokol ; v soboto 17. t. m. Uprizorili so igro »Up- , nlkl na plan«, kl Je morala zadovoljiti Se 1 tako razvajene poslušalce Ne bomo naštevali vrlin igralcev, pač pa vsem iskreno čestitamo k Izvrstnemu uspehu z željo. da bi nam pripravili kmalu zopet ta- ; ko lep užitek! 1 ZVOČNI KINO SOKOUSKI IHJ.M V S1SKI — Telefon 41-79 Paul MOrblger Ln mala Trn.udi Stark v najbolj zabavnem dunajsKem filmu Mala princesa Predala ve: daneo ob 3.. &., 9., jutri ob pol 9. url. V dopolnilo: Veseli Dodo ln Foxov zvočni tednik. Prihodnji spored: Demonska simfonija Važno za državne uslužbence in upokojence Opozorilo dravske finančne direkcije glede draginj- skega razreda LJubljana, 24 februarja Osebne doklade državnih uslužbencev ld upokojencev so odrejene po draglnjskei i razredu, kl obsega gradbeni okoliš kraja, kjer je uslužbenec nastavljen ali kjei se upokojenec stalno nastani Po } 13 gradbenega zakona se smatra za gradbeni okoliš območje, Kl je z regulacijskim načrtom namenjeno za zazldavo ln naseljevanje mesta aH Uga Po $ 127 gradbenega zakona sme ban s pravilnikom predpisati, da veljajo poedlna določila lz prvega dela gradbenega zakona tudi za posamezne vasi Tako je kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani izdala pravilnik o gradbenih predpisih za sela. kl so v neposredni bližUU mest ln trgov K. V. St 3870 1 Iz leta 1933 \ leiu pravilniku so našteti kraji, za katere veljajo materialna določila L dela gradbenega zakona tn sicer. 1. V1C. Zg Šiška, St Vid, Ježlca. Moste, Dobrunje in Rudnik pri Ljubljani; 2. Gaber Je. Lisce, Lava, Breg ln Za-vodna prt Celju; 3. Krčevlna Košaki. Pobrežje, Radva-nje. Tczno, Studenci pri Mariboru; 4. Spodnji in Zgornji Breg ter Vičava pri Ptuju; 5 Zakot pri Brežicah; 6. Boštanj in Log pri Sevnici; 7. Dolga va? pn Dolnji Lendavi; 8. Mekinje pri Kamniku; 9 Stob Studa ln Vir pri Domžalah; 10 Prevrat, Blato ln Pristava pri Konjicah; 11 StražISče, Primskovo, Huje ln Klanec pri Kranju; 12 Bistrica pri Tržiču: , 13. Videm tn Stara vas prt Kržkemj 14 Gradec pri Litiji; 15. Gornji Logatec; 16. Gornja Bistrica prt Slovenski Bistrici; 17. Stara Loka, Trata ln Start dvor prt Skofjl Loki; 18. Kurja vas, Sava ln naselje »Pod Mo- žakljo« prt Jesenicah. Leta 1938 je dll pravilnik razširjen to na Šmartno pod šmarno goro. Podgortco, Polje ln vzhodni del upravne občine Dobrova (kraji Kožarje, Vrbovce ln obm čje Tržaške ceste). S tem pravilnikom pa nikakor nI bflo odločeno, da spadajo našteti Kraji aH ib-čine v I. ali 11 draglnjbkl razi ed po zakonu o uradnikih. Od našittlh krajev spadajo r I. aH fL dragtnjskl razred le tisti kl so bili liikor-poriranl Ljubljani ali drugtm občinam H. draglniskega razreda ln pa oD'ine v okolici Maribora, kl so prešle po posebni odločbi kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani ln po sklepu mesinega poglavarstva v Mariboru v ožji tn fiiršl gradbeni okoliš mesta Maribora Vsi ostali našteti kraji pa spadajo slej ko prej v 111. draginjski razred, ker imajo ovoj lasten gradbeni okoliš ali pa spadajo v gradbeni okoliš sosedne občine, kl nI sedež sreskega načelstva. Državni upokojenci lz teb sel ln občin naj tedaj ne vtagajo prošenj za priznanje osebne doklade po l aH 11 draglnjskem razredu, ker finančna dlrei.clja njihovim zahlevam ne more ustreči. Prijeta tihotapca živega blaga Spravljala sta za nagrado brezposelne hrvatske delavce čez mejo Maribor 24. februarja Poročali smo Je večkrat o tihotapljenju lahkovernežev preko meje. Ljudje, ki so od tega živeli, so iskali svoje žrtve zlasti med brezposelnimi dclavci, ki so posluNali pripovedovan ia o lepšem življenju onstran meje. Tako je postalo spravljanje lahkovernih ljudi preko meje številnim špekulan tom naravnost p< klic Oblastva so seveda pričela temeljito preiskavo, da izsledijo brezvestne zavajalce. V tem oziru so imeli lep uspeh orožniki. ki se jim je posrečilo fajeti dva tihotapca »živega biaga«, in sicer 3V-letnega Albina Repiča in 41-letnega linbra Smkovi-ča, oba od Sv Ožbalda v Dravski dolini. Pri zaslišanju sta priznala, da sta pretihotapila v zadnjem času čez mejo okoli 20 dclavcev iz hrvatske banovine. Seveda sta priznala le primere v zadnjih dneh. medtem ko se še nadaljuje preiskava o tem, ali nista že prej obrtno spravljala ljudi tez mejo. Omenjene delavce h hrvatske banovine je privcdcl iz Zagreba v MatiIkh neki agent, ki jih je nato »pravil k Sv Lovrcncu na Pohorju Tukaj sta potem prevzel« nesrečne žrtve Sinkovič in Kepič ter jih spravila čez mejo. Ko so ju orožniki zasliševali, sta natančno opisala pot in način kako sta svoje delo opravila. Tudi sta priznala, da sta delala to za nagrado. Vsak delavec jo moral plačati zagreb-Jcoinu agentu po 350 do 400 din Ta zagreb-Jci posredovalec je del nagrade zadržal zase. ostali del nagrade. po 200 do 250 din od vsakega de Lav ca pa sta si doliia Sinkovič in Kcpič. Ob skesanem priznanju obeh krivcev se prccej pojasnjujejo metode tihotapstva živega blaga čez mejo. Upati je. da bodo oblastva izsledila tudi dotičnega zagreb->ke>ga ' agenta, ker bi sc potem naibrže popolnoma razčistili številni slični primeri v zadnjem času. i Kinematografi Kranj. K no Narodni dom prikazuje &x-nes prekrasno čefko filmsko dramo s Ha-no Vitovo v naslovn,' vlogi: »Izgubljeno devi'tvo« (oeemnajstJetna). Jesenice. Zvcčni kino Radio l~o predvajal danes ob 15. In 20 uri velefllm »Tajni z n a k LB 17« z Vilijem Birglom v glavni vlogi. Med dodatki tudi zr.očni tednik in barvana šala »Veseli pingvini«. — Sledi »Plaz ljubezni«. (—) Bled. Danes v n-d^jo. popoln- :n zvečer bo predvajal zvočni kino zabavni flm »Svetlolaso p -čast« ln koloriraai film »Sanje zlate ribice«. (—) Trž'č Kino bo predvajal danes v nedeljo krasno dramo »Domovino«. V glavni vlogi Žarah Lean<3er. (—) Ptuj. Zvočni k'no bo pred- alal d^nes v nedeljo o>b po' 16 pol 19 bi pol 21 fi'm »Tarzan v haremu« kl prikazuje borbo nekronanega kralia rtž"n^l® ta ž'W>nj* bele deklice. Kot dodatek filmski žumal. - t r- • — «i - * e« |» SLOVENSKA BTSTRICA. ravnost Je gotovo mnenja, da spimo .spanje pravičnega. ker se redko oglasimo v »Jutni« Temu pa ni tako! Imeli smo v zadnjih V svoji sobici je zmrznil Našli so ga šele po šestih tednih Ormol, 24. februarja Na Letnici je živei 58 let stan gluhonemi mizarski pomočnik Terstcnjak Franc. Stanoval je v majhni sobi istotako majhne hiše, katere lastnica je Marija Korbarjeva. vrtnar jeva žena od Sv. Juriis ob južni železnici. Mati Korbarjeve Marija Rajkova. sestra Franca Terstenjaka. prebiva v sosedni hiši. Franc se je preživljal od tvojega dela. Bil pa je tudi rentnik nezgodnega zavarovanja. ker mu je bi: svoječasno stroj odrezal prste na roki. Dobival je mesečno 226 din. Okoli novega leta so ljudje Terstenjaka zadnjič videli toda nihče se do nedavnega ni brigal za to. kam naj bi bil zgrnil Tudi njegova sestra ne. ki je bila po poslih skoro vsak dan pri hiši. kjer ie on stanoval Po več tednih pa se je sosedom le začelo dozdevati čudno, da Trstenjaka ni od nikeder Sneli so okno njegove sobe. odstranili zastor in tako videli, da je ležal nesrečni Terstenjak na tleh pri Trstih zmrznjen Vrata je imel podprta In zaklenjena Toda ključa doslej ie niso našli. Sodna komisija je ugotovila, da jc ubožec umrl pred kakum šestimi todni Pn njem su dobili nad 300 dinarjev denarja Renti za januar in lebruar n< bil d\ gnil Ranjki je bil mod prebiva lat v«m splošno priljubljen. Čajno maslo prodaja najceneje Prvo sagrebačko hlgljensko centralno mljekarstvo Ivan Horvatič Zagreb, Illca 69, teL 22-532. Dva dobrotnika C N D I>va moža iz Celja, dva narodna vzgojitelja ki sta 31 v teku zadnjih dveh mesecev sledila v grob, sta s poa.ednjo voljo zapustila svojo iniov.no D.uži>i sv. Cirila in Metoda. Upokojeni učitelj Franjo Kranjc ki je umrl v začetku decembra, je namenil naši narodno-obrambni družbi svoje posestvo na Polulah pn Celju, medtem ko je zapuščina upokojenega vladnega svetnika Emilijana L lefka vsebovana v naložbah pri uena.nih zavojih. Ne da bi se spuščal v podrobnosti njune zapuščine, ki je po vrednost. vsekakor zelo visoka hočemo s-mo puuda.it , da sta oba pokojnika podala za d-anctnje čase časten vzgled narodne zavednosti tn požrtvovalnosti. Ce v njun spomin spet nekoUko posežemo v njuno življenje ne stormo toga zaradi suavospe-vov k: jih pokojnika več ne potrebujeta, caj sta s s svojim ukrepom sama postavi a najlepši in naj trajnejši spomenik. Pač p i želimo naši narodni javnosti predsta-v ti oba motža kot zglednika kakršni so nani v dandanašnjih čas h krvavo potrebni, ge prav pose ono pa je pomembno, da sta oba mecena CMD imela torišče svojega dela v Celju, ki je kot središče zelenega slovenskega štajerja moralo preživeti nešteto borb, o katerih ve današnje mlado pekolenje le še malo, malo. Celje belo in veselo" • • • Tako označuje na/xxlna pesem prijazno mestece ob Savinji, ki ima slavno zgodo-v no. Toda v naši novejši zgodovini, v dobi naše narodne prebuje je bilo Celje za nas Slovence pogostokrat močno in žalostno. Doba od leta 1895 do 1908 in dalje vse do prevrata je bila doba aajostrejših narodnih bojev med zavednimi Slovenci pa med nemškutariio in nemškimi priseljtn-c:. Vsak slovenski učitelj, vsak uradmiR na pošti ali že eznici, vsak naš obrtnik, trgovec, zdravn k odvetnik ali notar pa nekaj redk h narodno zavednih delavcev — vsi so bili od vsenemške ekspoziture seštet n prešteti. Bila je to za odpor sicer hrabra četa, ali za nastop pri volitvah ve-i vl del člank« ki sta ga našim smučarjem in planinarjem v pouk napisala po najnovejših Izk S-njah gg. A. Kopinšck in B. Lavrenčič Iz Celja. Prvi tlel je obnavljal teorijo. Danes objavljamo drugi del, ki nas pouči: kako se Uogiieniu nevarnosti plazov iu kako se rešujemo. lo današnjih slovenskih Jntellgentov, ki so doma iz Celja, je šlo skozi njegove razrede S sam m svojim možatim nasiopom pa je znal Franjo Kranjc še prav posebno vplivati na diiaštvo takratne celjske n žje gimnazije. B1 je telovadni učitelj, ki je znal po sokolsko vežbati mlade dijaka, obenem pa jih tudi utrjevati v značajnosti in v narodni zavednosti. Lahko si predstavljamo. s kolikšno radostjo je tak učitelj učakal Jugoslavijo in prerod Olja. Toda kot široko razgledan ln izku?en narodni bojevn k je tudi spoznaval, kako so še oaprte naše naro ne rane na fttajer- i skem. Bil je ves čas vnet podpornik CMD. V zaslužnem pokoju si ni krajšal skromnih osebn h užitkov z'asti rad je s'ehemo poletje potoval po Evrop; ln po Siedozem-lju. Pri tem pa je venomer dajal na stran mesečne prihranke. Ustvaril si je prijazen dom na Polulah: Blizu dva orala posestva (sadovnjak, parcele, gozd) pripada visokopritlični vili nad banovin sko cesto, v bllž ni Je SaVnja, onkraj nje se ponosno vzpenja stari Celjski grad. Okolica Kranjčeve domačije je že močno pozidana, . Edino pravilno sredstvo, da se izognemo nevarnosti plazov je. da ostanemo po večdnevnem močnem Snežnem metežu v dolini ali pa. če smo že na turi, v koči. Isto velja pri naglem vremenskem preob"atu, bodisi da nastopa jug ali moino deževje v planinah. Ako se pa napotimo kljub takemu vremenu v planine ali ako nastopa nenadno med turo južno vreme ali ceževje, je tr eba brezpogojno paziti na vremensko napoved Pravilno ocenimo krajevne razme.e po možnosti že pred turo na podlagi kart ali dobrih in pravilnih informacij. Previdno prilagodimo smučino za vzpon kraju ter se pri tem izognemo »režnju« za plazove nevarnih mest (strmih travnikov, sten itd). Izrabiti je treba kolikor mogoče grebene, ne 'riede na to da postane zaradi tega pot napornejša a'i dališa: Na nevarnem ali nepreglednem kraju je treba bolje odpeti smuči ter peš gaziti previdno in poiasi navpično navzgor ali col. Ako že moramo prečkati kako nevarno mesto, potem izvršimo to kolikor m°goče visoko zgoraj, nikdar pa ne spodaj. Prvi na,i previdno in hitro izgazi smvčino. Tovariši naj sedijo v velikih presledkih, najmanj 50 do 153 metrov posamezno za prvim po isti smučini. Zborallšče skupine naj bo vedno pri kaki veliki skali, na grebenu, na vrhu ali slično. Pri tem mora drug drugeara sta^o opazovati ter če je treba, svariti. Tako prečkamo strmo ali manj strmo mesto, ne da bi snežno strmino pri tem preveč ob-težili. Ce se kluib temu sproži plaz. potem potegne pri taki pravilni hoji samo enega ali drugega zraven. Vsem drugim je tako dana možnost da opažuie^o. kje Izgine ponesrečenec, in takoj se lahko začne reševanje. Zal, da pri nas na večjih turah še vedno premalo — oziroma sploh ne — upoštevamo plazovno vrvico. (Ta vrvica sevefa ne služI za »privezovanje« plazov). Pla-zovna vrvica je rdeča ali modra ln kakih trideset metrov dolga. Smučar jo vleče na turi z* seboj. Pri nesreči omogoča taka vrvica lažje in hitrejše iskanje zasutega. Pri turah v manj posečene kraje je priporočljivo da ima vsaj e en izmed udeležencev s seboj lopatico, (najbo jia je aluminijasta lopatica Iselln), ki jc sploh vsestransko uporabljiv pripomoček. Na primer za odkidanje zasutih vhodov v koče, za gradnjo snežnih bivakov ln podobno. Kdor je že moral kdaj kopati in k:dati pri kaki nesre'-i z rokami ali smučkami, bo ta nasvet hva'ežno upošteval. Dokaj težje je nap edovanje v neznanem kraju, če nam gosta megla ali snežni me-tež jemlieta vid. Takrat ne vidimo več d.eves, skal vrhov, grebenov ali drugih orientacijskih točk. Vse je v motni luči. Spodaj, zgoraj, spre aj. zada,1. levo in desno — povsod sivo te'a meg'a! Človek zgubi vsak čut za ravnotežje in ne ve, kako hitro napreduje, niti ne občuti, ako hodi ali se smuča navzdol, po ravnem a'i navzgor. V takem primeru pomaga edino počasno in skrajno previdno nap edovanje in sondiranje s paliermi. Ce mečemo nedaleč nap ej snežne kop:ce. spoznamo vsaj deloma nagnjenosti zem!je. Drugi a'i tretji ima seveda že smučino ali gaz in tako lahko napreduje dosti lažje ln varnejše kakor prvi. Pri večjem številu smučarjev ali plani-narjev prevzame vodstvo vedno najsposobnejši. Drugi najbo' j/1 ostane vedno zadnji in pazi. da se iz skupine nikdo ne zgubi. Hitrost napredovanja ne sme presogatl moči ln s*po«ob"Osti najs'rbšega v skupini. V ostalem je pa seveda za srečni iz'd vsake take ture potreben dober nagib posameznika in — sreča! Kajti pore. kllub pravljični 'epoti. niso vrtovi, po katerih bi se brez sk'.bi mrehajali. Ve'na nevarnost nam preti tam gori stalno ln povsod. Ni človeka ki bi bil pred tem varen. Kako se naj nh-r^mo, če se plas sproži ? Ce se kljub vsej previdnosti na turi lz katerega koli razloga sproži pla% potem pomagajo le še prisotnost duh*, odločnost in — sreča Ce smo na robu plazu, potem se bo še dalo mogoče z naglim smukom (nikdar pa naravnost navzdol!) zbežati na varno. Ce smo pa v sredini odloma in sicer tako da ne drči še kaka višja piast za na- ' mi. zasadimo obe pal;ci na robe globoko v j sneg in se skušamo tako držati na mestu. Tako lahko zdržimo samo manjše plazove, posebno male iz prfiča ali srenja. Seveda se to posieči le redkokdaj. Ako se i pa za nami sproži še kaka višja plast, potem je vsak o.por odveč. Ven iz ve/i, nahrbtnik proč ln ven iz paličnib zank! — to bi bilo najbolj potrebno ln pravilno. Toda, žal, ostane navadno le pri sami teoriji, že prvi znak nevarnosti, votli pok, navadno prestraši smučarja ah turista tako, da preden se prav zavč, kaj se okoli njega godi. že drči vsa bela kopa žnjim navzdol — v smrt. Edino obupno in divje delovanje z rokami in nogami (plavanje na snegu!) mogoče še lahko pomaga, da ostaneš na površinL Vsak, ki je že enkrat sam občutil, s kakšno ogromno silo že povsem mali, začetni plaz zvije smučke in noge in jih stiska kakor v stiskalnici, bo vedel, kako brez moči je proti temu človek. Pri »suhem« p_azu (ipršič) je treba po možnosti paziti, da ostanejo usta in nos prosti snega kakor tudi čim večji prostor okrog glave, tako da lahko ponesrečenec tudi dalje pod snegom diha Ce se ne more sam izkopati, če je stisnjen v snegu, potem moli mogoče roka. noga ali kak drug del telesa iz snega. Mogoče smučka, palica, nahrbtnik, čepica ali plazovna vrvica. In če so tovariši pravilno hodili in budno opazovali potek nesreče ter ne takoj zbežali, potem ga bodo gotovo prav kmalu osvobodili belega oklepa. Ce bi pa iskanje trajalo delj časa potem ni-kar ne zgubiti upanja! Znani so primeri, pri katerih so rešili ljudi še nekaj dni po katastrofi Eno seveda naj služI pri tem kot svarilo: nikar ne hodi sam pozimi na kako gorsko turo. Kajti vedi, da takrat ne ve nihče, kje si zasut — takrat nihče ne koplje! Iskanje In reševalne odprave Važno za hitro ln uspešno reševanja (kopanje) je predvsem: zapomniti si mesto, na katerem je smučar ali turist izginil pod snegom, ter hitrost ln smer plaza. Tako se da vsaj približno ugotoviti mesto, kjer bi moral ponesrečenec ležati. To mesto je treba takoj zaznamenovati. Ce se izkaže potem prvotno Iskanje za brez-uspešno, je treba s smučarskimi palicami previdno sondirati sneg. (Dobro je, če snamemo v ta namen krpljice). Ce je tudi to zaman, potem je treba takoj poiskati v planinski postojanki ali pa v dolini nujno j pomoč. Reševalna odprava mora razpolagati z zadostnim številom lopat, krampov, nosil-nic, luči, lekarno za prvo pomoč, toplih odej in predvsem sond. Soncie so 3 do 4 m dolge, tanke železne palice ki so lahko iz enega kosa ali pa tudi zložljive. V zadnjem času se poslužujejo posebnih votlin sond, skozi katere lahko dovajajo ponesrečencu zrak ali celo tekočo hrano! Pravilno sondiranje se vrši tako, da se postavijo reševalci drug tik drugega v eno vrsto in tako prebadajo od »podaj navzgor grede vsak kvadratni decimeter snega. To delo je treba nadaljevati vztrajno, brez odmora ure in ure. Pri tem je treba paziti na morebitni naknadni plaz ter postaviti takoj od začetka potrebno stražo. Ako se pri sondiranju čuti kak odpor, je treba takoj odkopati sneg na dotičnem mestu. To je prvo delo reševalne odprave. Nato sledi sistematično kopanje jam, ali še boljše jarkov od spodaj navzgor (glej skico!) in slcei v smeri proti glavni struji. TI jarki naj segajo do višine onega mesta, kjer je Izginil ponesrečenec. Po Zdraskem kolje ta dva moža vštric jarek širine poldrugega metra. Zadaj sondira tretji mož levo in desno po stenah tega jarka. Jasno, da mora iti vse to hitro in temeljito od rok, kajti vča*Hh odločajo sekunde o življenju in smrtL Prva pomoč Ce najdebio zasutega — skoraj vedno nezavestnega — tedaj mu moramo takoj nuditi prvo pomoč. Ako ni zdravnika na kraju nesreče, mora eden izmed reševalcev začeti takoj z umetnim dihanjem. Glava, usta in nos je treba osnažiti od snega. Nezavestni naj leži postlan na suhem. Telo drgnemo s kako volneno odejo ali čem slič-nim in to temeljito. Pri tem je treba paziti na morebitne rane, poškodbe ali zmrzle ude. Te je treba (Zdarsky-Campell) odta-llti z vodo. Vroč čaj ali alkohol damo samo tedaj, če ponesrečenec lahko požira Dihalne gibe pri umetnem dihanju je treba ponavljati po več ur neprenehoma, ako-ravno bi mogoče to izgledalo v začetku brezuspešno. Praksa je tudi tu pokazala kako neverjetno dolgo še živi človek pod snegom. Usodne nesreče zadnjih let ln letos pri nas ter v inozemstvu so ponovno dokazale, da večina nima pojma o vseh naštetih nevarnostih v snegu. Treba bo na tem področju še dosti vzgojnega dela po društvih, šolah, radiu, časopisju cerkvah in občinah. Kajti gele pri polnem spoznanju tn vednosti vseh snežnih nevarnoSt| bodo postale gore za nas ono, kar bi morale biti v vsakem letnem času, zlasti pa tudi pozimi: vrelec lepote in življenja v svobodni pri-rodi. „JUTROVA" POSVETOVALNICA Pravna M. L. v M.: Vzroki črevesnih katarov ao zelo različni. V vašem primeru je vzrok pomanjkanje želodčne kisline, ki običajno spremlja težko slabokrvnost, na kateri trpine in ki jo morate vsako leto zdraviti z Injekcijami kampolana. Treba bo pač umetno oovajatl telesu kislino. Svetujem torej, da se obrnete na zdravnika, ki vas zdravi, aa vam zapiše tozadevna zdravila. Vaša hn.na naj bo bolj pikantna. Zlasti priporočam vživanje mnogo jeter. Tone K.: Ako se boste točno držali zdravnikovih navodil, imate lahko upanje, da boste popolnoma zdravi tekom 4—6 tednov. Biti morate strog abstinent in se morate vzdrževati vsakega večjega telesnega napora. Ravnali ste nespametno, ko ste se zatekli najprej k prijatelju in šele nazadnje k zdravniku. To vam bo sigurno podaljšalo zdravljenje za par tednov. Končno pripominjam, da ni o operaciji niti govora. Katarina: Odgovor na slično vprašanje sem objavil v prejšnji številki. Zato ne bom ponovno odgovarjal. Svetujem vsekakor, da greste k zdravniku. Božena: V vašem pismu ne morem najti pravega pravca za presojo, odnosno spo-znavo vaše bolezni. Ako napišem samo domneve, vam to ne bo mnogo koristilo. Najbolje, da greste k zdravniku! Tolmin — žena: Vaše postopanje ml je nerazumljivo. Ako ste že toliko tvegali pa bi šli še naprej na kliniko Vaš slučaj je tak, da se da zdraviti edinole v zavodu, ne pa v privatni ordinaciji Glede stroškov se obrnite na vodstvo klinike. — Glede izpuščaja pri tastu svetujem, da mu dajete par dni mrzle obkladke. Ko bo vnetje minilo, ga namažite z običajno cinkovo pasto. Vera K. Kateremu izmed zakoncev se prisodi otrok, ki se rodi nekaj mescev po sodni ločitvi zakona. Ali je otrok zakonski ali nezakonski. — Menimo, da Vas predvsem zanima vprašanje, ali je takega otroka smatrati za zakonskega ali nezakonskega. Za otroka, ki je rojen tekom 10 mescev po sodni ločitvi, se na podlagi zakona domneva. da je zakonski. Zakonsko rojstvo tega otroka, ki je rojen v zakoniti dobi pa more mož izpodbijati najdalje v treh mescih potem, ko je zvedel za otrokovo rojstvo. Izpodbijati pa mora to s posebno tožbo, v kateri mora dokazati proti skrb niku, ki se postavi v pravdi v obrambo zakonskega rojstva, možnost, da bi bil on otroka zarodil. Niti materino prešuštvo, niti njena trditev, da je otrok nezakonski, ne moreta sama zase otroku odvzeti pravice zakonskega rojstva. Treba je torej, da mož dokaže, da otroka al zarodil. Ce je otrok nato spoznan kot nezakonski, ostaja pri materi če ga je pa smatrati za zakonskega. mora določiti sodišče, ali bo ostai pri materi ali pri očetu. Pri tem se pa mora sodišče ozirati na otrokove koristi, na poklic, osebnost ln lastnosti zakoncev kot tudi na vzrok ločitve. Drugi zakonec pa obdrži pravico, da osebno občuje z otrokom. P. H. M. AH Je ogroženo prejemanje osebne dravinjske doklade upokojenki, ki Ima lastno Imovino ln mesečne dohodke od nje. — Po čl. 25. uredbe o dokladah državnih upokojencev smejo prejemati upo kojenci od svojega premoženja ali oseore zaposlitve neomejene dohodke, ne da bi zato izgubili pravico od osebne ali draglnj-ske doklade, če so bili upokojeni po dovršenih 30 letih efektivne državne službe. Upokojencem, ki so stopili v pokoj po j krajš:h službenih letih, gre doklada le, če j nimajo postranskih dohodkov nad Din 3.000 , v I. draginjskem razredu, nad 2 000 v H. draginjskem razredu nad 1.000 v 111. draginjskem razredu. J. K. M. že v letu 1932. Vam Je posekal sosed v gozdu več dreves. Leta 1927. ste dotično parcelo prodali, lani je pa prejšnji Vaš sosed Izjavil, da Vam je pripravljen povrniti svojčas storjeno Vam škodo. Ali pripada del odškodnine kupcu Vaše gozdne parcele. — Kot prodajalec ste bili dolžni izročiti kupcu v njegovo prosto posest kupljeno, parcelo v smislu Vajinega dogovora ln v izmeri, kot sta jo določila. Ako pri sestavi kupne pogodbe nista izrecno dogovorila, da mu nai pripade del odškodnine, ki ste Jo pričakovali od soseda, ki Vam Jo je povzročil, kupec nima pravice zahtevati sedaj ničesar od Vas. ker ste svojo obveznost v celoti izvršili. I. M. K. Pred leti ste vzeli v zakup parcelo ln jo obdelali za vrtnarijo. Lastnica parcele Je kot plačilo zahtevala, da jo pripravite za sadovnjak, kar ste tudi storili, pa Je parcelo pred potekom najemne dobe prodala. Ali morete zahtevati odškodnino. — Ako je lastnica rabokupno stvar prodala ln Jo že Izročila kupcu, se mora zakupnik, ako njegova pravica nI bila vpisana v zemljiško knjigo, po pravilni odpovedi umakniti novemu posestniku. Zakupnik je pa upravičen od lastnice zahtevati popolno zadoščenje glede na prizadeto škodo. kot tudi glede na Izgubljeno korist, ki bl jo Imel od zemljišča do poteka zakupne dobe. Pravica zahtevati odškodnino in plačilo za odišlo korist zastara v 3 letih od dneva, ko je lastnica kršila svojo pogodbeno dolžnost. I. Z. M. že v letu 1933. ste plnčall odvetniku dolžne pravdne stroške, dobili tudi pobotnico, sedaj pa vtožuje od Vas plačilo teh stroškov vsled ceslje neka hranilnica. — Ako ste svoječasnemu upniku njegovo terjatev izplačali v celoti, je ni mogel odstopiti nikomur, saj terjatev nI več obstojala. V pravdi se morate pa kljub temu braniti ln ponuditi vsa dokazila, da ste svojo obveznost resnično Izpolnili. Ce nimate o plačilu več pismenega potrdila, morete predlagati tudi zaslišanje prič, katerim je o tem kaj poznano ln predlagati tudi svoje zaslišanje v svrho dokaza. Tudi bl mogli ugovarjati zastaranje terjatve, ako niste bili od leta 1933 nikoli terjani niti niste sami priznali obstoia terjatve, ker zastara taka terjatev v 3 letih. F. G. Sv. P. Umrla Vam Je teta. M nI zapustila pismene oporoke, pač pa je nstmeno določila dediča. Kdo bo dedoval po njej. — Zapuščinskemu sodišču prijavite. tudi lahko potom občine, kjer bodo spisali smrtovnlco, da je zapustnlca napravila ustmeno oporoko ln navedite tudi priče, pred katerimi jo je izjavila. Ako bo nato pred sodiščem dognano. da je zapustnlca resno Izrekla svoio poslednjo vollo pred tremi zmožnimi pričami. k1 so bile hkrati prisotne ln so zmožne potrditi, da se ni primerite kaka nrevarn aH zmota, ho obveljala ntena teko izražena poslednja volja. Poslednia volla pa mora biti potrjena od vseh treh prič soglasno s prisego. Ce pa ne ene od njih nI več možno zasllšati, pa vsaj od obeh ostalih, sicer Je Izjava poslednje volje neveljavna. Ce bl se smatralo, da zapustnlca m zapustila oporoke, bo dedovala 1/3 zapuščine njena sestra, drugo tretjinko otroci njenega rajnega brata, tretjo tretinko pa Vaša sestra ln VI sami J po enakih delih, toda le, če nI zapustila 1 lastnega otroka, ali živih staršev, ki bl ! Imeli pravico zahtevati nujni delež. Ce se dediči medse boj dogovorijo, more prevzeti celotno zapuščino tudi eden od njih tako, da izplača drugim denarne deleZe. Ako je kdo od sorodnikov zapustnici za življenja posodil kak denar, mora prijaviti terjatev v zapuščino. J. K. B. in »Lesna Industrija« javite točen naslov. Davčna M. W. — G. p. C. — Kot pekovski mojster z enim pomočnikom »te bili doslej pavšalno obdavčeni. Letos pa ste prejeli od davčne uprave L. poziv za vložite« pri-dobmiišKe piljave z utemeljitvijo, da kot pavšalist ne morete več uživati davčne olajšave. V dvomu ste, da-li je postopek davčne uprave pravilen. —- Uredba o spremembah ln dopolnitvah zak. o neposr. davkih z dne 22. XII. 1939 (Služb, list z dne 10. I. 1940 — 3. kos j določa v S 13., da porazdeljuje male obrtnike v kategorije minister za finance. Obrtni obrati, ki se ne razvrste v kategorije, plačujejo davek po davčni osnovi. Izrecno pripominjpmo, da se nanašajo te kategorije samo na mesta nad 20.000 prebivalcev. Za Vas torej ta zakonska določba po našem mnenju ne more priti v poštev ter b! Vas morala davčna uprava smatrati za pavšalista z enim pomočnikom ln Vam za tekoče leto predpisati pavšalni davek v znesku 150.— din, ker obratujete v kraju, ki nima preko 5.000 prebivalcev. Davčna uprava je po našem mnenju v zmoti. Zavedla jo je najbrž določba čl. 11 pravilnika o spremembah ln dopolnitvah pravilnika o neposr. davkih z dne 2. I. t 1. (Služb list z dne 24 I. t. 1 7 kosi, ki veli, da se odmerja pildobnina po davčni osnovi, ki jo ugotovi davčni odbor vsem onim malim obrtnikom, ki nlsr razvrščeni v nobeno Izmed štirih kateeorij Med temi obrtniki so navedeni tudi peki ki morajo kakor ostali pridobninski zave zancl predložiti letne davčne prijave Ja vite se torej pri pristojni davčni upravi ter jo opozorite, da vas G ne St"ie preko 5 00C duš ln da obrtniki v »ej občini niso kategorizirani Po našem mnenju imate torej še vedno pravico do pavšalnega obdavčenja. »Poplava«. — Lani Vam je Štirikratna poplava uničila vse poljske pridelke. Bolezni v rodbini so Vam povzročile ogronint stroške, tako da ste ostali z davki v občutnem zaostanku. Na prošnjo za odpis davkov vsled elementarnih nezgod, Vam je davčna uprava obljubila odpis zemljarine, ne pa tudi drugih davkov, kar po Vašem mnenju nI v nikakrm razmerju z dejansko škodo. Pritožili ste se na finančno direkcijo, ki je odločila, naj davčna uprava Vašo zadevo obravnava v lastnem delokrogu. Culi ste nekaj o odpisu davčnih zaostankov, izkazanih konec leta 1937. Vprašujete, ali imate pravico na odpis ali vsaj na * znižanje zaostalih davkov tudi za leto 1938. in 1939. — Predvsem pripominjamo, da je za odpis zemljarine lz naslova elementarnih nezgod pristojna katastrska uprava ki po predhodni ocenitvi škode na terenu izkaže davčni upravi odpadajoče zneske za odpis DrugI davki lz enakega naslova za odpis ne pridejo v poštev. Zal nam je, da se radi eventualnega odpisa davčnih zaostankov za leti 1938 ln 1938 ne morete poslužiti uredbe o odpisu zaostankov davkov z dne 22. XII. 1939 Po § 1 je finančni minister pooblaščen, da sme na prošnjo interesentov odpisati davčne zaostanke, ki so izkazani konec leta 1937., pa še to samo v primeru, če bi izterjava teh zaostankov pomenila gospodarski propad dolžnika. A. A. — T-žIvate siniti ost dosmrtnega brezplačnega stanovanja. Ali ste dolžni prispevati k davščinam, ki obremenjujejo hišo v sorazmerju z ocenjeno najemno vrednostjo služnostnega stanovanja, odnosno ali mora prevzeti hiSnl gospodar kot dajatelj te služnosti vse davščine na svoje breme? — Nesporno Je. da je davčn* uprava ugotovila za Vaše služnostno (brezplačno) stanovanje v smislu čl. 34 zak o neposr davkih najemno vrednost ter na njeni osnovi odmerila zgradarino ln da zahteva plačevanje zgradarine od hišnega gospodarja. Prav tako je tudi z vsemi mestnimi davščinami. Ako hišni gospodar zahteva plačilo davčne tangente. odpadajoče na Vaše stanovanje, od Vas. je seveda druga zadeva, ki jo morate urediti med njim In seboj s posebno privatno-pravno pogodbo. Služnost dosmrtnega stanovanja je po našem mnenju brez dvoma zemlje-knjižno zavarovana, vsled česar bi se morala od te služnostne pravice plačevati v smislu čl. 60 rentnlna. Svetuiemo Vam. da se podrobno informirate pri davčni upravi. P. A. — B. B. — V svoji hiši vodite malo pekovsko obrt, pri kateri zaposlujete samo enega pomočnika. Davčna nprava Vam je doslej še vsako leto odrekla kot malemu obrtn'ku davčno olajšavo. Tudi za tekoče leto ne morete pričakovati, da bl bili uvrščeni med pa vša liste. Vsaj tako se je Izjavil napram Vam šef davčne uprave, ki je trdil, da tudi nova uredba o spremembah ln dopolnitvah zak. o neposr. davkih z dne 22. XII. 1939 ne prinaša glede pekov nobenih sprememb. Ali je stališče davčne uprave pravilno? — Na slično vprašanje smo obširno odgovorili že v zadnji rubriki dne 18. t. m. Cim prejmete od davčne uprave za tekoče leto plačilni nalog, se proti njemu v 30-dnevnem roku pritožite Glede davčnih zaostankov konec leta. 1937 pa velja tudi za Vas Isto. kar smo povedali zgoraj pod značko »Poplava«. Z. 20. — Glede uslužbenskega davka Vam ne moremo dati točnega pojasnila vse dotlej, dokler nam ne javite, koliko otrok Imajo Vaši trije uslužbenci, ki jih zaposlujete v svojem podjetju. R. S. — L. — Glede pridobnlnske oprostitve za Vaš n.lln Vam ne moremo dati drugega pojasnila kakor ste ga čltali že v naši rubriki. Ponavljamo, da so v smislu S 25 b. fin. zak. za leto 1936 37 oproščeni pridobnine vsi potočni mlini z največ dvema mlinskima kamnoma, ki so no-stavljenl ob preslhaiočlh potokih ln ki zato ne morejo delovati vse leto. marveč samo obdobno, kadar pride voda. Izrecno poudarjamo. da tudi nova uredba *>-'pde mll-aov ne prinaSa nobenih sprememb. Isti. — Kadi dobave trošarine prostega cementa, ki je namenjen za Izključno gospodarske zgradbe, se obrnite na pristojno županstvo, ki ima glede te dobave od sre-skega načelstva brezdvomno vsa potrebna navodila. »Velika Nedelja«. — Vaša svakinja opravlja pri Vas kot gospodinja po našem mnenju vsa hišna dela vsaj proti brezplačni hrani In prostemu stanovanju. Zakon odnosno njegova tolmačenja glede obligatorne nabave davčnih kart za hišno služinčad nikjer Izrecno ne navajajo kakšnih olajšav z ozirom na sorodstveno razmerje poslodavca ln poslojemalca Da se izognete vsem eventualnim neprlllkam. Vam svetujemo. da si davčno karto nabavite, ali pa riskirajte Instančno odločbo, čim prejmete od davčne uprave na predhodno prijavo finančne kontrole kazensko odločbo. Kmetijska Muškat L R. N. Četrt orala vinograda bi radi zasadili z muškatnim trsom. Nekateri vinogradniki Vam priporočajo saditi muškat, drugI zopet odsvetujejo Ker pa je mu-škatelc zelo iskano vino ln se ugodno proda, boste le zasadili nameravano površino. Sedaj želite vedeti Se naše mnenje. Iz Vašega popisa je razvidno, da je zemlja prav primerna za zasaditev muškata. Ta vrsta se namreč zelo dobro ponaša v peščenem lanoriu lep-e ln kraja sa- ->ga pa smo v dvomu, če bo muškat uspel Muškat potrebuje veliko sonca, sicer pozno dozori Med zorenjem ga napade bolezen ln rad gnije. Sicer poglejte k sosedom, kako prt njih uspeva. V splošnem pa vemo, da se je sajenje muškata skoro popolnoma opustilo. Mesto muškata zasajajo muškatnl sllvanec, ki se v vsakem pogledu dobro obnese. Pečenje kruha F. M. Gor. V pekarno daste moko. kjer Vam kruh zamesijo ln pečejo. Pri enak) količini moke ne dobite vedno enako teži-no kruha Pravijo, da Je odvisna teža kruha od vrste moke Zakaj taka razlika? Res Je Teža pečenega kruha nI odvisna samo od množine, ampak tudi od vrste moke Tudi velikost, obseg hlebca zavisi od vrste moke Napr : Iz 5 kg dobre pše nične moke dobite lahko 6Ss kg ali celo 7 kg pečenega kruha. Nekatere vrste bele moke zadrži 1o pri pečenju kruha več vode druge manj. Dalje 1e odvisna težina kruha tudi od peke same Ce 1e peč prevroča, se skorla kruha prehitro strdi tako da ostane bo do i-čen nov termin in bu part.ja igrana v Zagrebu V kratkem poteče že leto dni kar se je vršil v Zagrebu turnir, ta katerega ie treba to partijo nadoknaditi. Ljubitanski š k bo prhodnj teden razpisa1 svoj i?'avn turnir Pravico udeležbe ima okrog 30 prvorazrednih igralcev Nedavno je klub zaključi) svoj ožji turnir Med 16 udeleženci sc zmagal- s pc točkami M lanežič dr 1 Murko in Thurnherr Četrto mesto je z 11 točkam- zacedel Lj Omla-Jič peto i 10 Foraj Vsi ti «o sedaj napredovali v prv razred — V medk'ubsk'h tekmah S š z na«topa Ljubljanski š k s štirimi moštvi Skupno 7 rezervami razpolaga prvo moštvo z 12 igralci drugo s 15. tretje s 16 četrt« (madinskn) s 13 Tekmovalo bo torei za k'ub skupno članov par predstavlja v medkiubskih tekmah S & z. rekord V Moskvi sta pričela LevenfiS in Alator-:ev mateb na 14 partij Ce doseže Alator-cev vsai neodločen rezulfat postane »gross-ineister« Prvo partijo ie dobil Matorccv. drugo Levenfiš četrta je končala reinis. Rezultat tretje še ni znan. Z neke medklubske tekme na Holandskem je naslednja lepa partija. Dtmiski gambit. Beli . dr F.uwe Črni : I*artdju d2 - d4 c2 — c4 Sgl - 13 e2 - e3 Lfl : c4 o — o Ddl - e2 8 Lc4 - d3 9. d4 c5 d7 — d5 d5 : c4 SgS - f6 e7 — e6 c7 — c5 a7 — a6 b7 _ b5 Lc8 —b7 Podjetneje je 9 a4 ali Sc3. 9 . . . Sb8 — c6 10 a2 - a4 b5 — b4 11 Sbl — d2 Lf8 : c5 12 Sd2 - b3 Lc5 — e7 13 e3 — e4 o — o 14 Lcl - g5 Stt> - d7 Beli je očividno v premoči Grozilo je med drugim: 15 Lf6 : Lf6 16. Sci 15 Lg5 : e7 Dd« : e7 16 e4 - e5! Tf8 - d8 Skakač m ra na f8 da ubrani napad. 17. Tfl — dl? Proti grožnji Se5 • itd. le pač na (enostavnejše sredstvo 17. Taci. Se5:? 18 Se5.. Se5:, 19 De5:, Td3: 20 Tc7. f6. 21. Te7:, fe5:. 22. Sc5. Sploh bi bila po 17. Taci točka c5 ogrožena in črni bi bil v težavnem položaju. 17 . . Sd7 — f8 18 Tdl — cl? Sf8 — g6 19. Sb3 - c5 Tudi tako je pri?el beli do zasedbe točke c5. toda z izgubo poteze. 19. . . . Sc6 — d4 20 Sf3 • d4 Td8 : d4 21. De2 - e3 Ta8 — d8 Žrtev kmeta je najbrfe korektna. Crnl dobi na d liniji močan pritisk. 22 Ld3 : a6 Lb7 — a8 Črni računa upravičeno na napad na belo kraljevo krilo. 23. Sc5 - b3? Td4 — e4 24 De3 - c5? Neobhodno potrebno je Dg3. Sedaj bl moral črni hitro odločiti 24 . . . De7 — g5! 25 Ls6 - fl Sg6 . e5 26 Tel - dl Tb8 — 18? Mnogo lep'« možnost ie bila Sf3 + L 27. Khl. Th4, 28 Td8 +. DJ8: in sedaj rui 29 gf3 . Lf3: + . 30. Lg2, Db81, na 29. t3 pa Th3:+, 30. gh3:» DM. 27. Kgl — hI Te4 — h4 28 Tdl - d4 Th4 — b3! Na 14 hoče črni igrati Th2:+, 29. Kh2. Dh4 + . 30 Sg4 itd. 29. Sb3 - d2 Se5 — f3!f Odločilno. Zaradi grožnje mata izgub' beli damo. 30. Dc5 • f8+ Kg8 : f8 31. Sd2 : f3 Th3 : F3! 32. Tal — dl Kf8 — e7 33. Td4 — J8 La8 — c4 34. Khl - gl Tf3 — h3 Enostavneje je pač Tf5 alli Tb3. 35. Tdl — d7-h Ke7 — 16 36. Td8 — f8 Le4 — g6 37. a4 — a5 Th.3 — b3 38. a5 — a6! Tb3 : b2! Z grožnjo Dc5. 39. Tf8 — d8 Dg5 — f4 40. f2 - (3 Df4 - e3 + 41. Kgl - hI Lg6 - h5 42. Td7 — dl Lh5 : 13! 43. Td8 — d3 Lf3 : g2-H Najenostavneje. 44. Lfl : g2 De3 : d3 45. Tdl : d3 Tb2 - bl f 46. Lg2 - fl Tbl : fl+ 47. Khl - g2 Tfl - al beli se vda. Vasja Phrr, Novi orehi Skrit pregovor POKOPALIŠČE — LONCEV EZ — P-?T-DVORJE — PRIGA.VJAC — GLASOV'»i — DVOPARKLJAR — RAZBOJNIj — PRITEPENKA — LASULJA. Vzemi iz vsake besode tri zapored 31 t* ke in sestavi iz njih pregovor. PremUcalnica PROKOPU APOLON VESSTALKA ITAIJJAN BISEVO BOJIŠČE TEHERAN Premikaj t« besede tako, da dobiš v treh zaporednih navpičnih vrstah tri zemljepisna imena. Seznam bolezni da vi ca 3G rumena mrzlica 17 jetika 13 tetanus 27 trebušni legar žolčn: kamni 2? bolezni vratu vran čni prisad 4! Kaj nam pove ta seznam? Rešitve je treba poslati do petki »ia uredn^tvo »J u t r a«, oddelek za ugt fi. Napisane naj bodo na dopisn ci. Mec reševalce bo stric Matic razdeM po i spet nekaj lepih knjižnih nagTad. Strti orehi Skrit pregovor: Kakor si človek p lje. tako spi. Premikalnica: Terezija, Emilijan, K it«-> rina Posetnlca- Tovarniški delavec. Stric Matic je po žrebu razdelil -. s nagrad. Dobe jih naslednji reševalci: M lan Suhanek, Kokrica 56 pri Kn Ivan Rinaido Jesenice. SlomSkova 4 Marija Ru», Ljubljana, Svetčeva 8 po en »Jutrov« roman. Vladimir Se« tan, Kustošija, Aleksandrova 95. Andrej M!klavčič, Studeno Postojna in Egon žitnik. Maribor. VVolfova 9 pa dobe po eno knjigo revije »Življenje in svet«. I Nedelja 25. februarja Ljubljana 8: Jutrnji pozdrav (Dlošče). — 8.15: Radijski šramel — 9: Nuouvedi. do-ročila. — 9.15. Cerkvena elasba — U 45: Verski eovor Idr V. Faidiga) — 10: Komorna glasba. — 10.20: Bosanske narodne poje gdč. Tinka Dolenčeva, klavir e. F. Venturini. — 11: Radijski orkester — 12.30: Poročila, obiave napovedi. — 13.02: Pilihovi harmonikarji. — 16.30: Pol ure za dijake — 17: Kmet. ura: Pug ed v kur-nik in okrog njega (inž. A. Matičič) — 17.30: Narodne pesmi (ga D Sckova. edč. Ruonikova. g. A. Jarc. g. M Armič in radijski orkester — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19 40- Cbjave — 20: Koncert na obletnico smrti Zorka Prelov-ca . — 20.45: Operetni naoevi fRadijiki orkester). — 22: Napovedi Doroč: a — 2215: Citraški dueti (g. E. Mezgoiits in edč. SL Peklarjeva.). Beograd 19.40: Narodne pesmi. — 20.40: Veliki orkester. — 21.50: Lahka e< dba in ples. — Zagreb 20: Iz ooeie. — Sufija 20: Orkester. — 20.30: Operetni odlomki — 2120: Lahka glasba. — Praga 19.25: Zabaven spored. — 20.30: Zvočna igra in lahka godba — 22.30: Godba na nihala — Dunaj 16: Koncert co žell ih — 20 15: Verdi in Puccini. — 22.20: Lahka glasba — Berlin 21: Perpetuum m bile. — 22.40: Lahka glasba. — 24.10: Nočni koncert Ponedeljek 26. februarja LJubljana 7: Jutrnji Dozr^av. napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvo*.ci (o ošče) — 12: Plcšče. — 1230: Poročila, cbiave. napovedi. — 13.02: Radijski orkester — 14: Poročila. — 18: Zdravstvena ura: O stricih in tetah (dr. A. Breceli). — 18.20: Plošče. — 1840: V zarji 20. stoletia na Goriškem (dr. J. Lovrenčič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19 40: Ob^av®. — 19.45: Več manire — brez zamere (g. Fr. Govekar). — 20: Komorni kvartet. — 20.45: Plošče. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. Beograd 19 40: Petje. — 20: Koncert Bachove glasbe. — 20.35: Zvočna iara — 21.50: Angleške pesmi. — 22: Plošče — Zagreb 17.15: Ruski pevski zbor — 20: Godalni kvartet. — 20.30: Hrvatski skladatelji. — 21.30: Operetna muz ka. — 22 20: Lahka godba in ples. — Praga 19 25: Pester spored. — 20 40: Plo če. — 20.50: Zvočna igra. — 22.20: Komorna glasba. — 23: Češka glasba. — Sofija 18.45: Mali orkester. — 20: Pesmi in instrumentalne skladbe — 21: Ruske romance — 21 30: P^. če ln p'es — Dunaj 18: Klavirsk koncert — 19.15 Plošče. — 20 15: Lahka god' a. — 20.55: Zvočna :era — 23: Nočni koncert. — Berlin 19.45: Plošče in oesmi — 21: Berlinski filharmo"»iki — 22.20: Drobne melodije. — 23: Orkester. — 24.10: Nočni koncert •Vasa žen s (ca stran 0 naši dobrodelnosti Od ogledne socialne delavke smo prejeli naslednji članek, ki ima poleg te aH one neizvedljive Ideje brez dvoma mnogo koristnih misli. Predvsem se pač zaveda že vsa javnost, da je dobrodelna akcija med nami zelo, zelo pomanjkljiva ln da je res nujna bolj sistematična ln smotrna organizacija. Unija za zaščito dece je pred tedni objavila pretresljiv poziv, čakale smo, da se bo od katerekoli strani oglasil v Javnosti odmev. Ker se to ni zgodilo, naj navedemo nekaj misli in predlogov. Dejstva, ki jih je navedla Unija, niso bila prvič prejlmet obravnavanja in obtožbe v naši javnosti. Vendar je iz vsega rruzvLi.no, da je tudi Unija, kakor sploh vsa naša dobrodelnost, postavila svoje delo na povsem neučinkovito osnovo: na osnovo Individualne pomoči. V Sloveniji je bilo od koncu leta 1938. 270 humanita.nih in 59 podpornh društev Vsa izčrpavajo svoje sile po veliki večini ob raznih posameznih prilikah, ob božičnicah, obdaritvah na mater nski dan in podobnem. Vsako leto gredo ogromna sredstva zato, da ustvarijo za par dni iluzijo izboljšanja. Živila. ki jih dobijo gospodinje ob takih priložnost h, so v nekaj dneh porabljena, in v hišo zija zopet glad. Obleka je v par mesecih raztrgana in denarja zopet ni, da bi si nabavili novo. Ponavlja se večno isto. Otroške košare, koliko jih je, »o trenutna pomoč. Otrok odraste — kaj pa potem? In koliko je mater, ki niso dobile nobene pomoč). Ali se zavedamo, da umrje vsako leto Štiri tisoč dojenčkov, in da pokop jemo vsakega osmega ali devetega dojenčka, ki ga v trpljenju rodijo naše matere. Tu je treba bolj dalekosežne pomoči. Naša dolžnost je, da ohranimo in omogoč:mo življenje otrokom, ki so tu, in ko bomo dosegli to, bomo šele moralno opravičeni govoriti o zvišanju rojstev. Iz dopsa Unije je razvidno, da rezultati, ki jib je dosegla, kažejo negativno bilanco. Vsa čast Uniji, da jih je javno Izpovedala! Pričajo pa ti rezultati obenem, da se je tudi ona lotila zdravljenja posledic, iae pa odstranjevanja vzrokov. Tako delajo pri nas domala vsi ln žanjejo neuspeh za neuspehom, njihova prizadevanja so kvečjemu kaplja v morje — in še ta ima v mnogih prmerih za posledico demo-ralizacijo. Ljudje se navadijo na to, da dobijo darila, ne da bi Jih sami z delom zaslužiti. Vsaka mi ošč na ponižuje in kdor x>n žanju ukloni, se demoralizira. Kar ek ima, si mora priboriti z delom, to ui ;le njegovega telesa in Juha. Za-naj naše humanitarne tn podporne m -za je delovale na to, da se bodo po ;mat. čnem načrtu izvajala javna dela. Nr naši vasi ni dobrih cest — od avto-Hi d nima vas dobička — ni elektrifika-vodovodov, ne praviln:h gnoj šč, reke r javajo neprestano svoje struge in jem-o plodno zemljo: na vsak korak sto na-sto nujnih potreb. Javno delo je vse-or najbolj uspešni način, da ohranimo .rcfee in jih rešimo pogina, če hodo ma-■ preskrbljene, bodo preskrbljeni tudi oci. Poziv dobrim srcem se Je izkazal euspešno sredstvo, človeških slabosti ni mogoče ukloniti s platoničnimi sredstvi, če je možno ustanoviti posameznikom *2na podjetja, je nerazumljivo, zakaj bi cela organizacija, ki zasleduje hu-m lame cilje, mogla ustanoviti podobne-podjetja aJl ga prevzeti v svoje roke, si tako pridobiti trajen vir dohodkov svoje del: V Kolikor pa bi se društva tftdalje obračala na zasebno pomoč, naj bi darove zbiraJa in ustanavljala z njimi ustanove kakor so materinski in dečji domovi, kuhinje, dnevna in nočna zavet šča ln sicer povsod, kjer so potrebna. Te ustanove bi biie v korist sedanjih in bodočih pokoljenj. Obdarovanje posameznikov nikoli ne doseže vseh potrebnih ljudi in jim tudi ne more nuditi trajne pomoči. Ce bi ves denar, kolikor ga je šlo že za razne bož črtice spominske dneve in druge obdaritve, osredotočili in zbrali ter porabili za. trajne ustanove, bi danes že iaJhko mnogo pokazal L če bi vsa naša društva sistematično or-ganizrala svoje delo, bi se tudi ne moglo pr meriti, kar se je primerilo letos, da navedemo samo en primer. Bilanca naše čevljarske industrije je letoe ugodna, v tujino so poslali na stotisoče parov čevljev in B tem so se naša uradna statistika, naže časopisje in ra-dio ponašali. Istočasno pa je moralo društvo slovenskih učiteljic kupiti več sto parov čevljev in jih poslati na mejo našim otrokom, ker niso imeli kaj obuti, in bi bili v snegu ln mrazu bosi. Vse premalo se zavedamo kr čečili protislovij, ki jih ustvarja pomanjkljiva organizacija naše;?a življenja. Vse premalo poguma imamo, da bi pričeli z delom pri jedru vprašanja. če hočejo naša dobrodelna društva res doseči trajne, stvarne uspehe, naj se ndruž jo ln naj si delo sistematično razde- lijo. Zberejo naj podatke o razmerah v vsaki občini. V ta namen naj iz centrale razpiedejo podružnice v zadnjo občino. Kjer je potrebna nagla pomoč, zlasti pozimi, naj s sodelovanjem vsega prebivalstva organizirajo javne kuhnje, matern-ske domove ter dnevna in nočna zavetišča, kjer bodo zaposlili ljudi, najslbo v delu za skupne potrebe zavetišča, v gospodinjskem delu ali v otorti. Obenem naj ta čas porab'jo za vzgojo teh lj-ikB v higienskem, gospodarskem in narodnem pogledu, v sleherni občini bo lahko najti prostor ln sredstva, če sijih bodo, oprti na avtoriteto oblasti, znali poiskati tam, kjer dejansko so. Prediože naj političnim predstavnikom konkretne predloge ln načrte za potrebne ustanove in naj z vsem svojim moralnim vplivom prit'snejo nanje, da se bodo za stvar tudi zavzeli Na terenu naj dela zasebna pobuda društva skupno z ustanova- mi, ki imajo podobne dlje, zlasti sirgienakih zavodom. Opozarjajo naj državno vodstvo na take nedostatke, kakor jdh kaže gornji primer s čevljarsko industrijo. Centrala naj končno pcskrbi za to, da bo dobila v rake donosne obrate, industrijske, poljedelske ali obrtniška podjetja. V teh naj ne samo zaposli potrebne, marveč naj z dobičkom gradi in vzdržuje socialne in kulturne Institucije v svojem območju. Spričo zavesti, da strada v naši bližini tudi en sam otrok, ne more ostati mirna nobena prava žena. tudi se ne more umiriti vse dotlej, dokler se to stanje ne spremeni. Naša dolžnost je zatorej, da se vprašujemo po vzrokih ln posledicah, da se končno vprašujemo po sredstvh, ki naj popravijo, kar je zamujenega. V ta namen so stavljeni tudi gornji predlogi. Pozivamo vse žene. ki se zavedajo, da sega jedro »ženskih vprašanj« mnogo globlje kakor se ljudem navadno zdi, da se o tem vprašanju izrazijo nam pošljejo svoje izkušnje, opazovanja, predloge in pom sleke ter tako pripomorejo k plodni diskusiji o našem najbodj perečem vprašanju. Henrika šantlova se je poslovila Mlada mati se je s tihim smehljajem sklanjala nad zibelko Svojega prvega otroka. Mala, rdečeiična Henrika je brezskrbno spaia. Njena mati je slikala, oče je hodil v šolo; bil je profesor... Nihče ni vedel, kakšno nenavadno življenjsko pot so sojenice določile Henriki šantlovi. Leta so potekala, Hen.ika je dobila vrsto bratcev in sestric in začela kazati veliko smisla za slikanje. Občudovala je svojo mater, ki je po cele ure presedela ob svoji platmn in mešala barve. Bila je stara tri alt štiri leta, ko jo je obiskalo prvo m gotovo največje zlo njenega življenja: dobila je ošpice in bolezen ji je zapustila neizbrisne sledove — na-glušnost. In pametni starši so že od vsega početka usmerili otrokovo vzgojo v tisto smer, kjer je kazal največ sposobnosti — slikanje. Bila je stara sedemnajst let, ko je nekega dne izstopila v Monakovem ln prvič prestopila prag akademije. To je bil njen prvi, odločilni korak v svet umetnosti. Njen prvi mojster je bil profesor Fehr. Pri njem se je učila slikarske tehnike Sedem let šolanja, sedem let rasti — kako hitro je to minilo! Potem se je v šoli Hel-lermanove učila figuralnega risanja, se poskusila v samostojnih kompozicijah, vsestransko izpopolnjevala svoje znanje. Na večji razstavi, ki jo je priredila ta šola, je prvič sodelovala tudi mlada Henrika. Razstava je šla-po vsej Nemčiji ln povsod je kritika našla pohvalne besede tudi za dela Santlove Mlada umetnica je lznopol-nlevala svoi okus Se v posebnih tečajih pri slavnem akvarelistu Fricu Heeenbarthu. Potem je prvič zapustila Monakovo, svoje šole Njena pot ie šla navzgor.... Obiskala je Dunaj Ostala je tam celo leto ln se šolal« pri Mihaleku. tovarišu Jurija Sublca. Njeno zanimanje je vedno čut odgovornosti Ne pozabi, da ni človeka, ki ne bi s svo-fim življenjem kakor koli vplival na svojo okolico Mati, otroci te na vsakem koraku posnemajo; čim več lepega in dobrega bodo videli na tebi. tem boljši bodo Gospodinja, tvoja pomočnica /e pod vplivom trojih dobrih in slabih lastnosti Delodajalka, tvoje nameščenke bodo več ali manj takšne, kakršna si sama Ne pozabi vzgajati odgovornosti pri sebi tn pri drugih! Koristni nasveti Pod mastne madeže v obleki, ki jih čistiš z bencinom, podloži pivnik. Pivnik bo sproti popil umazan bencin in ne bo se ti treba bati, da bi okoli očiščenega mesta ostali temni kolobarji. Stare rokavice lahko prav dobro porabiš za čiščenje stekla. Pozimi čisti okna s petrolejem, ki Ima pred vodo to prednost, da ne zmrzne na steklu. »G°iski vijenac« v nemškem prevodu. »Neue Ziircher Zeitung« Je pred kratkim prinesla lepo poroč lo o prevodu Njegoševega »Gorskega vijenaca«, ki ga je oskrbela v Zilrichu živeča Katarina Jovanovlč in je ?ašel v založbi Feliks Melnor v Leip-c'gu. Katarina Jovanovičeva je dobila za prevod kot nagrado Humbolutovo medaljo. TOREK. Obed: Fižolova juha s drobno testenino. (Jajnlne). Palačinke. — Večerja: Krompirjevi svaljkl v prepraženlh drobtinicah. SREDA. Obed: Na goveji Juhi krpice. Govedina. Pražen krompir. Porova omaka. — Večerja: Ajdovi igand z mlekom. ČETRTEK. Obed: Goveji golaž. Polenta, češpljev kompot. — Večerja: Precvrta polenta (od opoldne), s sladkorjem ln cimetom. PETEK. Obed: Prežganka z rezanci. Fi- žollca v omaki. Sirove cullce. — Večerja: Krompirjevi žličniki zabeljenl z ocvirki. SOBOTA. Obed: Ričet s prekajenlmi re-brci. Kislo zelje. Zmečkan krompir. — Večerja: Kislo zelje od opoldne. Ajdova polenta. NEDELJA. Obed: Na Juhi zdrobovl žličniki. Telečja pečenka (pleče ali bočnlk). Pražen krompir, čebulna omaka. Sirov zavitek. — Večerja: Kuhana govedina, od opoldne, v solati s fižolom. (Količina računana za 4—5 oseb) Spinačni kroketl Pripravi špinačo, kakor za prlkuho, toda precej gosto. Namesto moke za prežgan- Je vzemi dve žlici drobtinic. Iz dveh JaJo, mleka In moke pripravi testo za palačinke in speci lz tega 6—8 palačink. Pečene zreži na polovice, namažl jih a špinačo, zavij skupaj in polagaj v pekačo, v kateri raztopiš prej za dober oreh presnega masla, lahko tudi masti in postavi v pečico. V Ion-čku žvrkljaj nekaj žlic kisle smetane z dve-mi jajci polij po kroketlh ln pusti v pečici toliko časa, da jajca zakrknejo. Špageti s sardelno omako % kg špagetov skuhaj v slanem kropu, odcedi ln oblij a čisto vodo. Ko se dobro otečejo jih daj v kožico, v kateri raztopil nekoliko presnega masla ali segreješ par žlic olja. — V ponvi segrej tri — štiri žlice olja, vrzi vanj poi žlice moke, sesekljanega zelenega petršilja in strok strtega česna. Ko moka porumeni, dodaj eno polno žlico s vodo razredčene paradižnikove mezge, premešaj, po potrebi zallj do primerne količine omake in pokuhaj. Nazadnje dodaj dve sesekljani slani sardell. (Najbolj ekonomično je, da imaš za take jedi sardelno maslo v tubi namesto, da kupuješ sproti slane sardele. Tudi okus je boljši.) — Omako polij po špagetih, ki jih streseš v pogreto plitvo skledo ln potreseš s parmezanom- Za pomlad - nebroj škotskih vzorcev bolj veljalo portretu in tihožitju. NagluS-nost, ki jo ie kakor zla usoda spremljala skozi vse življenje, Je imela tudi tu svojo glavno besedo. Umetnica se je izogibala velike družbe in se najbolje počutila v ateljejih, kjer je delala portrete in tihožitja. Iz velikega sveta jo je zamikalo domov, v svojo Gorico. Skozi dvanajst let je na svojem domu poučevala slikanje. Njen atelje je bil zmirom poln učencev, ki jih Je pripravljala za umetniški poklic. Njena dela so se množila Toda prišlo je usodno 1915. leto Svetovna voina je besnela šantlovi so morali bežati kakor toliko drugih Vse so morali pustiti doma Henrika Je v naglici pobrala le nekaj svojih del, vse drugo Je uničila vojna. Dunaj, Kr^ko Maribor. LJubljana.... to so bile postale, na katerih se ie umetnica ustavMala. dokler se ni dokončno umirila v Liubijnnt fiele v Mariboru s® le znovs ra^žlvela. Tu Je de'9'a. razstavljala, poučevala. Ko Je okoli 1928. ». prišla v Ljubljano. ie b'lo n*enn ime Hubijanskl javnosti že dobro znano. so njen« 'like v-buiale zftntraanie že 1.1001 na nrvi slovenski razstavi ln ko ie le+o iwM*«vllala v Ber»~*-a^u doh«ia najvišje priznanje — kraljevo odlikovanje. Nosila ie v sehi ekrlt nem'r. ki 11 ni dal dolgo ostati na Istem mestu. VeMko in rada je notovnla. Posedala 1p oo znamenitih evropskih <*a'erii imela žena v občinskem svetu prav mnogo dela, posebno v socialnem skrbstvu. Kdo se danes v občini briga za življenje otrok po kmetih, ki so pač odvisni zgolj od premoženjskih ln življenjskih razmer staršev? Ako so 3tarši revni, hodijo njihovi otroci zelo slabo oblečeni in tudi v najhujši zimi bosi v Solo, ali pa ostanejo vso zimo doma, ker zaradi popolnega pomanjkanja obleke in obutve ne morejo iz hiše Mnogo jih je, ki so dopolnili 14. in 15. leto, pa še niso Imeli čevljev, razen v najboljšem primeru le coklje. Res je. da po nekaterih šolah obdarujejo najrevnejše učence, a to Je kaplja v morje, ki prav nič ne izpremeni neznosnega položaja v njihovih domovih. Noben odborni« se ne briga, kako ravnalo delodajalci ali skrbniki s svojimi varovanci. Obstoje sicer varstvene oblasti, a bo daleč. Obstoje društva, a tudi ta so daleč in nimajo moči in ne pravice posegati v »privatne Zadeve« vaSki mogotcev. Koliko fe otrok na kmetih, ki morajo služIti prt bogatejših posestnikih, opravljati težka dela. za plačilo pa ne dobe niti poštene obleke« _ a še slabše je z nezakonskimi otroci po vaseh. Mars katera mati prepusti gvolega ubogega nezakonskega otročička v skrb slabo p'ačnni ali neplačani ženski, veliko je pa tudi takih ki sicer obdrže otroka pri sebi, a ga s kakršnimi koli sredstvi skušajo spraviti s sveta — ker same nimajo od česa živeti. Kakor vemo. se oblasti do sedaj niso bog ve kaj zavzemale za take otroke, v večini primerov zanje sploh ne vedo. Občinski odbori so pač tudi za to tu, da bi se brigali za življenje slehrnega občana. 2al so občinski odborniki prepričani, da so storili svojo dolžnost, če so poskrbeli za plačevanje davkov, za promet v občini, za prometne poti, za šolsko poslopje, poleg j svojega domačega dela. Marsikdo bo rekel: »Dolžnost učiteljstva je, da svoj izvenšol-skl čas posveti razmeram na vasi.« Kdor tako misli, dela veliko krivico učlteljstvu ln ljudstvu. Učlteljstvo nima nobene zakonite zaščite za takšno delo, pa tudi ne denarja, ki ga I: boljševanje razmer zahteva. Kdo naj torej skrbi za te sirote? Ta skrb bi spadala v področje žen, članic ob-činrkih odborov, banskih svetov in ministrstev. Na teh mestih bi žena res lahko veliko storila za resnični blagor ljudstva, saj bi imela za to potrebno oblast. Tedaj bi bilo delovanje v vseh Javnih institucijah mnogo popolnejša — saj vemo, da sta pri delu za ljudsko blaginjo v manjšem in šir-Sem obsegu nujno potrebna razum in srce. Razum gradi na zunaj, srce v jedru. Vse te funkelie v javnosti pa bo dosegla žena le z volilno pravico. Izgovor, da je politika nekai grdega, umazanega, nikakor ne more obveljati, če Je p^ltika umazana. Jo je pač treba izore^enitl in prav za to se bore vsi pošteni ljudje. A. £. Tedenski jedilni list Kako bi kuhala če ... PONEDELJEK. Obed: Možganja juha z mozgovimi cmočki. Musaka. Krapki iz pa-ljenega testa s kremo. — Večerja: Spinačni kroketl. Solata. TOREK. Obed: Cvetačna Juha z ocvrtimi žemljevlml kockami. Telečji karmenateljnl v kratki omaki. Parjen riž. Kompot. — Večerja: Segedlnskl golaž. Krompirjev pire. SREDA. Obed: Na juhi jajčni vllvanci. Govedina. Pražen krompir. Kisla repa. Sad ne rezine iz krhkega testa. — Večerja: Biftkl. Glavnata ln krompirjeva solata. ČETRTEK. Obed: Na juhi jetrne kccke. Sočna pečenka. Testenl polžki. Trijet. — Večerja: čista Juha v skodelicah s prepe-čencem. Kuhan telečji jezik s hrenom ali jajčno omako. PETEK. Obed: Pretlačena krompirjeva juha. Kislo zelje. Kruhov cmok v prtiču. Jabolčni zavitek. — Večerja: špageti s sardelno omako, češpljev kompot. SOBOTA. Obed: Na juhi masleni žličniki. Govedina. Vinsko zelje. Krompir v kosih. Palačinke. — Večerja: Pečenice. Pražen ohrovt. NEDELJA. Obed: Telečja ragu Juha s cvetačo. Nadevana telečja prsa garnirana z maslenim drobnim krompirjem. Pesa in zelena v solati. Varšavska torta. — Večerja: Ocvrta telečja krača. Solata. KaJco maram kuhat!, kar... PONEDELTEK. Obed: Krompirjeva Juha z rižem. Sirovi cmoki. — Večerja: FI-ioi v solati ■ trdimi jajci. KHIMMUMUa ■ ■ I 'III——— Novi modeli KLOBUKOV od 1. marca dalje po zmernih cenah v novootvorjenem salonu »M 0 D I S T K A« LJUBLJANA — fc-lonhurgova 1. (dvorišče levo). Cenjenim damam se priporoča K l'NC IVANKA rdeče, rjavo ali rumeno karirasta. Seveda jih potem kombiniramo z enotnim tvori-vom, ki v barvi odgovarja neki vrsti teh prog. Kajpala si zam'šlja moda h karirasti bluzi enobarvno krilo, kakor tudi v karirasto krilo ne moremo nositi drugačne mimo enobarvne bluze. Tako vidite na prvem mestu naše skice zanimivo, enostransko drapirano bluzo 1z široko karirasteea, fi-neera volnenega blaga, ki Jo združimo a svetlim, v tri zvončaste dele ukrojenim krilom. Bluza ima majhen, okrogel ovratnik, ki ie postrani zanet z velikim gumbom ln poldolge, v ramenih razširjene rokave (1. sk'ca). Nenavadno okusno ln Hiibko učinkuje kratko, kroe ln kroe rp*mhano krilo, ki ga l7nono'"jmo z malo karirasto loolco. Ta jo-r>ira le kMrvla oovsem enostavna ln elad-ka in ima o7ke rokave ln majhen, okrogel ovratnik. Po vsei jo zapnemo c barvastimi erumbi (2. skica). ksrirss+a obleka učlnlnrie Irred-po rninrfnptno In Wva>"»o. pa Jo wito priporočam predvsem le vitkim ln visokim po- Leo-pilule Telovnik in dve bluzi Letošnja moda, ki stremi za okusnimi, pa enostavnimi učinki je predlagala tole skladno sestavo: majhen telovnik, ki mu priključimo bluzo iz enakega, svetlega blaga. Telovnik Je krojen po vzorcu dvovrstnih moških telovnikov In Ima dokaj globok Izrez ln ozke, okrogle reverje, bluza pa je kajpada povsem gladka in zapeta z vrsto drobnih gumbov. Isti telovnik lahko sestao vimo tudi a kontrastno bluzo, ki jo moramo izbrati v dokaj temnejšem barvnem odtenku, da je učinek povsem drugačen od prej« J! Vojna v temi" Shakespeare - pot do ženske kariere - Tajne pisave razkrinkavajo zločince, tihotapce in razbojnike V zadnjih tednih so v Ameriki razkrili ▼rsto senzacionalnih primerov, ki spadajo ▼ področje »vojne v temi« V oboroževalnih podjetjih so pravočasno preprečili sa-boužna dejanja, odkrili so gnezda vohunstva fn tucate nevarnih agentov spravili za zamrežena okna V javnosti velja vse to kol uspeh znamenitih G-menov. toda v ožjem kn-gu posvečcncev izgovariajo čeda'ie če-šče ime neke ženske, ki io stena molka zakriva radovednim pogledom javnosti in ki ima odločilno vlogo v tem boju z nevidnim orožjem To žensko Elizabeth Fnedmanovo, roje-Bo Sinithovo, imenujejo »žensko s tisoč tajnostmi«. Menila ni pretirano, če jo imenujemo tudi žensko, ki se je v Ameriki naiboh boje S s\ u ju spretnostjo pn reševati ju zamotanih ta>nih brzojavk je izročila oblastem v roke več vohunov in zločincev nego kateri koli drugi funkcionar amen ke /vezne vla de V svojem poklicu uživa isto tolikšen ug'ed kakor mož. polkovnik Villiam Fried-man, ki v> ga že pred leti imenovali za vodjo Signal Intelligence Servicea v \Va-shmgtonu. V tej lastnosti je Fnedman čuvar in sovcdec Toja'kih skrivnosti. L 191*» je mična m'ada dama z imenom Elisabeth Simthova zapustila kolegij da si po;;če primerno siužbo Bavi'a se »e bil« zlasti s filozofijo in matematiko Postala je asistentka bogate<>a zasebnega učenjaka Ge-orgea Fabvana Ta je imel dva konjička: neznansko rad je reševal tajne pisave in znake ter raz:skoval Shakespearejevo življenje T< čneje povedano skii-a' ie velikemu dramatiku osporavati zaslugo za lastna deta. skuhal ie dognati, do ie bi' pr«vi pisatelj Shakespcarejevih del Francis Bacon Ta dokaz je hotel podati z ra/lagc številčnih ugank v Shakespearejevh delih Snvthovs je prejela nalog, naj reši nove takšne uganke Pri tem ji sicer ni uspelo. da bi omajala Shakespeare jevo avtorsko slavo, pač pa •e ji je »budila strast do k r i p t o g r a f i j e. Fabvan ie imel v tem pog'edu največjo strokovno knjižnico v Ameriki in njegova asistentka, se je lahko pog!«'ht'a v taine pisave dveb^in pol tisočletja Do te strasti je zavedla tudi drugega sodelavca svojega šefa. biologa Friedinana. Pozneje sta postala mož in žena. Mlada učenja'ka zakonca sta se bavila najprvo s tem. da bi našla svojo metodo za reševanje tajnih sporuči! Res sta odkrila umen s ; s t e m. ki jima jc dajal možnost, da sta tudi posebno težka tajna sporočila reševala v razmeroma kratkem času. V krogih strokovnjakov sta kmalu zaslovela, govorih su v njih tudi o primerih, da sta arheološke pisavne uganke, ki so se z njuni učenjaki trudui mnogo let rešiia v nekoliko urah. Ko je Amerika I. »917 stopila v vojno, je odšel Fnedman kot častnik * merske desi- KVALITETNO BLAGO je trpežm-jše — zato tudi cenoJSe! \ Z obleko pa imate veselje ie če Vam dobro pristoja! Obiščite znano domačo tvrdke DRAGO SCHWAB LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 7. kjet Vam strokovno poaU eiejo po zmernih cenah! fiatt / i i ' •• __s me 5 fnrne službe v Francijo, njegovi ženi pa so poverili nalogo, da bi rila de častnike učila te dešifnme umetnosti Iz njene *jle je izšla cela vrsta 3preMiih specialistov v tem področju Po vojni je Friedinao ostal v službi ameriškega vojnega urada, njegova žena je za nekoliko let živela zasebno življenje, potem pa ie spet nastopila Ameri-ka vlada je bila začela velikopotezen pohod proti zločinskim organizacijam tihotapcem alkohola, razbojnikom in trgov cem z mamili. Ti 90 terorizirali milijone državljanov. imeli so široko razpredeno mrežo zvez. sporazumevali 90 se tudi » pomočjo tajnih pisav ki jih specialisti ob'asti v premnog h primerih nisr znali rešiti Tedaj se je viada spet obrnila na IrieJmanovu. V svojem novem področju je ▼ polni meri upravičila svoj sloves. Dan za dnevom so se množile sumljive šifrirane brzojavke na njeni mizi. dan za dnevom je razkrivala mahinacije zločinsk'h tolp in jih izročala policiji v roke. Samo v nekaterih posebno znamenitih primerih je javnost zvedela za to njeno vlogo Razvoj svetovno političnega položaja v zadnjih mesecih, mrzlično delovanje vohunov in sa-boterjev na ozemlju Zedinjenih držav je zakonca Friedmanova postavilo pred nove, težke naloge. Čeprav vladni urad- v \Va-shingtonu o delovanju njunega dešifnrnega urada molče, si vendar lahko mislimo, da gre velik del uspehov v podzemeljskem boju proti vohunstvu in sabotaži na njiju račun. Mraz in zgodovina Napoleon in »general Mraz44 — Tragedija Sveslov v Tydal&kem gorovju — Osvojitev Branibora Dogodki v svetovni vojni Leto&nja huda zima zbuja spomine na zgodovinske dogodke, kl je nanje vplival mraz v odločilni meri. Eden najouločilnejSih dogodkov vojne zgodovine je bil pač poraz Napoleonove armade v ruskih lednih ln snežnih pustinjah 1. 1812. Pogostoma očitajo Napoleonu, da Je, čeprav tako velik strateg, kl je sicer na vse mislil, neizogibni povratek lz Moskve tako dolgo zavlačeval, dokler nI njegove vojske uničil »general mraz«. Napoleon je Se do bitke pri Malem Jaroslavcu 24. oktobra 1812. računal s tem, da bo mogel svoje čete čez zimo nastaniti v dobre kvartirje. Nepričakovano zgodnji mraz pa je napravil debelo črto čez njegove račune. V opustošenih ozemljih je manjkalo živeža ln možnosti za nastanitev. To pomanjkanje je povzročilo katastrofo. Po svojem obsegu ln strahoti je ta katastrofa v Rusiji skoraj brez primere. V manjSI meri pa sc se podobni dogodki odigravali tudi drugače. V švedsko-norveški Drsalci in jadralci mm Letnftnja zima Je nndlla več nego dovolj priložnosti za vse zimske športe. Na ledu so se ude jat v« vali rlr«»tci tudi s jadri na veter Jastreb proti propelerju, Letalski učitelj kubanske vojske Leonard James bo na stara leta pripovedoval lahko o dogodku, kakršnega nI doživel menda Se noben letalec ln ga tako kmalu bržkone tudi ne bo. Po nekem vežbalnem poletu se je vračal na letališče v Havanl ko se je v njegov stroj zaletel velik jastreb Propelei je jastreba ubil. a tudi jastreb je zlomil propeler. James je Imel komaj Se toliko časa. da je lz letala, ki je začelo goreti, skočil s padalom. Padalo se je v redu odprlo nesreča 01 bila tedai Se nekam precej vsakdanja. Toda omeniti je treba da se je dogodek odigral nad merjem ln v to morje je sedai padal letalec Morje ni vedno najprimernejši kraj za pristajanje s padalom. Ima namreč svoje prebivalce, kl novodošle-ca ne sprejemaio gostoljubno, temveč bi ga rajši kar požrli. James je bil še v zraku, ko je opazil da v morju pod njim mrgoli morskih volkov Zaman se jim je skušal izogniti Kakor blazen je bil z rokami in nogami, na zadnje ie pa s streskom pristal baš na hrb- iNSEJURAJTE V ».JUTRU"! Otroci starih roditeljev Ljudstvo je že od nekdaj trdilo, da dado le mluJi starši zdrave, pclnovredne otroke, starši ki dobe otroke v starih letin, pa spravljajo na svet potomce, kl kmalu umrejo ali pa preživotarijo svoje življenje kot pohabljenci m bebci Znanost se je takšnemu nazlranju smejala. Kakor pa kažejo mnoge raziskave, je v stari ljudski veri vendarle nekaj resnice. Tako je pravkar tudi otroška klinika monanovskega vseučilišča objavila uspehe svojih »aziskav, ki so hotele dognati, da-ii kažejo otroci starejših staršev res v večji meri znake Izrojenosti tn manjvrednosti Statistika se opira na primere 13.000 otrok. Izkazalo se je. da se pojavljajo neke oblike idlotstva pred vsem na otrocih starih staršev posebno (Ista vrsta slaboumnosti. ki jo spremljajo težki pojavi telesne degeneracije ki jih poznamo pod Imenom mongolizina. Ti otroci, ki so videti v mar- Oblike ačiotstva pri potem-stvu — Važna je starost Nezgoda na l«Mu in njene posledice. (»lieiumcu«) Moda razvaja ženski svet Čevlji prvotno niso imeli pet ln takSni so ostali dolgo časa. Moda visokih pet je ' prišla iz Italije. Katarina Medicejska je > prišla z njimi v svojo novo domovino in jih je tam uvedla. Kakor marsikatera druga j slaba pridobitev je tudi ta preživela svoje početnike. Na Francoskem je preživela Katarino Medicejsko in je bila potem deležna celo precej nerazveseljivega razvoja. Ob času Ludovika XV. so postale pete tako visoke, da so morale ženske uporabljati palico, če niso hotele Izgubiti ravnotežja. Modne prifrknjenke tedanjega časa so bile v večni nevarnosti, da strmoglavijo s svojega visokega vznožja. Marsikatere navade ln razvade so ostale ko je njih vzrok že davno zapadel pozabi. Tako tudi navada moških, da vodijo ženske pod pazduho čez cesto ali v drugo sobo. Ta običaj Izvira iz dobe najvišjih pet Zanimivosti Dele strojev pleskajo v novejšem z različnimi barvami, da bi čuvali delavcem oči in s tem povišali proizvodnjo ter zaslužek. V neki tovarni čevljev so delavci n. pr. šivali črne čevlje s črno nitjo ob črnih strojih. To je oči tako utrujalo, da je dal inženir stroje pobarvati rumeno in zeleno. Posledica je bila ta, da so delavcem oči postale boljše ln da je bilo tudi manj slabo narejenih čevljev. Hrček spravi v svoje skladišče včasih do 50 kg žita. Lahko si torej mislimo, da utegnejo hrčki napraviti veliko škodo. V mednarodni rabi se je ustalila beseda konservatorij za glasbene šole, čeprav nima ta beseda z giasbo nobene zveze. Kon-servatorijl so bili prvotno prostori, v katerih so hranili blago. Italijanski konser-vatoriji. kl so bili domovi za muzikalne otroke brez starcev, so dali povod za sedanjo rabo te besede. letalec s padalom pa na morje med pošasti tu velikega morskega volka. K sreči pa je neko vodno letalo opazovalo njegovo smolo ln komaj je dosegel vodno površino, je že nad njim zakrožilo. V trenutku, ko se je proti Jamesu zapodi) cel trop požrešnih ribjih zverin v bojni formaciji, je vodno letalo udarilo med nje ln jih prepodilo — toda oba njegova plavača sta se ob sunku z vodo razbila tako da je letalo samo potrebovalo nujne pomoči Ta rešitev je prišls Se pravočasno Prlbrzela Je patruljna mo-torka kl Je sprejela tako Jamesa, kakor posadko vodnega letala na svoj krov. vojni 1.1718./19. je do neznatnega ostanka 500 mož izginila svedska vojska pod poveljstvom generala Armfeldta, ko se je v strašnem snežnem viharju od 12. do 14. januarja umikala čez pusto Tydalsko gorovje. Ta grozotni dogodek obravnava mogočna Hegarjeva zborna balada »Ljudstvo srnrti«. Podobno je bilo z oddelkom angleške vojske v afganski vojni 1. 1840., 41. Pri poskusu tega oddelka, ki je štel 6000 mož, da bi se pozimi iz Kabula, ki ga ni mogel držati, umaknil preko Khaiberskega prelaza v Indijo, je propadel sredi strašnih zimskih nadlog in sovražnikovih napadov do zadnjega moža in z vsemi številnimi ženami ter otroki v Kabulu umorjenih Ev-ropcev. En sam nio^ se je rešil, da je lahko v Indiji poročal o strašni usodi uničenega oddelka Vaien zgodovinski dogodek, kl ga j« omogočila zima, je bila tudi osvojitev Braniborja po nemškem kralju Henriku Ptičarju v zimi 927./28. To staro slovansko mesto so mogli Nemci zavzeti le na ta način, da Je zima trajala nenavadno dolgo in da so zaledenela močvirja ter reka. ki so mesto ščitili s svojimi vodovji pred sovražnimi napadi. Tako so se Nemci mestu lahko približali ln ga zasedli še pred nastopom odjuge. Dne 25. januarja 1795 se je mogel zgoditi edinstveni dogodek, da je francosko konjeništvo osvojilo holandsko vojno brodovje. ki je nebogljeno obtičalo v ledu pred otokom Texelom. Tudi med svetovno vojno je zima večkrat odločilno posegla v dogodke Tako so se v zimi 1917 /18 boljševiki prvotno branili podpisati mirovno pogodbo v Brestu Litovskem. Nemške čete so bile v oktobru 1917. osvojile otoke pred Rlgaškim zalivom. v februarju 1918 je morje tam zmrznilo ln preko leda so Nemci nenadno vdrli na kopno, si zaporedoma osvojili Reval, Dorpat in Narvo ter Ruse prisilili, da so jjodpisall. Plavolasci, črnolasel in rdečelascl iaSje m d^e matere sikakšnem ozlru podobni Mongolom, zastajajo ua živalski razvojni alupuji. Dunajski nevrolog dr. Biuch je v njihovih možgunih in hibteničnem mozgu odkril celo Upičuu živalske, atavistične posebnosti. Vzioki mongolskega uliolotva so bili doslej neznani sedaj so ckIKi 111 vsuj em-ga. in sicei preveliko starost staršev, ali piav za prae Svetlolasa so pravi Švedske farme za kožuhovino Po najnovejšem štetju je bilo ob koncu lanskega scpteinbia na Švedskem 5Uo0 farm, kjei so gojili kožuhovinaste živali. Samih žival« je bilo 317 000. to je nad 100 tisoč več nego 1. 1937., a število farm je tedaj znašalo Komaj 650. Na farmah je zaposlenih 6100 oseb. V januaiju so blizu Stockholma Imeli veliko dražbo kožuhovine, prt čemer so prodali okrog 20 000 kož srebrnih lisu, 10 000 kož modrih usic In 13.500 kož močvirske vidre ali nerca Cene za kože so bile znatno nižje nego v prejšnjih letih. mučenlkl prehladov, temnolase! pa so večinoma bolj zdravi nego drugi tipi Plavo-iasci in rdečelasci so pogostoma podvrženi revmatlzmu. Plavolasci le redkokdaj prenesejo daljše sončenje in ne postanejo rJavi, temveč rdeči Podvrženi so sončarici. | Koža teninolascev nasprotno nevtralizira | ln absorbira najnevarnejše sončne žarke tei kmalu porjavi. Tako koža svetlulascev, j kakor temnolaseev vsebuje ista barvila, ! rdeče, oranžno, rumeno, zeleno, modi o. in-I dlgo ln vijoličasto, toda pri plavolascih ; prednjačijo rumeno in zeleno, pri temno-lascih pa rdeče in modro barvilo Lz tega i razloga postane plavolas človek lahko dobesedno »zelen«, če ga napade nenaden strah. Zakladi na dnu reke Neka amsterdamska družba je zaprosila bratislavska občino, da bi smela Iskati ladje z dragocenim tovorom kl ležijo v bližini mesta baje na dnu Donave. Gre za deset ladij, ki sc bile natovorjene z zlatom ln srebrom ln so po bitki pri Mohaču 1. 1526 pred Turki vozile po Donavi navzgor Večina teh ladij pa se je potoptla. Pred mnogimi leti je neki ribič v bližini Bratislave našel ladijski top, ki Izvira lz tega časa ln ga je še videti v bratislavskem muzeju. Omenjena amsterdamska družba ima baje zanesljive podatke, da ležijo takšne ladje z dragocenimi tovori v donavskem blatu tn pesku, pa bi jih hotela poiskati O njeni prošnji bo odločala Se slovaška vlada. ANEKDOTE Kralj Henrik VITI se je kmalu potem, ko je dal obglaviti svojo drugo ženo Ano Boleyn potegoval za roko lepe princese Mi anske. ki se je bil zaljubil v njeno sliko Odposlanstvo ki ga je poslal v Milan, so tam slavnostno sprejeli Princesa se ni dolgo pomišlja.a s svojim odgovorom na snubitev mogočnega kralja Sprejela je odposlance s sledečimi besedami: »Čeprav mi predlog slavnega kralja dela veliko čast. sem vendar prisiljena da ga odklonim Neka telesna napaka me sili da roko Henrika VIII. odklonim: Imam. na žalost, samo eno glavo! Sporočite njegovemu veličanstvu, da bi njegovo snubitev sprejela z veseljem — če bi imela dve glavil« ★ Profesor Piccard, znameniti raziskovalec stratosfere, je prišel nekega dne kot gost v podeželsko hišo nekega prijatelja, kl ga je bil povabil za nekoliko dni Piccard je prišel ves prehlajen. Kašljal ln kihal je neprestano Na vprašanje je odgovoril, da si je ta prehlad nakopal med vožnjo. »Veste, okno v kupčju, kjer sem sedel, Je bilo razbito in veter mi je pihal naravnost v obraz ...« je dejal. »V tem primeru bi pač lahko zamenjali svoj prostor s kom, kl ni tako občutljiv za prepih in mraz«, je rekel gostitelj. »To je bilo nemogoče«, je menil profesor. »Kako naj bi svoj prostor s kom zamenjal, ko sem pa bil sam v kupčju?« VSAK DAN ENA I R Ena ura hudega dežja pospravi z velemestnih cest več nesnage, nego bi je moglo 100.000 delavcev v desetih urah. bf lahko Imenovali to napravo, M so Jo ' zadnji ča« metali sovjetski letalci na finska mesta. Aparat se zapiči v sneg ln se tako dolgo vrti v krogu, dokler ne eksplodirajo j v nJem vse bombe, Id Imajo velik učinek Temeljna napaka: Ocenjevati ln obravnavati Idealne stvari realistično ln realne Idealistično. »Ljubezen nikoli ne mine«, to Je eden najbolj nenavadnih ln najglobljih stavkov v evangelijih. Vsebuje najvišjo filozofijo ljubezni. Ljubezen je vedno nekaj bodočega ln rastočega Človek, kl pravi — ljubil sem — ne ve ničesar o ljubezni. Izgovoriti, kai misli, je stvar filozofa. Izgovoriti, kar doživlja, je stvar pisatelja. Izgovoriti, kar misleč doživlja, Je stvar pesnika. Državniku, kl Je nekoč povedal resnico, ne verjamejo več — tudi če se laže. Kar nas pogostoma najmočneje veže s življenjem, je najrahlejSe. Ne samo frizerji, tudi neki pisatelji delujejo z briljantino. Kar danes doživljamo. nI zgodovina, temveč zgodovinski pouk. Katera je najdragocenejša snov? Mir! življenje Je nasproti nam pogoatoma enako muhasto. Ironično ali cinično, kakor smo ml nasproti življenju. življenje Ima samo en smisel: stremeti za iitr>ifd^m življenja. i »Vidiš, Metka, takšni to bili prastarSi Germanov.« »Kaj niso nosili nobene obleke?« »Veš, gotovo takrat še niso imeli nakaznic za blago, kakor v sedanji vojni.« (»Gotz«) Pestra nedelja Tekme na vseh straneh V Ljubljani v skokih sn na ledu, drugod pa niz smučar* skih tekein in tudi ves nogometni spored v obeh ligah Število prijav za današnje medklubske sh ah al ne tekme na Rožniku je že doseglo 40 Svojo udeležbo so prijavil, vsi klubi iz l.ZSP, ki gojijo to smučarsko panogo Gorenjci bodo poslali dva člana Bratstva z Jesenic, m si.er poazveznega prvuka v kombinacijah Pogačniku in Kor-deia Tekma se zučnt ločno ob 15 Vstopnina je samo 4 din Najkrajši dohod do AliKiteca je od tramvajske postaje pri (Ja-tilskem domu v Šiški ati od stare cerkve. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril bo v restavraciji »Bellewue* Spored na drsališču Pred to hokejsko tekmo bo še zanimiva mladinska drsalna prireditev dtklet in deč f'ov, ki bo gotovo tudi zanimala prijatelje tega elegantnega zimskega športa. ★ Ostale smučarske prireditve Razen skakalne tekme v Ljubljani bo danes še na raznih straneh cela vrsta važnih ln zanimivih smučarskih prireditev. V Mojstrani bodo popoldne ob 14. medklubske skakalne tekme ra seniurje, ju-nlorje ln mhulino. Ze do včeraj je bilo za to tekmo prijavljenih nad 40 skakačev Tekma bo zaradi bližnjega državnega prvenstva v skokih gotovo pritegnila vse, ki mislijo prihodnjo nedeljo startati v oni veliki konkurenci. Na Mrzlici bodo dane« ves dan tekme za prvenstvo LZSP v alpski kombinaciji Spored je razdeljen tako, da bo zjutraj ob 8. slalom, popoldne ob 14.30 pa smuk Sla-lomaka proga bo trasi rans^ na vrhu Mrzli ce. proga za smuk pa bo vodila z vrha Mrzlice v Trbovlje. Na tekmi računajo z veliko udeležbo. Podsa* ey.no prvenstvo v alpski k"mh!n:i-dj! pri Oljski koči. Danes bo pri Celjski koovič ln major T.jub. Mit-rovič. JZSS je zastopal g. Jcso Goreč. Proga je bila dolga 18 km in je deloma vo<.lila po goezdnem. deloma po o:lprt-m svetu izpred Smučarskega doma Ljubljane, kjer sta b.la tudi start in cilj. Tekmo- vanje se Je pričalo v viš""nl 1260 m, proga pa se je začela po kratkem padcu vzpenjati, tako da je pri 13. km dosegla najvišjo točko 1450 m od tam pa je zopet začela padati do 1260 m. Vodila je preko grajske kranjske in javornISke planine. Vsega skupaj je startalo 22 izbranih smučarjev rv armije Prvi je prispel na c!lj podporočnik Jože švigeli (I. p'an polk) 1:2120. 2. poročnik Dragotin Crnobori (I plan. polk) 1-21.48, 3. kaplar Milan Boltezar (EL. plan p.) 1:23.12, 4. podporočnik Franc Primožič (1. plan. p.) 1:24.28 5. porlrporoftrk Emil Kranic (II plan. p ) 1:26.16, 5. podporočnik Anton Kranjc (I plan. p.) 1:26.33, 7 kapetan U. klase Ti-homir Petrov č (I plan. p.) 1:27.34. Jutri bo odmor v ponedeljek pa so pa-troine tekme na 30 km s streljanjem. Vreme na Pokljuki je prav idealno in sončno. drž, prvenstva v skokih z mednarodno ndeležbo v Planici dne 3. marca JZSS razpisuje državno prvenstvo v smuških skokih v nedeljo dne 3. marca t. I. v Planici na 60 metrski skakalnici. Tekme se lahko udeleže vsi pri JZSS verificirani tekmovalci in Inozemski tekmovalci prijavljeni po svojih savezlh. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih JZSS ter I. W. O. { 2. Tekma se ocenjuje ločeno za državno prvenstvo ln z mednarodno udeležbo. Državni prvak postane lahko samo jugoslovenski državljan. Državno prvenstvo se vrSl v razredih, za tekme z mednarodno udeležbo pa nI razredov. Prijave Je poslati na predpisanih tekmovalnih prijavnicah na JZSS do petka 1 marca t. I. Skakalnica bo odprta od 27. t. m. dalje za oficielni trening. Vodja treninga, je član uprave JZSS g. Bogo Sramel. V soboto dne 2 marca je obvezni trening za vse domače ln Inozemske tekmovalce. Kdor se tega obveznega treninga iz katerih koli razlogov ne bi udeležil, ne bo smel startati. Darila: prvi trije v tekmi z mednarodno udeležbo prejmejo plakete. Prvi trije v tekmi za državno prvenstvo prejmejo tudi plakete. Vodstvo tekmovanja: načelnik tehničnega odbnra g. Stane PredaHč. Sodniki: An-te Gnldovec, Jernej Jelenlč, Albert BUd-steln (vodja nemSke delegacije). Sodniki namestniki: Bogdan Zupan ln Bogo ftra-meL Starter na naleta: Lado Vučnlk. Star-ter na mostu: Ervln Zupan. Vodja skakalni«*: Stane Miklavčlč. Vodja rediteljev: Ferči Drofenik. Napovedovalec — speaker: Božo Kramaršič. Zapisnikarji: Boris Ko-govšek in Viktor NovSnk Morilci skokov: Bernik, Strikbereer, Korenini. Jesih, Ber-var. Ravnik Franc. Blaga inKk« služIm: Milan Faidlga. Zdravnika: Dr. Lado Kaj-zel. dr. Frane Novak. Tekma se prične v nedeljo dopoldne točno ob U. Razglasitev rezultatov ob pol 17. restavrarllo Osvald poleg kolodvora Imena pokroviteljev bomo lavlll naknadno Morebitne Iznremembe tega razpisa si pridržuje prireditelj. SK Ljubljana le dobila trenerja Stalno Je bilo slišati na lgriSču kritiko, zakaj si vendar »Ljubljana« ne najame trenerja. Trener Je sedaj tu: vodstvo kluba Je torej priiateljem nogometa ugodilo. Izdatke za trenerja pa klub lz svojih skromnih dohodkov ne more kriti. Odbor kluba apelira zaradi tega na vse simpa-tlzerje. da se sedaj klubu oddolžijo s tem. da pristopijo k uvedeni trenerski akciji z gotovim mesečnim prispevkom. Odbor SK Ljubljane. Dve san&aški tekmi v Pretekle nedeljo so Bohinjci kar na dveh krajih tekmovali na saneh. Vsega je bilo nad 90 tekmovalcev, samih domačinov Nikoli rf Bohinj videl toliko športnih prireditev kakor letošnjo zimo. Začenši s prvo BRjika^ko tekmo na Silvestrovo so ee vrstile vse nedelje, razen dveh samih, zanimive zimsko športne prireditve. Razen ' smučanja postaja pri nas spet zelo popu- j larno sankanje, kar je najbolj pokazala ! minula nedelja. Agilni Smk. Bohinj je or- J ganiziral kar dve tekmi, in sicer eno skup- j no z »Društvom kmečkih fantov in deklet« iz češnjice, drugo pa v Bohinjski Bistrici. Vreme je bilo nadvse ugodno in je krasen solnčni in nc premrzel dan kar vabil nportnike in gledalce v zimsko naravo. Kot bohinjsko posebnost smo glodali to nedeljo tudi tekme s samotežnimi sanmi, s katerimi vozijo sicer les in seno s planin Proga za tekmo v zgornji dolini je vodila % Uskovnice, kjer je bil start blizu koče SPD, do mosta v Srednji vasi in je merila oKrog 6 km. Bila je dobra, toda zelo naporna. Kljub temu. da so vsi vozači pokazali mnogo drznosti na te,j težki progi, vendar ni bilo nobene nezgode. Udeležencev Je bilo nič manj kakor 53, pa tudi gledalcev se je na startu ln cilju nabralo neka* sto Za veselo razpoloženje na startu Je skrbel »konzul« z Uskovnice in pa har- monikah. ki je vsakemu tekmovalcu pred odhodom zaigral koračnico Startalo je tudi nekaj deklet ki so se prav tako dobro držale kot fantje. Na nekaterih delih proge so tekmovalci dosegali hitrosti do 60 km na uro Razglasitev rezultatov Je bila v gostilni pri Zupancu v Srednji vasi. Rezultati: enose^ežne »anke 1. Stare Janez, Cešnjica 13:04, 2. Korošec Jernej. Jereka, 13:20 Samotežnc sani, dvosedež-ne: 1. Cvetek Jože in Viktor. Srednja vas 10:44. 2. Cvetek Janko in Stare Jože. Srednja vas 11:34, 3. Zupane Ivan in Martin 12:10. Proga za tekmo v Bohinjski Bistrici je vodila iz Raven do prvih hiš v Bistrici. Pri tekmi se je močno poznalo, da je bila obenem tudi tekma z Uskovnice. Tekmovalo je samo 28 tekmovalcev in tekmoval. Rezultati: enosedežne: Ravnik Alojz 5:11, Andolfek Anica 5:20. Dvo»edežne: 1. Ravnik Franc in Jože 4*51 2, Žnidar Anton in Francka 5:30. Samotežne sani. dvosedežne: 1. Rozman Lovro in MIlan Franc 4:27, 2. 2igman Viktor in Sodja Lovro 4:44. Z občnega zfesra ] SK Kranja Novi odbor naj skrbi tudi za poživitev ostalih sekcij v klubu Pred kratkim je bil ob pičil udeležbi članstva redni občni zbor edinega mestnega športnega kluba v Kranju. Vzroke za nezainteresiranost zanj je iskati v tem, da Ima klub prema'o zavedno članstvo, nadalje pa tudi v tem, da klub razen nogometne st kcije še do danes ni mogel razviti ostalih SDortnih panog. Sicer ima lah koatletsko "sekcijo in table-teniško, toda obe sta dosedaj bolj životarili, , er se je moral klub vseskozi boriti s financami. Tako ti dve sekciji nista mogli uživati večjih podpor, pripadnikov lahkcatletske-ga športa pa se je celo organiziralo v drugih športnih klubih. Dejstvo je, da klub dosedaj pri občini in meščanstvu ni užival one podpore, ki bi jo kot edini športni klub v Kranju 'ahko in celo moral už;vati. Zaradi dolgov so se tako vsa zadnja leta porajale v klubu hude krize, ki so jih mora 11 z največjo težavo le zasilno reševati iz teta v leto. Zadrjl odbor s predsednikom g. Liebrom na čelu Je z izrecno Stednjo in raznimi prireditvami zabavnega značaja vsaj deloma uravnovesil porušeno stanje, tako da ima sedaj novi odbor vse možnosti. da pride klub do one športne višine, kakršno je dozdaj dosegla le nogometna sekcija, tudi v ostalih sekcijah. Iz poročil načelnikov posameznih sekcij bi bilo vredno omeniti samo poročilo nogometne sekcije. V zadnjem letu je klub odigral 46 tekem, 31 jih je odločil v svojo korist, 6 je bilo neoJločenih. 9 pa jih je Izgubil. V podsaveznem prvenstvu zavzema klub tretje mesto in je dozdaj v 16 tekmah zabil 28, prejel pa 16 golov. Glede na to, da je treba pritegniti k klubu čim večje število delavcev iz vseh slojev meščanstva je bil nato Izvoljen no- vi odbor z predsednikom g. Sircem Fra-njem na čelu, v ostalem odboru pa so gg. češenj Karol dr. Crobath Fred. Dyml Josip, Gorjanc Franc. Gujič Mirko. Hlebš Rudolf, Prah Adolf. Ogorelec Ivan. dr. ši-lar Igo, ReS Makso. Savnik Ivan ml., Ku-ra.lt Jože, Likar Zmago, Mayr Rici ln Čolnar Otmar. Tako so dani vsi pogoji za čim večji ln lepši napre ek kluba, zlasti naj bi ta novi (Kjbor izvršil ureditev prostorov, in požl- Slovenska kolcsurska zveza — Ljubljana (službeno). Zaradi nenadnega sklicanja rednega občnega zbora Kolesarske zvezt Jugoslavije, ki bo dne 10. marca v Zagrebu, sklicujemo svoj I. redni občni zbor v nedeljo, dne 3. marca ob 10. v prostorih kavarne Vospernik, Stari trg 34. Dnevni red bo običajen s posebno točko o predlogih za občni zbor Kolesarske zveze Jugoslavije. V primeru, da bi občni zbor ob določeni url ne bil sklepčen, bo pol ure kasneje ob vsakem številu prisotnih delegatov. Opozarjamo vse tri kolesarske pod-zveze in kolesarske klube, naj glede na ustanovitev Vrhovne kolesarske zveze Jugoslavije, ki bo 10. marca t. 1. v Zagrebu, zanesljivo in brezpogojno pošljejo na ta občni zbor svoje delegate. Ker pa Imajo v smislu zvezinih pravil pravico glasovanja ln stavljarja predlogov le tisti klubi, ki so poravnali letno članarino, naj ev. zamujeno uredijo pravočasno Odbor. Kolesarska podzveza — LJubljana (službeno). ObveSčamo vse včlanjene kolesarske klube, da bo nadaljevanje rednega občnega zbora podzveze v nedeljo dne 3 marca t. 1. ob pol 9. v prostorih kavarne Vospernik, Ljubljana, Stari trg 34. Ker je glavna točka dnevnega reda — volitev novega odbora, se klubi opozarjajo, da se po svojih delegatih sigurno udeleže občnega zbora. Delegate opozarjam obenem na I. redni občni zbor Slovenske kolesarske zveze, ki bo Isti dan ob 10. v istih prostorih. Predsednik. Smučarski tečaj za začetnike v Ljubljani. Smučarski klub Ljubljana priredi še en tečaj za začetnike. Tečaj vodi savezna smučarska učiteljica gdč. Virensova. Prl-četek v ponedeljek 26. t. m. ob 15. pri Čadu. Tečaj je brezplačen. Enemu izmed navzočih na občnem zboru LAP. Anonimnih dopisov lz načelnih razlogov ne objavljamo. Pravi športnik je tudi gentleman. Urednik. Iz Zagorja z— Dva žalostna pogreba. V črtrtek so v 25agorju slovesno pokopali 501etnega steklarja Petra Martinija iz Hrastnika. Ko je pred dobrimi 10 leti prenehala v Zagorju obratovati steklarna, je vodstvo zaposlilo delavce v steklarnah v Hrastniku, Paračinu in Rogaški Slatini. Tako je tudi pokojnik moral v Hrastnik, doma v Zagorju pa je pustil bolehnega, zdaj že blizu 80 let starega očeta steklarja. Usoda je hotela, da je oče preživel sina. Mnogo steklarjev oboli zaradi dela pri žare-člh pečeh. Tudi pokojni Peter se je prehla-dil, bolehal Je dve leti ln Je podlegel v ljubljanski bolnišnici. V četrtek okrog 14. ure so ga z avtofurgonom prepeljali do zagorske cerkve, od koder se je nato pomikal velik žalni sprevod na pokoprlišče. V sprevod se je uvrstilo nad 100 steklarjev lz Hrastnika s svojo godbo, prišli pa so tudi razni zastopniki društev. V cerkvi ln na pokopališču so zapeli hrastniški pevci. To Je vedno lepa gesta steklarjev, da pokojnim tovarišem v velikem Številu izkažejo zadnjo čast. Pokojniku, ki je zapustil ženo ln tri otroke, bomo ohranili lep spomin. — V petek ob 16. pa so pokopali 59 let staro Marijo Sumerjevo lz Potoške vasi. Pokojnica je doživela kruto razočaranje v zakonu ln Je preizkusila trdo življenjsko borbo za svojo družino. Mož je bil zaposlen pri rudniku in je spočetka z lahkoto preživljal ženo ln tri otroke. Saj sta Imela celo lastni dom. A kakor mnogo drugih je tudi on odSel pred 30 leti v Ameriko. Potem se ni več oglasil. Sodijo pa da Se živi. žena je ostala brez vseh sred stev a nedorasthnl Otroki. Dva sta sa do* slej že osvojila in sta bila materi v pomoč, toda žena je bila že toliko izčrpana, da je prezgodaj podlegla. Vsi, ki smo poznali njeno življenje, ji bomo ohranili lep spomin. Iz Novega mesta n— Zaradi izrednih prilik, ko moralo kroiači. šivilie in modistinie poravnati svo-le obveznosti vnaDrei. obveščamo spričo tesa javnost, da vsa dela in naročila izeo-tavljamo samo Droti takoišniemu plačilu Združenje kroja? ev. krojačic ln modiHinj za srez Novo mesto. (—) Z Jesenic s— Mnoge o»ebe, ki prosijo za sprejem v službo pri KID, prilagajo svojim prošnjam znamke za odgovor. Nekateri prošnje celo kolkujejo. Do nedavnega smo te poštne vrednote prosilcem celo vračali. Ker pa to vračanje zahteva prveč zamude časa, odstopamo vsako tako vrednoto bla-ga,jni bratovske skladnice na Jesenicah. Toliko v vednost vsem prizadetim! Inšpekcija dela KID. (—) Iz Hrastnika h— »Dr« na Sokolskem odru. Prejšnjo soboto in nedeljo so naši vrh igralci uprizorili Nušičevo komedijo »Dr« v režiji neumornega br. inž. Rikija Freyerja. Stare- ga Cvtjeviča. centralno osebo komedije, ie odigral s prirojenim humorjem režiser Freyer. ki ie tokrat praznoval svoi stoti nastop na deskah sokolskih odrov. Nieuov verni drug ie bii zabavni Pogačnik (Bla-goje). Volkova (Cvijevička) Je rutinirana igralka, ki nam ie tooot podala svoistvenl tip žene beograjskega mogotca. Ljubezniva para so postavili Kavšek-Kavškova in Stefančič-Loborčeva Izvrstno je bilo »za^ vetišče št. 9«. a »krona« sestra Koit*..ova. res kleoetava napelievalka Prav tako Rome v vlogi prof. Reismana. Radi bi videli še kai podobnega. h— Smrt kosi. V Pranrotnem le umrl kmet g. Janez Rotar. do domače Načeli. Dosegel je 70 let. Ob veliki udeležbi so ea pokopali v Dragi — V občinski ubožnicl je umrla Ivana Mestričeva. — Na Dolu sta pa šla v večnost v eni in isti noči dva gostilničarja gg 671etni Matija Pust in 55-letni Jakob Draksler. Prvi le bil dober gosoodar in znan do svoii šegavosti: drugi g. Draksler. le bil oa časten član dolske gasilske čete ln dolgoletni žunan bivSe dolske občine. Pod njegovim žuoanovan em se le zgradil na Dolu vodovod ter 9e ie postavila ena Izmed najmodernejših ljudskih Sol. — Vsem pokojnim nai bo 'ahka domača gruda! Njihovim sorodnAom nate sožalje! Tržaške zanimivosti in tržiške skrbi Občni zbori in prireditve — Občinska kriza Tržič 24. februarja Občni zbor Bralnega druitva je bil v četrtek v gostilni pn Bastlju. Bil ie to 51. občni zbor in je društvo z njim predlo v drugo polsto'etje svoiega delovanja. Pred številnim člnastvom so funkcionarji podali poročila in je občni zbor dal odboru rnzresnico s pohvalo, ki jo je odbor s požrtvovalnim delom polno zasluži-!, posebno s tako sijajno izvedeno petdesetletnico društva. ki je s svojimi prireditvami dokazalo. kako globoko je zakoreninjeno med trži^kim prebivalstvom Iz poročil posnemamo. da je marljivi pevski odsek spet na višku. Po odhodu ravnatelja Albina Lajovi-ca je pevski odsok močno občutil pomanjkanje dobrega pevovodie sedaj pa je to vprašanje srečno rečeno in je dobil z g. Edvardom Ošabnikom spet vodjo, ki z vso vnemo in znanjem vodi petje, tako da je upati, da bo zbor kmalu spet na višku. Knjižnica pod vodstvom g Ivana Stopar-ja deluje uspešno. Edino kar manjka, so lepi društveni prostori, tako z« knjižnico, za čitalnico in za pevske vaje. Odbor si je nadel nalogo, da poišče v bodočem obdobju take prostore. Po poročilih funkcionarjev fe bil soglasno izvoljen stari odbor pod vodstvom marljivega g. Cirila Stritiha. Na povabilo društva se je udeležil občnega zbora delegat ZKD g. Vekos'av Bučar, ki se ie po volitvah oglasil k besedi in govoril o važnosti narodno prosvetnega dela in o nalogah naših društev v sedanjih resnih časih, ko se moramo pripravljati ne 'e vojažko, tem več v prvi vrsti tudi moralno na vse mo-rebitnosti. Letošnji pred pust Je bil VrateV, p« menda še predolg, posebno za žepe naših veseljakov Veliko prireditev pri nas ni bilo; Jadranska straža. Športni klub Tržič. Sokol in rejci malih živali so se lahko tvrstili. Letos ni bilo gasilske veselicc šoferji niso plesali. Bralno društvo in športni klub Ljubelj tudi nista priredila ničesar. Povsod se je tudi opazilo, da ljudje malo trušijo. vsak se premisli, preden izda dinar, vsak hrani za težke čase, ki morda pridejo. Precej življenja so prinesli v Tržič gorenjski smučarji, ki so priredili v dneh od 26. do 28. januarja semkaj svoj izlet. Tržič je v tistih dneh pokazal vso svojo gostoljubnost in se potrudil, da nudi go6tom vsega kar si poželi jo Zdi se nam, da je bila le naša občinska oblast malo preveč ozkosrčna. Namesto da se dovoli tujim obiskovalcem, ki 90 prišli mogoče prvič v naš kraj, malo veselja in če žele malo dalj časa zabave v gostilnah, je moral hoditi nočni čuvaj še bolj točno kakor drugekrati po gostilnah napovedovat policijsko uro Po drugih občinah znajo to drugačel ln še nekaj je treba grajati: ne vemo po čigavi zaslugi je bila cela prireditev speljana malo preveč v strankarske vode. Ali res ne moremo ničesar brez politike? V občinskem gospodarstvu zadnje čase ni ničesar novega. Očitno so se naši občinski ; očetje po velikanskih uspehih prvih dveh | let malo polenili. Malce predolgo že poči- j vajo na tavorikah. ki so si jih spletli z do- ! graditvijo mestnega doma Ze mesce ni bilo seje občinskega odbora, če ie kaj nujnega pa gre cirkular okrog odbornikov, ki naj zamenja sklepe odbora v redno sklicani seji Edino na zunaj vidno delo občinske , uprave je zadnje L» NuuveUn Lillerulrea« Je Ud nuihnti prt.i|M-vck Iz Finske. 1'lNilflJ Alt-kn Juiiliiiiitlii ojibiujr v tvfn x»UvkH bardiranje finskega 1110» ta Turku. Prinašamo članek v p rev udu. Zimski dan. jasen in inr/ci. Leden Vetci brije s severa. Toplomer kaže 3U Stopinj pud ničlo. Ljudje hite kakor ponavadi po svojih opravkih, samo da so jim danes zaradi hudega mraza koraki hitrejši kakor sicer. Neki »aimogredoči človek pravi svojemu prijatelju: — Molotov še ni tukaj. Sciiaj nekako bi bila njegova ura. Njegove besede prekine vreSčeči glas sirene. Zopet se napovedujejo razvaline in smrt. Ljudje na uliei hite z nekakim vidnim mirom v skrivališča. Na trgu skušajo branjevci na hitro roko postreči svoje kupce, da se čimprej z njimi vred poskrijejo. Vse blago Ostane na trgu, kakor je bilo Kmaiu je mesto prazno in molčeče kakor puščava. Ne vidiš nikogar drugega, kakor tu in tan kakšnega stražnika, ki upira pogled v nebo. V popolnem molku, ki jc zagrnil cie-•to, se sliši preplašen let kavk, ki kakor veliki oblaki poietavajo okrog stolpov stare katedrale Videti jc. da čutijo nevarnost. Ura v zvoniku katedru le bije- je četrt na dve. Kavke in vrane neugnano preletavajo mesto, prihajajoč od vzhoda Tudi to je znak, da sc približujejo letala. Se preden jih vidimo, že sc cačujc ▼ zraku njihovo brnenje, kmalu jc opaziti šesl majhnih točk, ki bleščijo v Soncu kakor srebrno listje Večajo sc Zelo hitro. 2e je slišati strele naše pro tilctalske obrambe, ki zapuščajo v zra ku rdeče sledove ali čine oblake ZJi se, da so se projektili razleteli tik sovražnih letal. Glej, ze so leJala nad mestom. Začu Jc se eksplozija na v/hodu 111 potem še druga, tretja in še več novih Zemlja sc stresa, dvigne ae močan veter, vejc padajo ie drevja, drobci bomb sc zalete na streho sosedne hiše. Iliša se zamaje. Človeku se zdi, da se bo vsak hip sesula; zdi se mu, da se bo sesulo sploh vse, kar je kje okrog njega. Na strehi neke šestnadstropne hiše vidim človeka, ki oprezuje. Zračni pritisk ga vrže na karniso, kjer obvisi. Vse to traja samo trenutek. Letala zapuščajo za seboj široko ivnuto pot, sled »ptičev smrti«. V zraku se še vedno zažigajo granate. In potlej nastopi zopet tišinu, ki jo prekinjajo samo signali gasilcev, iiitc-čah proti gorečim hišam. lz sosedne hiše se na mah dvigne gost diin. Sc nekaj trenutkov in Jim začenja vstajati z vseli strani Vstopim na trg. kjer vidim rešilni voz. Kmalu nato prihiti drugi, nato še tretji. Vem. da se bodo še vrnili, če hočejo naložiti ranjene in odstraniti mrtve Koliko časa bo neki še trajala ta reč V 1'ohitim dalje po mestu. Nekatere hiše so porušene, druge gorijo, na tisoče šip je razbitih Ulice so kar pokrite s črepi-njami steklu z drobci lesa in kovnic. Gasilci opravljajo svojo službo v ledenem mrazu Ko pogasc požar, sc zidovi spremenijo v nekake ledene gore. V notranjosti hiš pa iieugitano razsaja ogenj Treba je nadčloveške moči. da se naposled ob taki temperaturi po gasijo plameni Toda gasilci molče, ne da bi kazali svojo utrujciiost, mtdalju-jejo težko delo. 1'očusi sc zvečert. Oj»criJ požaru* razsvetljuje nebo z zloveščim sijajem Ura v zvoniku katedrale piavilnu od bija svoje ure in nas spominja da čas mineva iu da se s časom vse spreminja. Med Irsko in Anglijo Glavna spotika je „partir ljaM, razdelitev otoka na dva dela — IRA v očeh državnika irske republike i London, 18. februarja. Najbrže Je dogodek preteklega tedna v Biruanglianiu — usmrtitev dveh Irskih teroristov — vzbudil več pozornosti jh> zunanjem »vetu kakor pa tukaj pri nas. Nazadnje je to le pričakovani zaključek nesrečnega zločina, ko Je Izgubilo Življenje pet ljudi radi eksplozije v Covcutryju v lanskem poletju Kazen tega živimo,tukaj sredi vojne Ui čeprav Je ne čutimo dosti drugače, je vedno zadušil novic, kl vzbujajo ljudsko sožalje, zlasti v t vezi trgovsko mornarico ln družinami angleških pomorščakov. Vsaka minuta njihovega potovanja pomeni za an g laike pomorSCake smrtno nevarnost ln lah.'** Ji mislile, kakšno življenje Uuajo uji «*c družine tukaj: samo dolgo, skrbi polno pričakovanje. Večkrat »tno ae že na tem mestu ukvarjali • trpkimi razprtijami med Irci ln Angleži. Videli smo, kako 90 poiiehavaie. ko Je prišel Cosgrave na čelo novega ustavnega domlnlonskega parlamenta v Dubll-nu tn začel vladati deželo s trdno roko Med njegovo vlado Je revolucionarni republikanec De Vale r a vstopil v parlament kot voditelj opozicije. Tako sc Je počasi življenje na Irskem pomirilo Se bolj Je mstlo upanje, da bosta končno le našli obe deif.lt skupni modua vlvendl ko Je De Va-ksra prišel na vlado tn se kmalu Ukazal za modrega ln zrelega državnika, v kar se Je razvil lz prejSnjega upornika. Samo tako velika osebnost kakor on Je bila v struni, da Je Izvedla program republikanske stranke ln obenem privedla Irsko v sp«»razum z Anglijo ln britanskim Imperijem. kl Je bil podpisan spomladi 1. 1938. To zbližanje je upravičeno vzbujalo na-de n« novo prijateljsko rnzmerjc ined obema dežrlama. Angleška mornarica tn vojska eta zapustili Irska mesta in pristanišča. Nad njihovimi utrdbami so zaplapola-Ie Irske zastave: zn«k, da Je Irska za naprej sama odgovorna za svojo obrambo. S tem je bilo zadoščeno samoznvcstl In ponosu, ali nikakor ne stvarnemu občutku varnosti Irska namreč nima ne mornarice, ne zadostne vojske, ne bogastva, kl ga vse to zahteva, da bi se mogla sam« braniti Dobro ve, dn jc za vse to navezano na svojega soseda tam preko Preliva sv JurlJa. Poleg tega sc je Irska vlada zavezala, da bo Izplačala 10 milijonov funtov (2 5 milijarde din J kot odpravnino ca angleško (Kisojllo irskim kmetom, da ao al odkupili zemljo. Stare trgovske pogodbe ao bile obnovljene, nove sklenjene; vse zelo ugodne ln koristne za trškega kmeta Kratko ln malo, pri tem sporazumu ae Je Anglija Izkazala za velikopotezno* Iraka pj sa pomirjeno tn modro. Ltt eno samo dejstvo Ae kali odnošaje med obema deželama, tako zvona »paril-clja« ali razcepljenost Irske na dva dela Zdi užltcv severne ln Južne Irske Je končni cilj — če je sploh kje konec irskega U|>oruištva — IRA. zarotnlške »trske republikanske armade«, ki se brezobzirno poslužuje vseh sredstev, da g n doseže De ViUcru al pozabil nikdar poudariti, da Jc io tudi njegov la njegove stranke cilj. da pa Irdno veruje, da ga bodo bolj gotovo tn preje dosegli • časom tn modrostjo k ukor pa t nasiljem Da bi severna Irska spet gledala na Dublln kot na svojo prestolleo ln ne toliko na London, to Je zadnja točka V Irskem uporniškem programu, v kolikor je znan doslej. Pot do lego pa vodi preko Londona, samo po tem ovinku bo inoguče pripeljati severno Irsko nazaj v enoto t Južno Britanska vlada in ljudstvo sla edina v stanu, da z moralnim pritiskom pripravita severni del Irske, da se združi s Južnim, ker sedaj o tem noče niti slišati. ZmeraejSl ln uvldevnejSl člani vlade, ae-nata In parlamenta v Irski republiki priznavajo, da bo morala njihova država tudi popustiti v ekstremlh. v katere Je zašla drugače ne morejo upati na odpravo »par-ticije« Priznavajo, da v zadnjih letih niao pokazali volje da bi s toleranco prebredli težkoče tn privlačno vplivali na severni pokrajine Vse preveč razrednega ln plemenskega sovraštva Je še aa jugu. RepubU- kiuiizem odbija se vel, ki j« snuit po svoji lojalnosti do Ki uut. KuaKu gk plaši lblwl, da motu Uskl otok poslali goiskl po svoji Kulturi, misel, ki je piuieslo čuduvlll pit>-poi oU aluicga gotskega jezika U oko»U populite pOZObv Ui ZallClIUUtt. Severna tiska seveda l udi ul bres raz-icdne zavesti, Ur cz za vesli neko* c uuU viedltuSU. IU K Jt UC puiulSiJa poka^U pluti svoji iitatijSllU. vuliu, Ki mt po »al, plemenu Ui mišljenju cUu z južuv JcZci« L £OiuZUvlj<3 Ul pl lSU v položaj u.aiijSu.c pud oblast onih, kl so Jtli vCasd. vUt*loJI Ui kl uuaju uepitjclcii aluvea, ilo ulkuoi uičc-soi Uv piMoblJu lUucl* lego J« »cvci UJ mlslekov iu usmiljenja pri postopanju s člani le ln drugih organizacij, kl su krive nasilja To pa radi lega, kel ao nastale v boju zo neodvisnost ln v državljanski vojni Prizadevali oo al. da trf bili popustljivi proti ljudem. kl su sug azili v uasitslvu rodi ue-uravnovcšetie sodbe ali biczuuutega sovi uši v a Tu popustljivost pa so ua drugI strani zlorabljali tn Izkaziuio piizam^itjl-vost razlagali kol slabost 1*1 Ui ujlhovl pristaši so zdaj prlSil du prepričanja, da je duvolj, če se kdo Izjavi, da Je član republikanske armade ln vojak republike, pa postane diktatur v župniji, zuvarovon proti poalcdlcoin kateregakoli zločina, kl si ga Izbere, In upravičen, da ubija ljudi kakor zajce ... V teh stvareh ne gre drugače. kakor da Je ena edina oblast, zakonit« vlada postavljena ud ljudstva . . Vsakdo Je svoboden, da |>r1de • svojim političnim programom pred volili* Ako uspe. Ima pravico do oblasti v deželi Te pomembne bontle ministra svobodne Irske republike so v loku zadnjih Icl Š9 prlduMte ao modrosti. Geografski, alrntegtčnl ln ekonomski zakoni zalite vajo, Ua Anglija Ui liaka Al vila navezani druga ua drugu. Diuga tliugo spo;k>lnjuJela. V vseli časih, mirnih U. viharnih. )e bila AngUJa najboljši ku|^ec za Iraku blagu W0'ft vsega irskega kmetijskega Uvoza gre na Auglešku, polovica celotnega Irskega pridelka Da, cvlu v l. 19X1. Ui 1V22.. ku jc bila Irska v vojni z Angleži, ul nihče mislil na to. da Anglija ne Ul kupovala njihovega blaga Že lo dejstvo samo kaže. kako Je njeno ekonomsko življenj« odvisno od Anglije. Na drugI struni pa Irska kupuje le približno 00 j« mamutu Is tlul v svoj. ✓ujašo. lubrUu u* aiiiuiu uUadeita ovsliij-^CMa eaot.oin« v su.Aiat.iii Ur. ploaolijja uuu utuluvuui »oo»tiouul'slvw v U»U*X>Uii'Ul Vojili«. tiiiibia lU4.lt. a v lis O Vpiiteaiijik kl »u v zttt&j l «lu(.ealw-liiui* eoor.u bwuaau lej ^cucj doliO« viti u-šiinjs Uuvo zvoiun »l^kcuj v ut. ezn.ski biutkadl«. a« lune VI iu rfiMaaIuI- ske uiobieuM: sedanje vojne su no kiuiku uosieuiiji: Države, ki su bUe oreO sedonjo vu|iw licntoke UobuVileijtc«. )« uaoioC« roMlci.U da U ve oiavtu sk^uuu V ur vi su njen« današnje aotiuzniie in u«vliai(ie drŽave. le so povsem puuvizuit« bi^.^di. U len orzav se )c utninj/u uvoz z u^jiuitotii Vojne tiiiaiijsUi za po.u«tet*. DiuXu »kutM-Ilo uein^KUi auUitilciJ.c po IVoiiJu dj'zuv«. kalciUi Ut Milici t. Nemč.Ju Ul MvU<-iioks nciiiškcgu uvoza Naduljnj.b ^ri-Jejo lis novo zuscUcits ozcmiiu iu cvioo-skciit vziiotJu. len Ivuii Ioko zvouv • iuKiije v zaveziiišKi blokadi«. izmed držav dru>;e sk^uute so nekatere otiruiUie pi ejšoji ubseit uvoza v Nemčijo, pr. diurfiit kakor t to uiiinci un N.zozviu-iki. oa ie je u uv m v sedanji voliU zinanj^ai za okoli ^nuuijsonje Uvuzs se ouiiža ludi uri Belgiji, ki le odvisna ud Nemčije v Uotiledu dobav uivtnoita Najbolj Uit Je Uoslej ImUci ivieaiA. UVtM v Nemčijo, nauueč za t>6'A» Izinou notd.J-skib držav |e Norveško skoru uouobtoins bud angleško konliolo. Izmed drŽav na eviop^kciii iiuiovzltodu ie Jutiusluvijs olua-iiiia biejšnjc izvozne iU-vilke Tud. ru-iiiuiisko-nein^ke i:udPodarske »like označuje svloi zo odtiov si Ju loče o< eižn temu SUiltJu Švedski izvoz v NciiačlJO se zoiadi vojne iu bistveno suremeitii Ziutlno t>o-večunje izvoza v NcntčDo lis le uuuzili url Danski (zo «>*) ln le ursv uosebrio uri UoUariji tzt» 3U*'»». Man, Jo^en K* doslej položaj Madžurske ln lUiliie kot nemških dobaviteljic vendar se avloriu zdi da ne kvarila v preveliki meri angleških blo-kadmh rutčrtov O iiioAiu>siih ru kili *o-ii»kih dobav se le m mottoče kon-krelno Iziazitl V celoti se uo svtorlevem mneidu lahko overil Iu celokupne nemške izgub« zarud. bh-kade ns ukuli dO*/«. Povsem drugačno silku o nemškem *«»■ ipodarskem položaju v Si-danji voiiu na I« pied dnevi podai svetnik uenJkcgj rfuspo-darskegs iniiiistrslvs Kurt Laiute v »volem piedavunju v Kolnu. Lange smalra da ie Nemčita danes v susfodaisketn In finančnem uuuivtlu iimoitu na b>»llSeiii kakoi lela IVI4. Ob zučelku svetovne volne le imela sleci Nemčija večje rezerve surovin ki pa su se neiucionaliio Izčruale. ne da bi lili bilo mou.če zursdl popolne b.okade luidomesUti < iiovlml N-mčlia ni iKfznois ledaj nadomestil im suivviite Nemčiji Je dones novzllc blokadi zosotuv-IJeits trKovinsks »v oboi U ns evropskim vzliodu. severu ln lurn-v -ImkIu Nemšks urut/. vodi tla bo v usdultnjeiri ts>teku «l>od.trske lliriletk« vedno letn-lio toda NemčUs bo iiiorals storiti »s» tudi trn znl-tanle proizvajalnih »liuškoi uri izdelova- nju nadomestil Predavatelj le irdnu pre-pnčait. da dela zo Nemčijo Tudi v fuiaiičriem uogledu ]e uo njegovem mnenju Nemčija danes bolje priDiavliena kakor lelo 1914. toda točno je. d j bo moral nemški narod za oboiožitev dopiinesti še velike materialne žrtve Narod bo moral še bolj varčevati ln se pri tem zavedati, do le vojno gospodarstvo predvsem dio-biem proizvodnje, potem šele finančni problem Varčevalni duh pa more nastati samo iz zavesti, da ie denarna vrednost popolnoma zajamčena To jamstvo je trelil rajh dosegel s tem. da le nemško valuto zavaroval pred vseini neugodnimi zunanjimi vplivi. Iz Joliiske krajine Tri žrtve granate Konec preteklega Leona Je pri Sv. Ivanu v Trstu v neki lopi, kl je doslej služila neki tržaški tvrdki za skladišče olja. povsem nenadoma nastala eksplozija ki Je. kakor so pozneje ugotovili gasilci, zahtevala tri človeške žrtve, dva delavca pa sta bila nevarno ranjena. V lopi so si delavci v zaonjcin času nabrali precej starega že-lezja, kl gie še dokaj v denar, m očitno so imeli v njej med drugim tudi večjo granato, kl oo Jo najbrž našli nekje no Krasu Tistega dne se Jo pet delavcev zbralo v iopL Zo seboj so zaklenili vrata, tako da nihče ni mogel vanjo Morda so se lotili granate, da bi jo razstavili, a tega duslej preiskava Se ni povsem dognala Pri raz-sUtviJanJu granate Je bržkone nastala ek»-plucuja Nekega delavca je popolnoma raztrgalo Ivan Uursma star 46 let Je poškodbi podlegel dobre pol ure po ucsrcčl. TietJa žrtev kakor prvo doslej Se nI bila identificirana šofer Orel ln še neki delava«: ps sto bilo nevarno poškodovana tn nI mogoče reči. ali bo mogoče Orlu spioh Se rešiti življenje Dogodek Je napravil r l'rslu najgloblji vUo. Drobne novice **md smus<*«u im »u-im je du v ponedeljek proces proti Cndlu Matošiču iz Krpana BU Je obložen, da se je pred dobrim mescem dni od p' a vil čez mejo v bližini Matulj pn I teki Po ugotovitvah karabi-njerjev se je nekaj dni kasneje spet vrnil Tedaj je bil aretiran Obsojen je bil na tri mesce zapora tn 2000 Ur denarne kazni. No AcM (»csccv za|M>ra Je bil obsojen 27 let slan Ivan Puk z Reke. ker se ni prijavil k iiobuni 1. 1932 ko Je tr.) k temu j«jevan [mč pa se )e pred dobrima dvema mescema sam prijavil vojaški oblasti Takoj po zdiavniškcin pregledu je bil Izro-če sodišču Po odsluženem roku bo uio-rol kazen prestati Obla*lv«tx» zuprto pHurmv Kontrola uzd ceuond In blagom v prometu ns drobno se utvaja slej ko prej po vsej deželi s »ao strogustjo Dan za Jnem objavljajo listi prefektunie dekrete, s katerimi se nalagajo kazio trgovcem ln ubrtnlkorn zarodi kakršnihkoli prekrškov odredb o cenah. kakovosti blaga itd. DueicJ so ae v gtanMn pot lokalov ak aa .tnnaroa gUAm tat o«k> tudi le Jttvne opomine Pred iluevi pm Ja goriško prefekluro hudo kazjtuvala um-zn pekaiskih obrtnikov, kl se pn usdelavl kruha niso ravnali po veljavnih predpisih. Vsem osem ofc>;lniko«i so odvzeli obrtuišk« koncesije ln Jim zapečatili peči Nevšečnosti z novo d°liodiiiii". to ummc Je bil uveuen novi dovek, dubodninA ki >s tudi po načinu kakor ae Je pobiral povzio-čal ljudem velike nevšečnosti. Za vse nakupe v zimskih pod 2.50 lil* pa Je bnlo treba plačevati v obliki posebnih mark. Finančno ministrstvo je sedaj odpravilo te marke. Zametene oCtc. V zadnjem času Je eo-padlo v gorah nad Tolminom Kobaridom ln Bovcem toliko snega, da Je zajnetel več cest in je moral biti promet na njih prekinjen. Zametene so bile skoraj vse cesto od Bovca do Loga Izi če® Predli pa tudi od Kobarida proti Kanalu okrog Sv Lucije Tolmina ln od Kobailda proti Čedadu. Pristaniško poveljstvo v Trntu je bilo doslej nameščeno v paiaA CarelotU 2e pred petimi leti pa se Je načelo vprašanje, kako bi se zanj našli novi primernejši j prostori že tedaj Je neki tržaški arhitekt pripravil načrt, po kateiern naj bi se za pristaniško poveljnlštvo zgra Ilo novo poslopje v neposredni bližina Beneškega trga ob obali ribjega tržišča kjer stoj sedaj neko staro skladišče Sedaj Je postaj ta načrt spet aktualen tn vse kaže d« bo tržaška mestna uprava že v kratkem ukrenila vse potrebno, do os bo mogel tudi realizirati. Hudi DrnmH i* lic*! tčz se ie t» * li dne* vi Dri pet i lz v Mirnu ur. Oori.-l Neki avtomobil lz Trsta le v eosti m -tfh oovrrll 171etno Vero Mku txiletela ns kml ceste tn si razbila lobank) ob kamenlu Preoellall so Vo v naglici v aorlSko bolnišnica kier os t« kmalu txrfl 39 let starega delavca Pija Zgublne lz Blsu-v nje Avto se Je Izognil nekemu otroku kl Je zašel na cesto tn pri tem podrl delavca, kl se je a kolesom vnu^aJ z dels dom prtpeUio pretekli petek aet^eCa, pn kalen j« ui>o ranjenih pel ljudi. Dva avtontobilo. ki slo prihajala lz naspivitiuh smen sto se s blaliiiki zadela, tako da sla se oba prevrni* la. Med ranjenci slo ludi dvo lel^ško dr jo. Ka} je Manncrheimova črta Mannerhelmovs lini is K • sw|lu*l tiagič nu CfMtkliuj borbami Uliti Kuici mi niciiiui »ujakzim puvseui |Miriiji ikikobnc vesti J* K « |>a* (irtskcgs udjtors prebit Vujrts /»oroOils n llutsmkuv in Moskve (uvor« a usvojenih utrjenih postojank m v oj-uičciiih opnfl-kih Mnogi sc zato vprafojeju. ah ni Man iicrlicimuvs linija un»rda t« prebita nt Pui a tegs muw is lakiiCiitb nuk^gu« ac pn ena jo 1'ololaj pa je stvarno (ak. da ni miigučc l{o vor 111 u Msunciliciittuvi črti pv «M«cw utrjenih linij v »volovm nijm Maitncrlici umivu črto — po noše bi iihnvIs bolj« rek h pa* — l v on sklop utrdb utrjenih upuritf in •bunker)«** ki *u razj>«>rcjcui ud prvih utrdb ((lobuku iKitn v zakdjc piol: Vibor l(u in W iru V tem p<>glrdu jr zgrslcns po vzorcu Sicglric«iovc črt« ki )« Jolgs u kih kJO km tn široka du Ml km tci pokriva ozemlje "krog 15.1110 kvadratnih ki lome t rov. Na Icui ozemlja je uod ii.UOO več- |lti io monJMh utrdb, ki so Izdelane Is be-tons ai tdeu nekatere g'svue |is tudi n «aiiKga jekla Mziuicrhcintiiva črta je biU »b pnčetku mvrsŽlMisti dolga uki»li 180 km in JO km 4irx>ks ter p»krivs ozemlje kakih VJ00 kvsdrstmh kilometrov. Po iiiformaci-|oh nemških vujs-kih »irvkovnjako« je its uicščeinh • tem |nmu okoli 13U0 trdnjav in trdiuavtc zgrajenih tz 2clczobrtoiis m jekla Zgrajene toku. da j« mogoče vedno a vaoke ud njih vzeti |md topniški ogenj •sc uaiolc « okolici, oko bi prišle v roke •1» rtlnik« Vx trdnjav« s«, bogato uliuruiene. zlasti < Bolorsovum protitziikovskinn tv|>ovi In težkimi strojnicami. Strstcgičtio so bsje vse liuske utrjene (Njstojsitke zelo srečno in dobro izbran« ter te povsod pr'lcgsjo teren «kua rsziiierain Vsi /Um. objekti, ki so t»rcmljeui tudi • težkim; me talci mui ter modernimi brzustrelmim topovi ui srednjimi havbicami so povezani med »eboj s |>od (cmcl)skuiti liodiiikt. (hi katerih |« mogoče vcdiHi pošiljsti |»oiuoč a iiutnj v bolj ogrožene objekte Jekleni deli utrdb no izdco-m ia slovitega »vedskega jekla, ki jc posebno odpor uo zs zrtiicrijski ogenj. SOKOL Lutkarski odsek Sokola v Orm°ta pri. real v uuueijo 2S l m. ob li. r iciovad-nicl meščanske šule lutkovno preos^v^o »Juiček ga je ugital« no katenu za^ri odDTuite prav vljuono vabi. Ci^ti Je iwiusiijen v plemenite svrhe. boOoiski <*dei v Kadovljid oaz Je pO uulguun Ciutu afiet euiua.1 prav (JTijcUm* 1 Zlteili.io lil Plelcivlo ucuti/U So Jekli kmzu« tovo kuiočko vcseioi^to »Micki je Ua4 moža« a tako vtasaiutrljo xi ljuoeuujo uo slvual do Je meuaia v^aU jočuioivo. Kl je lo pot de> kraja ua.poliuio veuko dvo» razno. Do toku obilnega okiiuko Je puč p.l« peatiogiu soociovviZije rezionit-i aulii, »Uu cj-tlL ukl miMt )Jj deikaj uoigo pogiušac U, pa UoH U>, do je soaeiiovuj pi i/jiam. r Subouu udll kovani Kobenlarjev pcr.aidl zbor. Občuislvu pa jv b.io rudoveiOtu U^i, koj bodu zinogll aajiuiojšl. Taicu^ Os f pologi liki lo vse skiipaj. In ivs ae iuo:i<0 vujaii 1 V ign je bi .o Z-vijtanja in ži vu.lt-uosii pa likii goieiijskc najave, da su sa peziekod bescue ktu lupJe v smtaiu iAn čluslvu. Zgodbo, kl je kaj prep.osla ja učuikovaia bolj. kakor Je btlu pnčako/a^ U, Ne vem. komu lanud sodelujočih bi dal pi\xlnost, kur so bih prav vol na mesut če od&lejem malenkost, kl (a asu motilo. Četrto dejanje sto režiser ta pevovodja prelvouiža v pravcato uper-eto si tontu merno pieuieuila kmečko svatUx Olicet. muzi kan ti, petje, krajm« narodna ouAa, porden, lopa dekleta, p& srečen kunec, vse to Je pripuenoglo k aplušniamu zanovod> slvu tn je upati do bo rupnoo prlhiaiiijO n ude I jo popoldne spet pulno rudi začetek in kiatkl odinon so »Unpaličzal pojavi tn samo želimo, do tako ueiane tudi v bodoče. Igralski družim povezan, ud najstarejših do na/nilajših, želimo Ae tnmv go takih uspehov ln sokolski oier v tla*-dovljtcl bo postal spet to, kor Je bil v čae sto ko Je privabljal posetnlke z vse Go reujake, od Rateč do Ljubljana. , Bojišče na Karelski zemeljski ožini I. Finsko ozemlje. 1 fovjetska unija. 5. tel »znlee. 4. Ceste, s« Fronta pred pričetkom sovjetske ofenzive* 6. Fronta po Hns kem umika mi drugo obranJNU črto t CENE MALIM OGLASOM Po 50 pw sa besedo, Din S.— davka sa vsak ogla« ta enkratno pristojbino Dtn t.— za «fro aB dajanje naslovov plačajo oni, ki IMeJo iilužb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12-—. DopM la tenltve se zaračunajo po Din 2-— za vsako besedo. Din S.— davka n vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— sa Slfro ali dajan]* naslovov. Najmanj« znesek u enkratno objavo oglas* EM* «0-—' Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din S.— davka »a vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.- sa Slfro aH dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objave oglasa Din 11.— Ponudbam aa Šifre ne prilagajte znamk! Le, te zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« Pff| odgovor, priložit« rtojbtee m m*ie ogtaae > pirfčatl pri predaji naroda, oziroma jih je vposlatl v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila lfl vprašanja, ti£o£a se malih oglasov, Je naslavljati na s Oglasni oddelek teatra*4, LJubljana« POZOR! Danes »si » gostilno Fab-jan. Domače pečenice in krvavice tei pristna vina. D' mača zabava. Se priporoča jjostilničarka. Ghnct Ju, CesU IX. 3235-18 Gostilna Martine, Zg. Šiška Danes popoldne koncert »Od Urala do TrlgU.a«. Bo »lja siovanaklh narodnih F^eami. 3795-18 fStmmm Svetovna zavarovalnica Oče itefa organizacije ta celo dravsko banovino. V poštev prideio jamo prvo vrstne moči. Služba stalna Ponudbe s točno navedbo Zanesljivih referenc, curri culum vitae in zahtevkov oa ogl. odd. Jutra pod iifro »Prva moč«. 3651 1 Bolgarska itvornica papirja Bče izvežbanega mojstra za papir m enega stroirvodjo Ponudbe na Papierfabrik Iskar A. G. Sofia. Gral Ignatieff 18. 5650-1 Trgovski pomočnik mlaiši z odsluženim kadi sicim rokom, močan, špece rist, dobi mesto kot skla diščnik v en gros trgovini. Istotam dobi mesto tudi pisarniška praktikantka X znanjem slov. stenografije in strojepisja. Ponudbe po llati ua ogl. odd. Jutra pod Ji.tro »Mlajša moč 16«. 3388-1 Kaparskega pomočnika ta oniformske čepice, samostojnega delavca, iščem. Ponudbe pod »Bodočnost« Oa anončni zarod Hinko 5aJC, Maribor. 3163-1 Gospodično sa dopu.aaiiajte in večerne ure (popoldne prosto) k otroku iščem. Hrana * hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutru p*jd -Zanesljiva* 3647-1 Dobrega hlapca ki bl bU zmožen voditi samoutojno manjše posestvo plača dobra sprej mem za takoj L. Ma-rlnšelc, Naklo. 3637-1 Kinjigovodkinjo perfektno tudi t »oven •ki. srbohrv. In nemški korespondenci išče za takojšen nastop manjše Industrijsko podjetje v dravski banovini. Platnene ponudbe t držav nem ln nemškem Jezi ku i navedbo dosedanjega poklicnega delovanja, ev višino plače Itd. :ia ogl. odd Jutra pod »Knjlgovodklnja« 3665-1 Prodajalko relčo tudi šivanja, sprejmem. Ponudbe na podružnico jutra Maribor pod »Prodajalka«. 3745-1 Veliko industrijsko podjetje nudi stalno mesto sposobnemu preciznemu mehaniku (Feinmeciia-niker) z dolgoletno prak so za popravila pisalnih računskih, kopirnih, Šivalnih strojev ter kontrolnih ur itd. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse in plačilnih po gojev na Publlcitas, la. greb, ni ca 9, pod »Precizni mehanlčar« 3503-1 Iščemo 1 prodajalko, mlado in 1 učenko za špecijalno trgovino nogavic. Ponudbe na S. Soitiinger, Zagreb, Do lac 1. 3713-1 Natakarico z znanjem nemščine, ki zna šivati in opravljati gospodinjske pose sprejme gostilna Savec, Ptuj. 3687-1 Samostojnega železostrugarja m a.ektrovarhca ki je tudi obenem ključavničar sprejmem takoj Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Splošno • stroj no ključavničarstvo« 3064-1 Poljski praktikant po možnosti vojaščine prost, vajen pri motor ki Ln poljskega dela do bl mesto Ponudbe na podr Jutra Celje pod » Motor ka* 3670-1 Gostilniško kuharico n Gorenjsko, iščemo. Nado* v vseh posloval. Jutra. 3725-1 Natakarico pridne m polteno, iičemo t daljšimi spričevali za Gorenjsko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3724-1 Lesostrugarje za izdelavo množinskega predmeta sprejme B. Kolb Št. Vid nad Ljubljano. 3709-1 2agarja za venecijanko, mlajšega izurjenega, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dolenjsko«. 3135-1 Trgov, pomočnico ki bi prevzela na račun večjo trgovino in gostilno, sprejmemo tako). Kavcije zmožne in agilne naj pošljejo ponudbe z zahtevkom plače na: Kostanjevec, tr govina., Stojnd niže Ptuja. ___3691-1 Postrežnico marljivo ln pu&teno za popoldne sprejmem — Dermotova ulica 10, aa Stadionom. 3802-1 Služkinjo pridno ln pošteno k mali družini na. Gorenjskem iščem • 15 marcem. — Ponudbe pod »Zanesel va tn poštena« na ogl. odd. Jutra. 3800-1 Vzgojiteljica ■ gnan jem srbohrv. m nem&člne iščemo za 2 otroka (8 in 12 let) Po nudbe z referencami ln sahtevkl plače na Eu-gen Beck. Novi Sad, — Kralja Petra H, 25. 3607-1 šteparico prvovrstno, sprejme Sftat-uar, Levčeva ulica 8 3811-1 Din 2000 zasluži .ahko vsakdo v vsakem kraju. Delo lahko PrUožlte snaiuko za odgovor. — Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »2000«. 3815-1 Krojaškega pomočnika Ln vajenca sprejmem takoj. Brecl Jože, krojač za dame tn gospode. — Hrastnik. 3804-1 Frizerko zmožno žeiezne ln vodne ondulacije, po možnosti tudi moške stroke, sprejme bo. j št salon v LJubljani. Ponudbe pod »Spretnost« na ogl. odd. Jutra. 3786-1 Zobotehnika sprejme zobozdravnik v LJubljani. Ponudbe pod »Zobotehnik, na oglasni odd. Jutra. 3792-1 Zmožno nradnico ki obvlada državne Jezike in nemščino, Išče industrija. Ponudbe pod »Industrija 333. v slovenskem ln nemškem jeziku na ogi. odd Jutra. 3761,1 Prodajalko s prakso iščem Ponudbe s sliko na ogi. odd. Jutra pod »Dobra ma-nuf akturistlnj a«. 3757 J Lesostrugar dobra, izvežbana moč, dobi dobro stalno mesto pri Dragu Vlšnarju na Jesenicah, Gorenjsko 3762-1 Natakarico pošteno, mlado, čedno tn delavno, sprejme takoj gostilna Clmper-sek Rudolf, Sevnica. 3765-1 Slaščičarja z mojstrskim Izpitom Lščem. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Naslov v ogl odd. Jutra. 3771-1 Hlapca h konjem sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Konjar« »709-1 Mladega fanta za raznasanje kruha ln vajenca sprejmem. Gr-čar, Berneckerjeva ul. 10 3737-1 Hišnika katerega žena mora imeti osebno točilno pravico, sprejme Sokolsko društvo Laško. Natanč ae informacije se dobe pri upravi. 3683-1 Postrežnico iščem za vsak dan popoldne od 1 do 6. ure. Okolica Stadiona Naslov v ogl. odd. Jutra. 3845-1 Za modno trgovino detaj.no iščem prvo vrst no izvežbano moč, ki bt bila zmožna samostojno voditi prodajo ln nakup Naslov v vseh posl Ju tra. 3895-1 Sam os t. poslovodja in organizator večjo kmetijsko zadrugo dobi mesto takoj Ponudniki s kavcijo Ima jo prednost. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Poslovodja ln organizator« 4009-1 Dva ključavničarja ki se spoznata po možnosti tudi v elektriki ali obratno sprejmemo. Na slov v vseh posl. Jutra 3878-1 Samostojno kuharico sposobno tudi za sobarico, išče manjia ugledna družina v sredini mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3868-1 Modistko prvovrstno, sprejme salon Julči Klopčič, Resljeva c. štev. S. 3863-1 Hišnika po možnosti upokojenca, izučenega kake obrti ali pa veščega popravljanja manjših hišnih popravil tičem. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Dobci hišnik«. 3873-1 Izurjene Šivilje za bluze sprejme tvrdka K. Soes Mestni trg 18 3904-1 Zavij alko (pakarico) špecerijske stroke, spretno in zmožno, — sprejmemo takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutrs pod iifro »Ljubljana 66«. 3987-1 Frizerko dobro moč sprejme takoj salon BU LJubljana Gajeva ul. 6 3302-1 Gospodična z vzgojiteljsko prakso se sprejme k dvema dečkoma. Predpogoj muzi-kalnost U> znanje nemščine. Prednost imajo učit. sil otroške vrtnart ce Ponudbe na ogi. od. Jutra pod »Popotnem* samostojna« 3878-1 Prodajalko agilno moč. t prakso, telim v večjo manufakturno trgovino. Ponudbe na ogl. d. Jutra pod iifro »Samostojna prodajalka«. 3963-1 Pridno dekle vešče za vse. iičem k trem odraslim osebam. Ponudb« na ogl. odd. jutra pod iifro »Takoj ali čakam«. 3935-1 Samostojno kuharico zs gostilno sprejmem ta koj. Naslov T vseh poslov. Jutra 4000-1 Kovač - specijalist za pluge ln vozove dobi mesto takoj. Ponudbe poslati na podr Ju tn Celje pod »Industrl Ja« 4006-1 Perfektno kuharico vajeno dobre meščanske kuhe, ki Je služila v boljših hišah sprejmem. Naslov T vseh posl Ju tra. 3984-1 Službe iiče Koma je potrebna 65 letna tena, zdrava, po štena,, bila 18 let hotelska sobarica, govori perfektno nemški, madžarski, Italijan ski, francoski, srbohrvatski, zdaj žandarmerijska kuhari ca. Franja Juršič, žand. stanica. Tišina p. Rankovci. 3652-2 Vrtnar samec, svoje stroke popolnoma izurjen ieli premeniti službo za takoj ali 15. marca. Ponudbe na ogl. odd. Jutia pod »Češki rojak«. 3631-2 Plačilna natakarica s dobrimi spričevali Išče ltve v restavraciji Sil kavarni. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Plačilna« 3581-2 Trgovsko izobražena gospa vešča knjigovodstva, ko respondence, nastopi — primerno službo takoj. Prevzame tudi delo na dom. Ponudbe n* ogl. odd. Jutra pod »Zanes IJlva in poštena« »85-2 Mlad slaščičarski pomočnik Išče službo aa takoj ali pozneje. Naslov v vseh posl. Jutrs. 3063-3 Prodajalka za manufakturo sil trgovino s mešanim blagom a dobrimi aprtčeva 11 žeU nameščen j a Naslov v vseh posl. Jutrs 3516-2 Službo v pisarni kot porn. uradnica želim Sem dobro Izurjena v strojepisju ln vseh oets lih pisarniških delih Ponudbe na ogl. odd. Jutrs pod »Stara 18 et. 3681-2 Trgovski pomočnik mlad, pošten io vesten — iiče zaposlitve v trgovini mešanega blaga*. — Ivan jamnik, Zgor Pimiče 112 pošta Medvode. 3723-2 Prodajalka teli premeoiti službo zaradi opustitve trgovine. Zmožna trgovine mešane stroke. Voljna pomagati tudi pri gospodinjstvu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3722-2 Gospodična Slov. • trgovsko šolo s znanjem srbohrvaščine ln nekaj nemščine, vaje na nege otrok išče pri m emo službo (ev. a vzgojitelj loo) Ponudbe na ogl. odd Jutra pod •»Čimprej 222« 3644-2 Fotopomočnik dober retušer zanesljiv. Išče stalno mesto sli po družnlco. Naslov v vseh posl. Jutra. 3658-2 Podjetja! Maturant, dober, simpatičen mladenič, sin revnih staršev. teli prakticirati za skromen zaslužek v K Natakarica mlada, agtna, tudi začet niča 'dobi takoj mesto z nekaj kavcije Gostilna Zupančič Sv. Jakoba trg št. 8 3930-1 Samostojna kuharica nemško ali ltall janako dobi stalno služ bo. Naslov v vseh posl. Jutra. 3936-1 Uradnika do 2) let za izven a pisarniško delo, sprejme podjetje. Pogoji: Bister, uren, pošten. Ponudbe na (»1. odd. Jutra pod iifro »Trgovska«. 3989-1 metni, trgovski ali drugi gospodarski pisarni. Zna slovenski. nemiki, francoski ia srbohrvatski lezik. Lepo prosi za skromno eksistenco. Kdor bi sc zanimal tani, naj polije ponudbo pod Iifro »Za skromen zaslužek« os ogl. odd. jutra. 3603-2 Poslovodja - knjigovodja i odlično prakso, slov., srbohrvatski, nemški kores-pondent, zaupna sila, izurjen. sposoben trgovec sprej tne mesto za takoi. Vprašanja na ogl. odd. Jutra fod »Mesto v Ljubljani«. _3523 2 Starejši gospod poročen, brez otrok Išče mesto hišnika v mestu. Tudi čuvaja, vratarja ali slično. Je sposoben za vse. Istotam se prt poro ča za pol i tiran je ln čiščenje stare oprave pri strankah. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Vesten ln zanesljiv* 3360-2 Gospodična Išče mesta natakarloe. Ponudbe na podruž. Jutra v Ptuju pod »Poštena« 3773-2 Trgovski sotrudnik s večletno prakso v vseh strokah trgovin ter z najboljšimi referencami želi premeniti mesto ta koj ali pozneje. Cenjene ponudbe na podr. Ju tra v Celju pod »■Perfektna moč« Dekle z dežele za vse, želi službe pri boljši družini takoj ali s 1. marcem. Brlglta VIvod. Rute pri Maribo ra 3614-2 Gospodična t perfektnim znanjem .i— gleščine, nemščine, francoščine, italijanščine, slovenščine in srbohrvaščine, iiče primerne zaposlitve kot sekretarka ali korespondentka. Samo resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Zanesljiva«. 5735-2 Dobra strojepiska Išče službe, tudi sa skromno plačo Ponud be na ogi. odd. Jutia pod »Skromna ln vestna«. 3756-2 Gospdična s večletno prakso v trgovini ln vešča pisarniških dol Uče službe. Po nudbe na podr. Jutra Maribor pod »Vestna moč« 3896-2 Absolventka trgovske akademije s prakso Itee službe Ponudbe na mariborsko podr. Jutra pod »1 marec« 3099-2 Mlada postrežnica poltena, išče zaposlitve, pospravljanja pisarn ali kaj podobnega Ponudbe pod »Cista in urna« na ogl. odd. Jutra. JT67-2 Elektro monter anožen eiektro del pri Jakem ln šibkem toku išče službe. Najraje v elektrarni aU v tovarni na Daenjskem ali v spodnjem Zasavju. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Marljiv ln vesten« 3731-2 Mesarski pomočnik star S let. vojaščine prost, želi stalne službe v večji mesariji, zmožen tudi prekajevalstva ln sekanja Nastopi takoj ali s 15. marcem. Ponudbe na podruž. Jutrs v Slovenj. Gradcu pod »Zanesljiv«. 3767-2 Gospodična z večletno prakso ln znanjem vseh pisarniških del ln stenografije, Iiče službo blagajntčarke ali pisarniške uradnice v Mariboru sil Ce-JU. Pismene ponudbe na podruž. Jutra v Slovenjem Gradcu pod »Sposobna«. 3769 2 Pomlad Kakor priroda, Je lsčrpsno todl nsiše telo ln se težko brani so-per bolezni Zato mu moramo pomagati ln ga uapravitl odpornega m adravega Očistiti ga moramo vseh nakopičenih ln telesu škodljivih snovi, ter mu dovajati nove ln oftlvlju->oAs sokov«. V to s vrbo se priporoča as naravno mdravljenje »PLANINKA« ČAJ Ki f pripravljen večinoma Is najboljtth planinskih sdravUnlh selLŠČ, katerih koristno delovanj« Je fes znano v ananstveni medicini. Dolgoletne tsfcuftnje nam potrjujejo. Sa )s »PlanInka. adravllnl čaj aslo dobro ljudsko sdrsvUo, ker so njegove sestavine vzete ia manstvsne, deloma ps tudi ta ljudske medicin«. »Plastnim« adiatllal tal )e Aober regnla S? tor sa čiščenje Is presnavljanje. Zaradi tega X |e adravljenje 6 do 12 tednov s »PlanInka« *ajem Bahovec Uvodno dobro: £ pri slabi prebavi iS sapekl, pri neurejenem delovanju treve«|a^ ? prt telesni napetosti U> pri umutid, £ glavobola, nespečnosti ln agagl, g prt obolenja taradi sečne Kisline, g prt obolenju letet ln a lati žili, prt živčnosti in tlvtnlb boleanlh. J» »Planinkat šara vinu Osj pospetuj« tek. Za- J3 i te vaj te v lekarnah tsrecno »Planinka. čaj dabovec. ki Je le tedaj pristen, ako Je saprt g tn plombiran ter nosi unst 8 ■> vi t.' M R.BAHOVEC ČAJ APl LJUBLJANA AVI L HI m i Pridno dekle zanesljivo ln pošteno, a večletno prakso, teli službe v hotelu za točilno ali sobarico. Nastopi lahko 1. aU 15. marca. — ponudbe na podružnico Jutra Slovenj Gradec pod »1940«. 3760-3 | G. Th. Rotmsn | SAMBO IN PETER POTUJETA 86/87 Kmalu sta videla, kaj ju čaka. Gorila j- je vlekel na jaso, kjer so se igrali mladi gorilčki in kjer sta v svojo grozo našla tudi Petra, do vratu zakopanega v zemljo. Na izpodbudo sta gledala iz tal. Tedaj se je igra znova pričela! Mladiči so lučali obroče, ki so jih spletli iz ovijalk, in kdor ga je vrgel Petru okrog vratu, je dobil igro. Da je časih sopanega v zcmiju. n« "-i'""""-—~ ----»-----> * ,. , ,, rega gorile je zdaj mlada drhal izko- priletel kak obroč našim prijateljem v pala dve novi jami, in kmalu sta tudi nos in da to nikakor ni bilo pnjetno, rPsP jma prijatelja le še z glavama si pač lahko mislite! Trgovci pozor! Kdor teli zanesljivega, — strankam prikupnega proda, jalca mešane stroke, neka dilca abstinenta, I dvelet oo prakso pri znani več j firmi podeželskega mesta, naj oferira na ogl. odd, Jutra pod iifro »Pravkar odslužil vojaščino«. _3*97-2 Dober prodajalec ki j« letos odslužil vojaiči-no, ( prakso v večji me iani trgovini, iiče stalno mesto. Ponudbe na: Las-nik, žand. narednik. Mala Nedelja pri Ljutomeru. 3598-2 Trgovski sotrudnik aranžer, dober risar, vsestransko verziraa. želi premeniti mesto takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kavcije zmožen 333«. 3676-2 Potrebujete za Vašo trgovino dobro in agilno moč? Potem piiite na ogl. odd. Jutra pod iifro »Zmožen Gospa zmožna srbo-hrvatskega, nemškega ln Italijanskega Jezika, vseh hi* nih del. nege bolnikov; želi mesta hotelske sobarice, kot družabni ca k starejši osebi aU kaj podobnega. Ponudbe na podruž. Jutrs v Trbovljah pod »Vestna«. 3764-2 Kovaški pomočnik lzučen pod kladivom, de la vsakovrstno orodje, kuje motike, lopate ln krampe ter lemeže. — Naslov v vseh posloval. Jutra. 3750-2 Šivilji kavcije 333«. 3677-2 Mesto gospodinje k boljšemu, dobrosrčnemu gospodu želi dama. zmožna vsega gospodinjstva, naj-rajii blizu Ljubljaoe. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Inteligentna 33«. 3703-2 Mladenič zmožen nekaj kavcije, išče primerne službe. — Ponudbe pod »Sluga ali kaj podobnega« na ogi. odd Jutra. 3819-2 Prodajalka s večletno prakso v delikatesni trgovini, zmožna tudi mesarije, želi premeniti mesto — Ponudbe pod »Izvežbana« na ogl. odd. Jutrs. 3S17-2 Trgovski pomočnik mešane stroke s znanjem nmeščlne želi premeniti mesto Ponudbe na podr. Jutrs Celje pod »Mlajša moč« 4006-2 Prodajalka 8 snanjem nemščine Zeli službe Gre tudi v boljšo mesarijo, pekarno sli slaščičarno. Ponudbe na og:as. »Dobra. odd Jutrs poštena 3778-2 dobra moč Izdeluje poceni plašče, kostume, ob leke ln otroške obleke ter perilo Gre tudi na dom. Naslov T vseh poslov. Jutra. 3699-2 Mlad zakonski par išče sluzoo nlšnlka M 15. marec Mož Je samo s to j en mizar a lastnim orodjem. Ponudbe na podr. Jutra Ptuj pod «lz vež ban« 3686-2 Oskrbnik star 33 let. oženj en. Me v najem posestvo kjer koli. Or tudi v službo za oskrbnika, gozdnega aH lovskega čuvaja. — Ponudbe na oglas, odd Jutra pod »Dober kmetovalec 100«. 3834 2 Trgovski pomočnik samostojen v vseh panogah meiane trgovine, vešč aran-žiranja izložb ter t nekoliko prakse ko« trgovski potnik. vajen mesta in dežele, bi premeni! službo. Ponudbe ns ogl. odd. Jutra pod »Vsestransko uporabljiv 17« 3883-2 Zelerninar 26 let star. vajen tudi meiane trgovine, samostojna moč, bi rad menjal svoj« sedanje mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Pi Gospodična • trgovskim tečajem, popolna v nemščini ter nemški stenografiji išče namestitve v pisarni. — Ponudbe pod »Pisarniška moč« ns oglas. odd. Jutra. 3849-2 Vrtnar vešč vseh panog vrtnar stva trezen pošten m za nesljlv s prav dobrimi večletnimi spričevali Išče službe. Dopise ns ogl odd. Jutra pod »Stalna službe vrtnarja« 3887-2 Zaposlitev v pisarni Išče 21letna mladenka ki Je dovršila meščansko ln trgovsko šolo ter Je dobra stenografka ln stro Jeplaka, ima ie trt leta prakse. Is prejšnje aluž be Je bila odpuščena, ker Je zavedna Sokollca. — Službo sprejme kjerkoli, v mestu ali na dežeCl. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Lučka« 3870-2 Verzirana natakarica želi premeniti službo. Ksv-cije zmožna. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč 17«. 3864-2 Trgovski pomočnik izurjen v trgovini z meia nim blagom, želi namestitve Gre tudi za skladiičnika ali inkasanta. Nastopi takoj, ponudbe na ogl. odd. Ju-seslj" pod »Zanesljiv«. 3869-2 Dober sekač tn samostojen prekaje-valec želim premeniti službo. Pošten marljiv ln vojaščine prost Nastop lahko takoj. Naslov ▼ vseh posl. Jutra 3905-2 Natakarica spretna, zmožna nemščl ne tn kavcije za izven LJubljane išče službe. — Ponudbe na ogl odd. Jutrs pod »Spretna« 3901-3 P rima referenc« 17«. 3662-2 Gospodična s trgovsko šolo in pisarniško prakso, perfektna, — zmožna strojepisia in stenografije, teli premeniti mesto v Ljubljani ali Mariboru. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod iifro »Zmož-na 20«._3913-2 Gospodična z Klanjem nemščine Uče mesta vzgojiteljice. Ponudbe pod »Vzgojiteljica« na ogL edd. Jutrs 3848-2 Kino poslovodja in izprašan operater t dolgoletno prakso, iiče sluibe. Ceni. ponudbe na poitni predal 270, Ljubljana. »270-2 Mesto vzgojiteljice ali guvernante izven Ljubljane il£e naobrtlcna gospodična. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Vsestransko praktična«. K»3-3 Absolventka državne dvorazredne trgovske šole išče primerne zaposlitve. Gre tudi za nekaj časa brezplačno. Ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod »Poltena agilna«. 3989-2 Zobotehnica želi spremeniti službo kjerko'1 najraje Izven LJubljane. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Za nesijlvs ln vešča« »46-2 Manufakturist t večletno prakso, s Ia referencami, pošten. vešč nemščine, želi namestitve Ponudbe na ori. odd. Ju tra pod »Zmoten in >gi-3990-2 Učenec zs pekarno is poštene niše dobi takoj mesto s stanovanjem ln brano v hiši. Ostfeo po dogo voru GabrU, Dobrna prt Celju. 3671-44 Vajenca sprejmem v trgovino i mešanim blagom Pačte nega. dobro razvitega ■ dobrimi spričevali. Hra na ln stanovanje v hiši Slapšak Ježe, trgovina Boš tanj ob Savi. Vajenca ki Ima voljo tn veselje do lepe mizarske obrti sprejme MIlan Pohar, Brezi«, Gor. Preskrba v hiši. 3653-44 Frizersko učenko ln brivskega vajenca sprejme takoj Kralj Štefan, frizer, TTrteva šesta 55, LJubljana. 3810-44 Kmečki fant zdrav ln močan se teli izučiti mesarske obrtt. Naslov A. Škot Drenovec Bizeljsko. 3749-44 Vajenca zs manufakturno trgovino sprejmem. Pogoj vsaj 2 gimnazije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mesto ns Gorenjskem« 3758-44 Pekovskega vajenca z vso oskrbo sprejme parna pekarna Iv. dllih. Slovenj Gradec. 3766-44 Frizersko vajenko sprejmem Dober zaslužek. Celovške 30. 3717-44 Pekovskega vajenca poštenega, takoj sprejmem. Pogoji se dogovorijo osebno. — Pretnar Martin, pekarna, Cerne-tova ulica 12, L|uU|i Vajenko za trgovino sprejme s hrano in stanov. Križaj Bolgarska 17. 3957-44 VH. 47-44 Absolvent Kmeti Iske m zadružne šole, poročen. 1SČ* mfesta oskrbnika Ponudbe pod »Sposoben ln natančen« na ogi. odd. Jutra. 3833 2 Vajenci (ke) ISčem učno mesto frizerske obrti za svojega sina. ki Ima že 3 eta učne dobe sa seboj Ponudbe na podr Ju- Modna trgovina sprejme vajenko. Pooucfbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Poltena vajenka«. 3854-44 Fanta mladega t dežele, kateri ima veselje do trgovine — sprejme takoj M. Komparc, Ljubljana. Gradiič« 7. _3857-44 Krepkega vajenca sprejmem takoj. — Babnik, vodovodni initalater, Ljubljana. Fugacrieva 15. 3838-44 Krojaškega vajenca sprejmem. Vegova 12 3673-44 Vrtnarskega vajenca marljivega ■ oskrbo takoj sprejme vrtnarstvo Vatovec Adolf Vrasov ti«. 3940-44 Vajenko sprejmem za trgovino t metan Im blagom. Ciber, Cof-rova 1« 3994-44 Učenko sprejme m od is tka Kune Ivanka, Selenburgova 1 skozi pasažo. 3956-44 Pekovskega pomočnika mladega, ki se je izučil na deželi, sprejme takoj pekarna Scdovick, Braslovče. 3964-44 Pekovskega vajenca sprejmem t vso oskrbo v hiši. Pekarna Kukanja Jože Spodnje Gorj« pri Bledu. 3962-44 Zaslužek Vsako prepisovanje na stroj prevzamem na dom. Naslov pustili v ogL odd. Jutia. 3605-3 Potniki Zastopnika za pridobivanje življenjskih ln nezgodnih zavarovanj išče dobro vpeljana zavarovalnica. — Strokovno znanje ni potrebno, ker temeljita teoretična m praktična vpeljava Visoka provizija. Primerno tudi kot postranski zaslužek pri osebah z obilrnlm poznanstvom. Reflektanti s dobrim nastopom tn zmožni občevati s stran, k&ml ns pošljejo ponudbe pod »Življenje— Nezgode« na oglas. odd. Jutra. 3846-5 Zastopnike Išče angleška ekspozitura proti proviziji za Ljub jano, Maribor, Celje v svrho prodaje originalnih angleških bla-gov privatnikom. — Ponudbe s opisom dosedanjega delovanja na Publlcitas. Zagreb, niča 9. pod »56456«. 3772 5 Trgovski potnik m'ad z lastnim avtomo bllom sprejme zastop- stvo boljše firme. Ponudbe ns ogl. odd Ju tra pod »Samostojen potnik« 3716-5 Potnika agflnega za alkoholno stroko sprejmem. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Po možnosti vpe ljan« 3886-5 fžTTTCTJf Železna blagajna 65x52 belo emaj Urana banja dolga 170 široka 76 cm naprodaj. Natfov v vseh posl. Jutra 3587-6 Prodam konja 8 let starega z vprego te voz zapravil ivček. Vprašati Spodnje Hoče 7. gostilna. 3746-6 Za avtokleparstvo rvuuu _______jpre/mem vajenca. Dudek tra v Celju pod »Strog j Alojzij. Glinška ul. 6 Štedilnik na 2y7 plošče. 2 pečnja-ka, dobro ohranjen, to stoječ, ugodno proda Anton Kovačič, LJ utajena, Viška ulica 3. 3806-6 Nove kante iz bele pločevine v dimenzijah proda trga. vina Lavrlč, Celovška cesta 28. »794-6 Kokošje perje naravno po 7 din kg od 10 kg naprej nudi dokler traja zaoga - Al Ekart, Bače. 3679-6 Frizerji aparat za trajno ondo-lacljo 3 mesece rabljen poosol proda Prane Po lak. Stari trg pri Raitekn ku. 3684-6 Lestenec za električno luS lz kovine za 3x3 ln ena močnejša žarnica poceni uaprodaj. Beethovnova ulica 14, I. nadstr (mo-zanln). levo, v pisarni. 3838-6 Kovaško stružnico Pel ton-turbina, dlnanse, različne, ugodno prode A. Verbajs, LJubljane. Gosposvetska cesta 10. 2827-6 Kredenca mašo rabljena, moderna, ugodno naprodaj. Hva« stja Milan, Stožlce 71« poleg SokoL doma. 3834-6 Mlinarji! _ Prodam kompletno optcMS valjčnega mlina, 3 valjk«, čistilni stroji itd. skupoo ali posamezno. — Ponudb« na ogl. odd. Jotta pod iifro »Mlin«. 3663-4 Kuhinjsko opravo in otroško posteljo mvo, prodam. Korenskega ul. 34 3872-4 Otroški voziček globok zelo dobro ohranjen naprodaj. Celovška e. 67. 3&»-8 Gramofon FS Hls Masten Voloe s 27 ploš sml m šivalni stroj prodam. Polzvs se Ce.ovška e. 43-L Otroški voziček selo lepo ohranjen naj modernejše oblike ugod no prorlam. Naslov v posl. Jutra. 3754-6 mojster« J&4M4 Sifonske in poka-lične steklenice več sto komadov z zaboji pol. 1 in 2 I prodam kakor tudi 2 cilindra za oljikovo kislino 1/10 1/20. Ponudbe sa ogl. odd. Juti« pod »Sifonske steklenice«. M62-* Prodam otomano patentno mode> no, lestence, leksikon Ma-yer 15 knjig, zadnja izdaja. Die neue Volkshochschul«. 4 knjige, električni mlin za kavo za ipecerije »Mabl-konig«. Vse popolnoma novo. Naslov v vseh posl^ valnicah Jutia. 19744 Smrečje v bližini poceni naprod^a Poizve se v pisarni Dr. Vr-I tajnika, Trdinova sL 7. telefon 32-50. 99914 Prodam več železnih oken. 3006 komadov stare šamotn« opeke ter nudim brea-plačno večjo množine nasipnega materiala. — Celje, Mariborska 5a. 6006-+ Smoklng za manjio postavo dam. Naslov v vseh ■tov. Jutra. vo vm Kupim uPohištvo I Smrekovo smolo prectieno kupujemo v več |ih aii manišib količinan Cena po dogovoru Ponud be oa ogl oda. lutra poc »Smrekova smola«. 37. Izložbeno okno koGipieciiO, dooro ohranjeno z vratrni v dolž 3.2U;.2.2U Ponudbe z na Tedtio cene. Alojzij Je-lar, Radovljica. 3600-7 Cirkular sam ln motocikei 200 ccm rabljen kupim. Naslov v v«>eh poel. Jutra. 3559-7 Grško kolofonijo U svetlo kupim vsako količino. Ponudbe na ogl. odd lutra pod »Plačam ta koi 3333«. 3712-7 Mlin ali žago na Dolenjskem Kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sta.na vod na moč« 3609-7 Pri čiščenju podstrešja ml stavite ponudbe Ku plm stare knjige, preproge itd. Ponudbe ogl odci Jutra pod »Stare knjige«. 3805-7 Dve postelji a posteijm-iii omiu icami v dobrem stanju, kupim ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Nizke«. 3826-7 Niklast kotel kupim Dobovšek Ivan. Stožice 150, Jezica pri LJubljani 3822-7 Kupim večjo množino patentnih 3-decllitrsklh šabes nlh steklenic. Ponudbe na Fienlčar, Litija 3925-7 Starejše knjige dovenske, predvoine, kupi aasebnik Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stare«. 3992-7 Industrijalci, opekarne, Tage kakršnokoli nerabno blago ali odpadke železa, kovin k> tekstilij prodajate, lavite Nakupovalnici, Ljubljana • pošta* predal 302. 3968-7 Instrumente •tare, toda ie dobre, ku-puterro za godbo na pihala. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3965-7 Prehrana Abonente sprejmem na prvovrstno domačo, rudi dijetično hrano. Gledališka ul. 16, vrata 3, vis. pritiič., desno. 3912-14 blazno Za vzhodne dele državi: prevzamem različna saročila, Potujem ob sto-(cm strošku. Ponudbe na Ogl. odd. Jutra pod šifro »Trgovsko izobražen«. 3993-37 Pouk Nemščino legleščino, francoščino, italijanščino poučuje dipl. »čiteljica. Kolodvorska nI. U. pritličje. Informacije dopoldne-. 3711-4 Nemško konverzacijo tal pouk nudi izobražena gospa Kongresni trg 13, II. nadstr. 3791-4 Spalnice kuhinjske oprave ln drugo pohištvo po nizki ceni prodaja Jože Kur-nlk. Ljubljana. Zg. Šiška. pod hribom 28. 3374-12 Pohištvo Za stanovanja, tTgovske opreme in hotele dobite naihitreie v nawečn zalogi pohištvi. Spalnice že od . . Omare..... Postelje..... Kuhiniske oprave Kuhinjske kredence Otroške postelje . . 2ičm vložki . . . Modroci . ... Spreimemo naročila predloženih načrtih 2600 550 220 900 525 320 100 260 po Sprej memo tudi v račun smrekov m bukov les, event. ga tudi kupimo. Se priporočamo »Sava« Mizarstvo Predjamska 32, trgovina pohištva Miklošičeva cesta nasproti sodišča. 3853-^'- Spalnice kuhinje, solidno in lepo izdelane, dobite naiceneje pn tvrd Bitenc, Gosposka ut. 10, mizarstvo. 3867-12 2J22SEHJJ Motor NSU 350 a. i 600 ccm ali Ho reks 350 ccm kupim.— Naslov v vseh posl. Ju tra. 3537-10 Forda S clllndrski dobro ohranjenega posebno priklad nega za gasilske čete — prodam po ugodni ceni Zamenjam tudi za mo-toclkelj 200 ccm do 350 ccm. Naslov v vseh po slov Jutra. 3702-10 Motor istosmer. 115-170 V 166-72 Amp. 12KW 19 HP prodam ali zamenjam za močnejšega na vrtilni tok 220 V do 40 ks. Franc Seid., Novo mesto. 3660-10 Radio Radio aparat Bchaub 4+1 rabljen v brezhibnem stanju poceni prodam. Nova trgovina, Tyrseva 36 3915-9 Radio aparat Voevni dobro ohranjen poceni prodam Na ogled v trgovini Fr. Malgaj — Kolodvorska 30. 3942-9 Absolventka trg. tečaja Ifiče primer no stalno zaposlitev v pisarni aii trgovini Bv. da nagrado tistemu, ki Ji mesto preskrbi Cenj ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Začetnica 16« 3674-8 E* uBluibenstvo hote tov restavracij ln več ph gospodinjstev prlpo (očamo krasno ilustrira bo strokovno knjigo Jel ene-Vellkonja: Serviranje Dobi se pri banovinski »alogi šolskih knjig in učU v Ljubljani ter v vseh knjlgarnan vezana po znižani ceni 40 din. 86-8 Fiat Topolino avto malo rabljen kupim in pačam takoj Ponudbe na podr Ju tra Maribor pod »Topoli no« 3613-10 Poltovorni avto skoro nov in majhen osebni avto za vsako ceno naprodaj. Cizel, Kotnikova 21'II. 3900-10 Avto manjši kupim Naslov v vseh posl. Jutra. 3917-10 Motor dobro ohramen, takoj pro dam. Naslov v vseh poslovalnicah Jntra. 3982-10 Udeležim se trgovine aii obrti. Prevzamem tudi isto. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »60.000« 3920-16 Mlada vdova prosi gospoda manjšega posojila proti garanciji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Posojilo« 3906-16 V najem oddam restavraciio hotela »Triglav« na Jesenicah — Mariia Oražem 3632-17 Trgovino mešanega blaga, tik farne in romarske cerkve dam v najem. Potreben kapital din 25.000. Poiasnila daje Valentin Dreo, trgovec. Sv. Trojica, Slovenske gorice. 3744-n Trgovino in gostilno oddam v najem z vsem inventarjem in obrtnim listom. Velik promet, nizka najemnina. — Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Mirna dežela«. _3690-17 Zobozdravniška ordinacija v mestu v Sloveniji, dol goletna, dobro vpeljana, -»premij ena s kompletnim zobozdravniškim ln zobotehnlčnim inventarjem se odda v najem Ponudbe na oglas, odd Jutra pod »Zobozdrav-aiška ordinacija«. 3774-17 Gostilna! -Kidam na račun gostilno v o.lžlnl Ljuoijantr poročenemu paru ter da ma mož še kaK drug po iranski zaslužek Polzve -e v pisarni 1 Ogrin. L^averca pri Ljubijam 3793-17 Vdova srednjih let, z večletn< ^ostLniško prakso, vajena samostojnega gospo dinjstva. vzame gostlino v najem na račun, gre tudi za natrvkarioo. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Vdova 333«. 3766-1'i Mlekarno ali trgovino z živdi na prometni točki" v Ljubljani, vzamem v najem. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Dobei promet 17«. 3881-17 Gostilna dobro vpeijaoo, na račun aH po dogovoru proti dobri kavciji na Gorenjskem. Naslov v ogl odd. Jutra. 3783-11 Trgovina g papirjem naprodaj. Interesenti — naj m javijo pod »Papir« na ogl. odd. Jutra. 3731-lt Dolenjske toplice zdravUloka družba s o. a. odda restavracijo. — Po. nudbe sprejema v Ljubljani, Dalmatinova ulica št. 1. 3803-19 Trgovski lokal oddam v novi hiii v Fug-nerjevi ulici. Informacije: Slograd, Vrtači J. 3898-1» Motorji vsi v zelo dobrem stanju znamke NSU 500 ccm. DKW 350 ccm, Ardie 200 ccm, OHV, 2 koma da DKW 100 ccm. 1 Ardie 125 ccm. Vlktoria Sax 100 ccm. ceneno na prodaj, čerič, Maribor Frančiškanska 11. 4010-10 Avtomobile tovorne od 1 do 6 ton z Diesel ln bencinskimi motorji ln razne osebne proda po ugodnih ce nah Krupp zastopstvo O. Žužek. Ljubljana, — Tavčarjeva ulica 11 3981-10 Hranilne knjižice 3 proč obveznice m druge vrednostne papirje kupimo m plačamo najbolie. Banč no kom. zavod, Maribor, Aleksandrova 40. 2254-10 Bukove hlode kupuje Remec Co, Kam nik. 3630-15 Prodam •toječ javorov ln češnjev les ter seno ln slamo. Rak d vec Notranje gori oe 8. Brezovica. 3821-15 Lipove in jelševe plohe g0. «0 in 70 mm, kupuje v vnakl množini »Peta« d. z o. z Radeče pri Zidanem mostu Dokazni !izvod zažeCJen 3728-13 Za jam - gotov novac dugoročnom otpiatom dobiju odmah državni-gradski namještenlcl sa definltivom i penzione-ri (oženjeni bez jamca) Upute daje ADRIA Zagreb, Petrinjska 11. Pri ložiti marku. 3820-16 Kovačnico na vodni pogon za tzde ovanje orodja na stalni vodi v Savinjski dolini oddam v najem na prometnem brezkonku-renčnem kraju V pošte v pride popolnoma zmož na moč s primerno kav cijo Ponudbe na podr Jutra Celje pod »Zmo žen« 4004-17 K Izdelovalnico metel vpeliano, prodamo zaradi rodbinskih razmer — zelo ugodno Potrebni kapital 80.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Tt govsko zmožen« Strokovno znanje nepotrebno. 3718 }C Pozor! Lakiranje, nova kolesa šivalni stroji, izdelava triciklov, nizke cene. — Simčič. Mirko, škofij i va 3835-3 Prostore velike, suhe in svetle, z in dustrijskim tokom, oddam za čiste obit Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3654- Gostilno dobro vpeliano, oa promet nem kraju, oddam takoi • najem. Na?.iov v vseh po slovalnicah Jutra. 3546-19 Lokal lep, velik, oddam. Celovška cesta 53. Gradln-skl 3841-1» Prostor za manjšo mizarsko delavnico iščem. Polzve se iz prllaznostl pri Skaza. Janševa 2 3876-10 Trgovino s trafiko na prometni točki tn žganj ar no z gostilno oddam takoj tudi ločeno Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Nujno« 3937 19 Prostor za obrt ali skladišče oddam Zu pančlč Sv. Jakoba 8 3929-19 Mlekarno oddam takoj na dobrem prometnem kraiu. Cesta 29. oktobra, radi odpotovania. 3941-19 Velika hiša - trgovskim- lokah v mestu f.eliu naprodai. Ponudbf na podružnico Jutrs v Celib nod značko »Prilika«. ?66fi Ji Velika hiša -nonadstropn« « obzidanic rtom m gospodarskim oo iiopjem ob državni cest. žel postaia. olizu Ljublja ne. priprava« * pritliču tt manjšo industriio al skladišča; » hiši elektrika vodovod — naprodai Na »lov * vseh poslovalnica' lutra. 3589 2< Veleposestvo ia katerem Je luksuzni dvorec in ima veliko iozda in manjšo ekonomijo, kupim za gotovino. Ponudbe na Ivana Cefata Solosljeva ul. 3, mez. levo, Zagreb. 3120-2C Parcela pod ROoiiiKom 1560 kv ai, sonona, suna, naprodaj. Pojasnila. Beethovnova ulica 16/IV, Pre-šern. 2863-20 Poletna hišica pod Sv. J ostem nad iranjem, ugodno naprodaj. Dostop z avtomobi iom. E.ektrika, edinstve ni razgled, idealno zaklonišče. Naslov v vseh posl. Jutra. 3590-20 Inteligentnega gospoda z nekaj kapitala najra. je upokojenca sprejmem v vso oskrbo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa Gorenjska« 3531-16 Din 80.000 naložim varno v nepremičnine ali dobičkanosno podjetje. Ponudbe na oglasni odd Jutra pod »Vložim 1940«. 3816-16 Hranilne knjižic vrednostne papirje kupujemo stalno in po nai višjih cenah in takojšnjemu plačilu. RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka ul. 12 3909-16 39/o obveznice za likvidacijo kmečkih dol gbv din 70.000 prodam najboljšemu kupcu za takojšnjo gotovino. — Rudolf Zore. Ljubljana, Gledališka ulica 12. 3910-16 Dolgoročna uradniška posojila v zvezi vezane št'dnje nudimo pod ugodnhnl pogoji Informacije daie naše zastopstvo S. Ur bas Komp. Ljubljana Tyr*eva 51. Narodna hra niinica. 3897-16 Krojača poštenega in prvovrstne -a iščem kot družabnika ali prodam krojaško de lavnieo Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Delavnica« 3023-1« Mlekarno na prometnem kraju od dam. Naslov v vseh po iv. Jutra. 3551,-19 Pekarno dobro vpeljano v Ljubljani takoj oddam Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Pekarna« 2564-19 Krojaško delavnico dobro vpeljano v centru Zagreba s stroji ln Inventarjem ter zalogo pro dam. Industrijska stru ja. Nizka stanarina. De lo zajamčeno Naprodaj radi prezaposlitve. Triglav, Nova ves 82, Zagreb. 3634-19 čeden lokal takoi oddam na promet nem kraju za frizerja ali drug obrt. Florjanska 31, .1 3728-19 Prodam mesnico na zelo prometnem kra ju z lepim inventarjem promet mesečno 60.000 din. Cena 25.000 din — Naprodaj radi hitrega odhoda iz Zagreba Pogledati d^1 Anririja Crn ko, mesar Zagreb vogal Vlaške 105. 3596-19 Lokal orlmeren za krojaško ali njej sorodno obrt takoj oddam. Cerkvena ulica 5. 3656-19 Industrijske prostore za srednjeve ik obrat, v ollžini glav. kolodvora, suhe svetle, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Znosna najemnina«. 3789-19 Mlekarna v centru na prometnem k f\'u poceni naprodaj Naslov v ogl odd. Jutra 37(8-19 Gozd Jgodna prulka nakupa 11 ha zaraščen Jelka, smreka in delno buko-vina. Oddaljenost od ce ste 600 m Nas-ov v poslov Jutra. 3643-20 Nova hiša Ive sobi kuhinja priti kline, lep vrt naprodaj radi od po to vanja. Anton čater, Brežice 106. 3636-20 Enodružinska hiša z zemljiščem in gospodar skim poslopjem naprodaj v Celju, Zagrad št. 90. 3748-20 Hišo iovo, enonadstropno, ugodno prodam z nekaj hipoteke v Št. Vidu nad Liub-l ar.o. N?s'ov v vseh posle valnicali Jutra. 3726 20 Ugodna prilika! 1. marca bo na javni dražbi v Stari vasi pri Škocjanu na Doteniskem prodano lepo posestvo 8 parcel z vinogradom, nora visokopri-tlična hiša in novo gospodarsko poslopje. Lep kraj ob banovinski cesti. Pojasnila: Tyrševa 15, III. desno stopnišče. 3742-20 Enodružinsko Mšo olizu dolenjskega kolodvora poceni prodam Naslov v vseh posl Jutra. 3049-20 Tik Celja prodam več oralov aron diranega zemljišča tudi stavblšča Vprašati Jen kova ul. 3. Celje. 3669-20 Stavbeno parcelo majhno, za visokopritlično hišo za Bežigradom in komfortno, štristanovanjsko hišo v bežigrajskem okraju, prodam. Poizve se: Pod milščakova št. 11. 3610-20 Kupim hišo do 14u.0u0 din, najrajši v Rožni dolini, na G. in. cah ali v bližini. Kupim tudi parce e v omenjenih krajih. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Gotovina do 110 000« 3799-20 Posestva — hiše >d 30.000 din naprej. GostUne. mesarije, trgovine, mline, vUe prodaja Posredovalec. Maribor, vlejska cesta 12-1 3777-20 Zemljišče - njive okoli 6004 m2 primerne za stavbne parcele pro dam. Poizvedbe Stropnik, trg. Trnov je 180 Celje. 4003-» zaradi vojna M' kupiti noro poulopj« ter ga poceni prvuraatt v v*o t lepi Dolenjski ob cesti ln želeanld? Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sreča 1887«. 377»-* Parcele na najlepšem kraju me sta posamezne ali 10 tt aoč m2 prodam. Drago Hartl. Novo mesto Stavbno parcelo v jugozahodnem delu Ljubljane, 900 kv. metrov prodam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 40«. 3783-30 Hiš« z vrtom, oestotanovanj. ska, renovlrana, v centru mesta, zaradi od potovanj a ugodno prodam. — Pismene ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »800.000«. 3785-20 Dvostanovanjsko vilo na bežigrajski periferiji s sadovnjakom prodam ali Jo zamenjam za hišo v mestu ali predmestju proti doplačilu. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Plačam v gotovini« 3755-20 Hišo ali vilo center Ljub Jane kupim Ponudbe na ogl. odd Jutra pod >800« 3708-30 Penziomst! Posestvo na Dolenjskem 2 hiši. gospodarska poslopja, dva vinograda, njive, travniki, gozdovi oddam v zakup Ponudbe s polnim naslovom na ogl odd. Jutra pod Trška gora« 3701-20 Prodam nonadstropno dvostano vanjsko novo vUo z vr tom v okolišu Ljublja ne. Poizve se pri ravna telju Malen^ku Tavčar Jeva ul. 1, priti. 3680-20 Važno! »REALITETA... posredovalnica Prešernova u ica 4t. 54 I. tel 44-20. proda trgovsko blšo v c^tru 2 palači, 37 stanovanjskih hiš, dve vili. razne oarcele in zemljišča, kupi takoj za več milijonov raznih poslopij (v centru ali prometnem kraju), kakor tudi več donosnih nepremičnin v LJubljani Ustne lnfor maclje brezplačno. — Ne zamudite ugodne prilike! 3809-20 Hišo do 200 000 kupim. Ponudbe na ogl. odd Ju tra pod »Ljubljana« 3741-20 Industrijo manjšo ali srednje veliko posestvo kupim — Ponudbe »Želim takoj, na ogl. odd. Jutra. 3832-2' Večja stanovanjska hiša v surovem stanju gotova, v gorenjskem mestu, z načrti ln proračunom se ugodno odda. Vprašati SI. Seme. Llubljana 1, pošt. predal 219 3837-20 Kupim hišo dvo- ali večstanovanjsko z vrtom v 1 rnovem ali Šiški, tudi zadolženo. — Naslov v ogl. odd. Jutra 3844 2c Parcela sončna vilska 764 m2 b: zu tramvaja ob šmart.n ski cesti naprodaj Na s.ov v vseh posl Jutra 3891-2 Ugodno naprodaj: ilšA trgovska s parnc pekarno, dvostanovanj ska, skladišča. — Cena 350 000 din. Hipoteke 148 C00. HIŠA tri tanovanjska. enonad ti opna. — Cena 190.000, Kodfiljevo. KISA dvonadstropna, šeststanovanjska, čisti donos 30.000 din Cena 500 000 din. HISa enodružinska, vi-sokopritli-.na. Cena 135 tisoč, Stožice. HIŠA tristanovanjska. komfortna. Cena 430 000 Hipoteka 350 000. Severni de. Ljubljane. KOMPLEKS 4312 kv m po 14 din za kv. m ob dolenjskem kolodvoru GOZD 26.087 kv. m po 2 din za kv. m na Golovcu ter razne druge lepe nepremičnine preda rea-ltetna pisarna ADAMI'-, Ljubl'ana. Goeposvetska ces. 7, vis-a-vis Slamlča 3842-20 parcela afirj« «k tramvaja 89u m3 naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Radi nujnosti 130« 3877-20 Lepa parcela stavbena, »olnčna v Lj«b-liani, »godno naprodaj. — Naslov v vseh poslovalnicah Juta. 3*66-20 Parcela strojaa tistem, »redim a»e sta, naprodaj. Pismene ponudbe sa ogi. odd. J a tri pod «» >330«. _ »874-20 Tristanovanjska hiša v Rodni dolini poceni naprodaj Naslov v vseb posl. Jutra. 3023-20 Hišo novo enon adstiopno s trgovskimi lokali blimi cerkve v Sliki prodam za 310.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dodosna« 3045-20 Vila »Meta« Ljubljana Zg. Slika — Vodnikova ul. 120 ugod no naprodaj. Ogled vsak dan 3054-20 5 stanovanjska vila novozgrajena s lepim ograjenim vrtom ▼ bli žlni centra na sapadnem delu LJubljane naprodaj Nova hiša s gostil no ln trgovino, lepim vrtom na sapadnem de lu LJubljane naprodaj NedovrSena 3 stanovanj-Rka vl'a na vzhodnem lelu LJubljane naprodaj. Lepa vogalna parce n na Mlrju ter več par ~el na vseh delih Ljub-Jane. Informacije daj< Healltetna pisarna Ku naver Ludvik. Centa 29 iktobra 8. telet 37 33 39S5-2< Zemljišče ležeče ob banovinski cesti v bližin' cerkve ia šole primerno za obrtnika, ugodno naprodai Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod •Cena 16 din kv. m«. »977-20 Graščino i parkom, gospodarstvom m gozdovi, v lepi legi. ku r>im Cena postransk« £-. odd. Jutra. 3836-21a Starejša gospa sce stanovanje dveh ob in kuhinje v centru s 1. majem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Gospa. 3750 21» Trisob. stanovanje . kaoinetom lu kopaln.-no Hčera sa 1. marec. — Ponudbe na ogl odd. lutra pod »Sončno 18« 3707-21a Krasna vila na Gorenjskem napre -■aj. Cena primerna Po nudbe na podr Jutro Maribor pod »Letovišk-kraj« 3997 20 Enodružinsko vilo velik vrt. sončna lega, v bližini parka tn glavne «a kolodvora v Mariboru Tomšičev drevored prodam Naslov v vseb poslov Jutra. 4001-20 Stavbne parcele v Laškerr 10 minut od postaje na prodaj Izve «ie v gosti ni Pačnik Laško. 4007-2( Stanovanje dravo najraje za Beži radom s vrtom ali v .iižlni Resljeve za ta-noj. maj ali avgust j^em Ponudbe na ogl dd Jutra pod »Kom ortno tn zdravo« 37l0-21i Stanovanje -noso no a-i manj e dvo -obno s kopalnico ii em 'A april Ponudbe na >gl odd. Jutra pod »Do i00 din« 3889-21 s Fnosob. »tanovani« ne daleč iščem Ponudbe na ogl odd. lutra ood Mirni trije odrasli«. 3991 21a Ivosob stanovanje « kopalnico ev kabine •om. sončno, blizu cen tra iiče samski gos poc 'a maj ali kasneje Dc ptse na ogl. odd Jutra >od »Dr. R« 3959 218 Sobo odda (*epo solnčno s-bo ddam • centru stalnemu < os podu ali gospodični I marca. Ogledati od 8 do 1 10 od 4 popoldne na prej. Naslov » vseb pošlo almcab Jutra. 3757-2- Dvosob. stanovanje oddam v Fiignerjevi uli r;i 10-1 1. maja. 3662-2' Dve stanovanji enosobno s predsobo in parketom ugodno od dam 5 minut od postale Kranj za marec al april. Folzve se Straži šje 355 Ka.varlja. 3558-21 Dvosob. stanovanje s souporabo kopa nlce oddam za maj. event za april. Devlnska ulica 8. 3820-21 Novejšo hišo s hipoteko kupim Cena do 250.000 din. Gotovina 150 000 din — Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Brez posrednika«. 3852-20 Manjšo hišo enostanovanjsko v Ljub lj-ob s kabinetom ln pritlkllnaml sen čna lega v centri mesta oddam 1 maja. Ponud be na ogl odd Jutra pod »Komfortno ^»J« - Opremljeno sobo posebnim vbodom, odd* akonskemu paru ali l ose Tam« mirna uradnišks dru žina. Naslov • vseb pošlo almcab Jutra. 3618-2* Elegantno sobo > strogo sepanranim vho J.im oddam stalnemu boli serau gospodu. Florjanska 31, 1. nadstr. 3727 J Lepo sobo dve osebi s posebnim vbodom ln k avlrjem ta koj oddam. Ivanka vd Vogrič, Soška ulica 11 Kolezlja. 3850-23 Čisto sobo oddam. Vodovodna cesta št. 24 3807-23 Opremljeno sobo v sredini mesta oddam gospodu ali dijaku. Cena nizka. — Kastelic. esta 29. oktobra 2 m 3814-23 Sobo ali opremljeno, s souporabo kopalnice, oddam ■ 1. marcem. — Polzve se: Dvofakova ulica 8. priti. 3839-23 Sobo ;epo opremljeno oddam s 1. marcem Tyr£e>va 51 n. nadstr., Drofenlk. 3894-23 Garsoniero Ob TivoiUu neopremlje no oddam 1. aprla. Na slov ▼ vseh posl. Jutra 3888 23 Prazno sobo parketirano v I. nadstropju oddam takoj. Kolodvorska cesta 11. 3861-23 Sobo s posebnim vhodom oddim gospodični. Zagorc, Vo-žarski po 8. 3860-23 10 leten fantek lep in megova mamica sta jako osamljena in si želita toplega doma. V poštev pri-deio samo resni inteligenti. dobrega srca. Dopise na ogl. odd. Jutra pod iifro »Dom 1940«. 3S95-2* Prazno sobo prav lepo, poseben vhod, oddam boljši osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3862 23 Opremljeno sobo oddam gospodu s 1. mar cem Ogled od 10 do 2. Mestni trg 17-m levo Bezrukov 3038-23 Opremljeno sobo oddam v sredini mesta nončno. nedljaku. Prost vhod s stopnic, elektri-tea. parket, lončena peč. Najemnina 300 din. Prečna ulica 8 3907-23 Prazno sobo veliko, svetlo, elektrika, rarket, strogo separirano, Iizu bolnice in Tabora, oddam 1. marca v Bohoričevi ulici 16, pritlično, des no. 3721-23 Industrijalec 36 letni, dobro situiran — želi spoznati damo. staro do 26 let i2 dobre hiše. Ponudbe po možnosti s sliko aa ogl. odd. Jutra pod »Resno«. 3961-2S Gospoda spreimem na stanovanje 2 vso oskrbo Soba s posebnim vhodom Einspielerieva 15. Ljubliana. 3953-23 Sobo lepo opremi ieno, s poseb nim vhodom, z vso oskrbo, oddam stalni osebi. Sokolska 5, Prule. 3975 23 Pri Putrichu danes zabava s plesom. Izborila vina Gorka 10 mrzla ledila. Vljudno vabljeni. 3974-23 Opremljeno sobo z uporabo kopalnice od Jam gospej ai gcspodlč ni. Dalmatinova 3II le vo. 3903-23 V centru .ddam lepo oprem Jeno sobo z uporabo kopalni ce samo solidnemu gospodu nedljaku Naslov v vseh posl. Jutra. 3933-2.' 1 TABLETE - MAST rti revmatizmu. ^htu ta KlJasu masirajte boleče dele s »N i b o 1« mastjo tn vzemite »N 1 b o k tablete rudi pri prehladu, gripi »n glavo bolu pomagajo »Nibol« tablete. »N 1 b o 1« v lekarnah Din 20.— Proizvaja Apoteka Mr. Bab o vec — Ljubljana Reg Dr 17 816/3*' Prazno sobico s posebnim vbodim, če mogoče s štedilnikom, išče mirna gospa 1. marca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Točna plač-□ica 30«. 3521-23a Mlad uradnik iiče sobo, po možnosti z vso oskrbo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Ne-oženjen«. 3801-2oa Opremljeno sobo s posebnim vhodom ln polno oskrbo iiče v cen iru gospodična. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Udobna« 3738-23a Mizarji! Več skobeljnih stroiev 400 — 600 mm širine in uostra-ni skobelini stroi za izdelavo ladijskega poda — iSchiffbodenJ takoj oa razpolago. Oglejte si v-lilu» irbiro. DOVZAN IV \N. Ljubljana, Frančiškanska 4. Telefon 45-42. 36JS-29 Rabljeno dinamo ma^o, dobro kupim, ki proizvaja tok za 30 žar nlc. Martin Golob. — Ljubno-Ter. 33S3-2S Uradnici iščeta sobo z zajtrkom za 1. marec. Naslov v vseh posl. Jutra 3734-23a Garsoniero v centru iščem za 15 marec. Ponudbe na 0^1 odd. Jutra pod znamko »Gospod«. 3851-23a Opremljeno sobo lepo. sončno s posebnim vhodom oddam solidne mu gospodu s 1. majem Naslov v vseh posl Ju tra. 3948-23 Sostanovalko sprejmem takoj aH s 1 marcem na hrano ln sta aovanje Medvedova 7 3919-23 Sobo s posebnim vhodom z uporabo kopalnice v — centru oddam gospodi; ni ali gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra. 3947 23 Lepo solnčno sobo z dvema posteljama, oddam solidnima osebama. Kopalnica. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Sobo opremljeno, prosorno, s posebnim vhodom, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj - marec«. 3972-23a Dve opremljeni sob' ena s tremi posteljami, event tudi prazno, s po-ebmm vhodom, kopalnico, sončno, čisto, od-lam Naslov v ogl odd. Jutra. 3818-23 Opremljeno sobo 3 posebnim vhodom ln souporabo kopa1 nlce oddam. Linhartova ul. 22. 3783-23 Sostanovalca prejmem k dobremu di 'aku sedmošolcu. — esta 29 oktobra 9/n., vr. 15. 3781-23 Elegantno novoopremlj. sobo v centru, centra na kur Java. Uft, kopalnica, poseben vhod. sončna, oddam boljšemu gospodu za 600 din. — M Oset, TyrSeva cesta lb/m. 3790-23 Separirano sobo ev. z vso oskrbo oddam boljil gospodični Naslov v vseh posl. Jutra. 3706 23 Mesečno sobo prottirno, sveže poslika no, s posebnim vhodom razgledom na glav. ulico, z električnimi lučmi ter s klavirjem oddam samo resnemu ln dostojnemu -efl ekfntu. Lahko takoj Tabor 51.. vls-a-vis Sokoiskega doma Lepo solnčno sobo oddam v centru stalnemu gospodu ali gospodični 1. marca. Ogledati od 8. do 1. in od 4. popoldne naprej. Cena din 300. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3757-23 Lepo solnčno sobo s krasno centralno kurjsvo, za dve ali 1 osebo, s souporabo kopalnice, telefona oddam 1. marca. Istotam 1 sobica za 1 osebo, 3 minuti od tramvaja za Tobačno tovarno. Kocenova 6/1. Prazno sobo oddam blizu centra in tramvaja s posebnim vhodom 1. marca t. 1. Vidic. Prule 6 prid. leve, zadnja vrata. 3980-23 Sobo 'epo opremljeno oddam s 1. ali 15. marcem solidni stalni gospodični Beethovnova 16-IV Pre šem. 3043-23 čedno sobico oddam za dve osebi z zele dobro oskrbo pri Taboru. Cena nizka. Poseben vhod. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3967-23 Solnčno sobo veliko, čisto, s posebnim vbodom, oddam v centru ra 1. marec v Ciril-Meto dovi ulici it. 19. I. nadstr.. desno. 3966-23 Dve gospodični iščeta opremljeno sobo Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Poseben vhod« 3893-23a Opremljeno sobo čisto, svetlo, poseben vhod, iščem za 1. marec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen in točen plačnik«. 3859-23a Skromno «obo prazno sobo, iščem s 1. ali IV za Bežigrndom. Trgovina Guček, Staničeva ul. 3856-23a Preko nedelj in praznikov ISČe opremljeno sobo v centru zakonski par. Po nudbe pod »Dežela« na ogl. odd Jutra. 3924-23a Sobo lepo opremlieno, v centru, po možnosti s posebnim vhodom, išče višji državni uiadnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Do t>00 din«. 3969-23a Za četrtošolca odllčnjaka iščem pri u-tjledni rodbini sobico z vso oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ta-kojc. 3812-22a Pianino (po možnosti črn) dobro on ran j en, priznane znamke kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod iifro »Dober pianino«. 3720-26 Klavirsko harmoniko Ce dobro ohranjeno s 60 Uasl, najraje znamke iHohner« kupim Ponud be s navedbo cene na podružn. Jutra v Celju pod »Takojšnje plačUo« 3580-28 Stružnico za železo v naj bo.j em stanju 8 kompletnim priborom in nov elektromotor za menjam za avto llmuzi no ali prodam. Julij Rozmanlt, Litija. 3638-20 Mizarji pozor! Ugodno prodam skoraj nov rezkalnl stroj 3 ks Naslov v vseh posl. Ju tra. 3633-29 Poceni prodam skobemi »troj poravnal nik ki s&ozi vrta in k« ia. Debeijaic Franc — Primskovo Kranj. 3648-2« Anker šivalni stroji najnovejši, tudi Cikcak za entian.le, z 2 iglama, za šivUje, gospodinje, krojače, malo rabljene Veritas, Centralboboin prodaja Triglav, Resljeva cesta 16. 3823-29 Poceni se proda: 2 lepa pogrezljlva strL-ja, 3 rab Jena moška kolesa, 1 rabljeno žensko kolo. Vse to si lahko ogledate pri tvrdki Ivan Jax in sin, Tyn>eva cesta 36. 3825-20 Poceni naprodaj! 8 poponoma novih šival nih strojev, več koles otroških vozičkov ln raz nlh drugih predmetov — pri Promet, nasproti kri žanske cerkve. 3879-20 Dva pisalna stroja zelo dobro ohranjena za vsako ceno naprodaj. Cizel, Kotnikov« 21/11. 3899 2» Šivalni stroj dobro ohranjen prodam za 400 din ter radio za 400 din. Kolodvorska 11 II nadstr. 2. stopnišče 3914-20 Šivalni stroj omarica m&lo rabljen poceni proda Nova trgovina Tyrševa 36, naspro ti Gospodarske zveze. 3916-2« Več rabljenih pisalni strojev w prvovrstnem staniu, proda Torpedo, Miklošičeva 18. 399 ">-20 V Celju se je izgubil mlad pes, ilirski ovčar, brez ovratnik*, ki sliši na ime »Rolf«. Najditelj naj ga javi proti do-naslov: bri nagradi na lejs, dret 85. Za klavir ali planino, dobro ohranjen, dam nov šivalni stroj. Pahulje, Šišenska cesta 46, LJubljana 3790-26 Pianino železne konstrukcije, zelo dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Planino 10«. 3780-26 Klavir krasen, kratek, prodam. Kotnikova tU. 13'I., des. od 11. do pol 13. ure 3830-38 Hohnerjevo harmoniko klavirsko, najrajši Orga-nola, kupim. Kuhar PM Vrhnika, pošt pred. 20. 3840-26 Posestnik Josip Hubsch ie od svoje Hčence zavarovan v Severni Ameriki za 100.000 dolarjev. Kdor mu bo pomagal do denarja, bo dobil polovico vsote. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »V izplačilo dospela zavarovalni-M4. «736-31 Do- $747» Pes velik, lep, črne barve, zeh) dober čuvaj in zelo razumen, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3714-Z7 Dva osla srednja s kompletno opremo (komati) proda uprava Bogen&perk — Šmartno pri Litiji 3678-27 Importirana Scothterljerka. zelo pridna ln epa, je povoljno naprodaj Naslov v ogl. odd. Jutra. 3828-27 Namizna jabolka molaneser io druge vrsti fco holandski zaboj brutto za netto fco Zid. most kg din 3 nudi tv. Artur Nach-bai, Radeče. 3352-34 Izgubila se je šoferska taika na cesti od Brezovice do LJubljane. V taškl Je promet na knjižica avtomobila ter razne dooavnlce. — Odda naj se 21tko, Lo- « Zahtevajte vate JUmnlce ln tapecirano pohištvo tirno s zaščitno plombo M___ STERILIZIRANO ZA DRUŽNA TOVARNA ŽIME STBAŽI5ČE PRI RRANJU C«? ^ ci NaSa žima Je hlgljensko očiščena in sterilizirana na pari 115° C, ne diši, je brez maščobe in fermentov, ker Je naša tovarna opremljena v to svrho z najmodernejšimi stroji ln aparati. Odklanjajte žimo iz prepovedanih šušmarsklh obratov, ker je slabo in nehigijensko izdelana, ni dezinficirana, vsebuje fermente ln ima neprijeten duh. V njej se zaredljo molji in mrčes. Prepričajte se pred nakupom! — Naše cene so najsolldnejše! Zato zahtevajte samo žimo z zaščitno plombo STERILIZIRANO JAVNA ZAHVALA tattm m Javne sahvaMl gusp. prlmrt ju dr. VL ODZELJU, kl ml Je ■ trudom la poAr tvovalnostjo lajšal trpljenj« ▼ teOd bolezii ln me popolnoma oadravfl. •e enkrat tisočera ma hvala! IJnhIJs—, li. februarja 1M0. Marija Suh EFEKTNA LOTERIJA ZVEZE ABSOLVENTOV KMETIJSKIH SOL V LJUBLJANI Je preložena za nedoločen čas, ker zaradi slabih razmer žrebanje nI mogoče. Vse kope« srečk opozarjamo, da hranijo svoje srečke. — trebanjs bo objavljeno pravočasno. BUKOVE METRSKE CEPANICE zdrave suhe ali sveže, KUPIM večje partije aa tafta — kupim tudi CELULOZNI LES Ponudbe z navedbe cene na ori. odd. »Jutra« pod »Bukova drva«. Filatelisti pozor! Kupujem vsakovrstne po lamezne znamke kot tu «11 celotne zbirke po naj viSjlh dnevnih cenah.— Istočasno nudim filatelistom mamke v serijah ali posamezne ponajbolj ugodnih cenah Poizkusite ln prepričali se bo ete Knjigarna Janez Dolžan, LJubljana Stri tarjeva 4 3931-59 Dražba lesa Začasna drža.vna uprav* razlaJčenih g,ozdov T L|ub-ljani. Cesta 29. oktobra 24 I. nad., razpisuje na dan 27. marca 1940 pismeno dražbo okoli 16.300 m3 mehkega (iglastega) tehn. porabn^ga lesa na panju iz območja šumske uprave Kočf.-vie. Razglas, pogoji, tiskovine in pojasnila se dooe pri gornji upravi v I.iubljani in pri šumski Apravi t Kočevju. 3150-32 Ia suhe debele slive 100 kg din 450.—, 50 kg dm 235.—, 25 kg din 145.—, 10 kg din 58.—. Jranko voznina razpošilja G. Drechsler, Tuzla. 3753-33 Kuhano kravje maslo ln fižol nudi S. Senčar trgovko Mala Nedelja. ; 3334-33 Mislim, da znam ■četudi sem čisto preprost Gorenjec lz pisave razoratl bodočnost pisca. Ce bi katera hotela dopisovati z menoj, naj se oglasi pod »Vse blazno« na ogl. odd. Ju trx. 3612 24 »Veletrgovec 38« ■prosim, dvignite pismo. 3779-24 »Smučar« drlgnite pismo v oglas, odd. Jutra. 3784-24 Prijateljico kl Je lstotaiio osamljena, želi najti stiarejšl delavec Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Luč v temi« 3730 24 Fant Katera 20—30ietna, dobrosrčna, premožna gospodična bi se poročila z boij siromašnim, 28-letnlm obrtnikom (mil-narjem), kl bi mu pripomogla do samostoj -noetl. Le resne ponudbe naj se pošljejo na ogl odd. Jutra v Ce.ju pod i-Prlšla bo pomlad« 3770-25 Babica zelo topa, 2S let stara, dota ▼ gotovini 35.000 din, išče trgovca, obrtnika ail kaj podobnega. Pojasnila daje »Nada«, Zagreb, Jelačlčerv trg 10. Za pojasnila j>oAlJlte 10 din 3695-25 Gostilničar posestnik, se želi poročiti z gospodično ali vdovo do 35 let s primemo gotovino ln kl ima veselje do gostUne Resne ponudbe a sliko na ogl. odd. Jutra pod »V harmoniji«. 3740-25 Samostojna šivilja želi znanja v prrtio leoitve z bol]5im gospodom od 40 let naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Harmonij««. 3908-25 Kuharica prijetne zunanjosti, dota v gotovini 11.000 din, išče obrtnika ali boljšega nameščenca. Pojasnila daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din. 3696-25 Ločenka dražestna brunetka, 36 let stara, dota ▼ gotovi ni 280.000 din. išče moža, ki bi hotel biti samo njen. — Pojasnila daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10 Za pojasnila pošljite 10 din. 3097-25 Gospodična simpatična se želi poro čltl z boljšim gospodom od 35 do 50 let Ima lastno stanovanje službo ln 20.000 kapitala. Le resne ponud t-e na ogl odd. Jutra pod »Velika noč« 3884-25 Gospodična stara 29 let s 15 000 din želi resnega znanja z go6 podom s stalno služ bo ali obrtnikom. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Tiha sreča« 3932-2* □moconocT .r i OTOMANE po din 820*— nudi R. RADOVAN tapetnik Mestni trg IS uuuuuuu 11 ii ii n i Vata v tablah in za odeje, vedno na zalogi. — Zahtevajte vzorce in cenik. Arbeiter — Maribor. 26 letna ločenka Išče posojila na nujno razširjenje obrata. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vrnjeno z ob-reetmi.« 3871-24 Damo mlado, želim spoznati zaradi razvedrila. Podpiral bi jo denarno. Ponudbe na ogi. odd. jutra pod iifro AiliOli«. »60-24 Vdova priletne zunanjosti, 42 let stara, dota 1,000.000 din, išče uradnika ali kaj podobnega Pojasnila daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din. 3692-25 Vsak četrtek odhod lz Rima v Rio de Janeiro s priključkom v Briziliji v vse Južne in severne ameriške države, katere posle opravlja CONDOR in P AN AMERICAN AIRWAYS-Linee Aeree Transcontlnentall Italiane S. A., Rim. VEČJE INDUSTRIJSKO PODJETJE na deželi Išče za čim prejšen nastop Službe: 1 mlajšega, vojaščine prostega gradnika, veščega slovenskega, srbohrvatskega ln nemškega dopisovanja ter knjigovodstva, 1 perfektno stenotipistko za slovenski ln nemški jezik. Pogoj sprejema za obe službi je osem razredov gimnazije ali trgovske akademije z zaključnim Izpitom. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo dosedanjega udejstvovanja Je poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalna ln dobra služba za prvovrstno moč«. PARADIŽNIKI! okrog 8 vagona prvovrstne paradižne mezge gosto vknhane 88%—40% ln okrog 3 vagone paelranega pekmeza od sliv, kakor tudi druge konzerve po povoljni ceni nudimo N A T A TOVARNA KONZERV, Beograd — Kralja Dragutina 8. Naročniki »JUTRA" so zavarovani za Din lo.ooo! • * ■.? / v* v V, -•- „r* ZAHVALA Za mnoga topla sožalja. kl so nam bila Izkazana ob pretežkem slovesu od naše ljubljene in nepozabne soproge, mamice, stare mamice, sestre in tašče, gospe LUDVIK FRAN JE roj. ŠPILAR izrekamo najiakrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo glasb, društvu »Sloga« za ganljive žalostinke, CMD vodstvu in podružnicam za častno spremstvo, vsem darovalcem krasnega cvetja ln vsem, ki so blagopokojno spremili na njeni zadnji poti ali kakorkoli počastili njen spomin. ajhrane ponudbe na: Enrtn Ltpptt-ovo graščinske opravi tel Jstvo Turnlšče prt Ptuja. Kafarom je popoln kakor vsaka druga kava, drugih dodatkov Kuhanje Kuha m katerihkoli cOcorije. KAFAROM vam prlltedl 80 do 40% sladkorja. KAFAROM m dobi T vsaki trgovini. — Zahtevajte prt vatam tigmuu KAFAROM! M O A K I 1 aespoaofia poskusit« pilote »BOBMO-I pUal M Sla, 1M pUol ni « pUol m čin. Zahtevajte prav* la arlflnala« HORMO-SUI pflaM V* po*tt ~ Bahovee, bonsocij »vis-vrsrT« uagor tn a _Ogl reg a. be MODEREN HOTEL s kavarno in restavracijo v Sloveniji, Ljubljane, se zaradi obolelosti sedanjega najemnika odda v najem Sposobni, kavcije zmožni reflektantl naj se obrnejo na hotelirja Petra ftterka v Ljubljani, Hotel Bellevue. Dieselove motore »GuLDNER« LJUBLJANA, dne 25. februarja 1940. Gospodična starejša, inteligentna ve s«:e narave, poseduje 55 tisoč din se želi poročiti s trgovcem državnim ali privatnim uradnikom starim do 60 let. Vdovci niso izključeni Samo resne ponudbe na ogl odd. Jutra J?od »Februar 55000« 3944-25 Premožen fant kmečki, puaestnik v Savinj (ki dolini k želi poročiti I premožnim io pridnim kmečkim dekletom. Ponud b« na podružnico Jutra Maribor pod »Sreča ▼ zako nu«. 3743-2 Mamina edinka 30 let stara, g premoženjem 130 000 din, išče trgovja. obrtnika ali kaj podobnega. Pojasnila daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za pojasnila pocOJlte 10 din. 3093-25 Izobražen gospod KnaCaJen ln dobrosrčen, želi poznanstva s sebi primerno gospodično. — Ponudbe z opisom sna-čaja, 06ebe ln izobrazbe na Oigl. odd Jutra pod »Ljubkost srca ln du'.e«. 3797-25 Vdova pcrpo'noma sama, aelo lepa Židinja, dota 2,500 000 din. Išče zakonskega druga. Pojasnila daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za pojasnila po-Gjlte 10 din. 3894-25 Samostojna gospodična aH dama. ki Je v življenju osamljena naj piše na cgl. odd. Jutra pod »Samski 43* 3858-25 'gAtorcr/» HEINEL* HEROU) as-oj to/. /n»iw» (VosA- MARIBOR* 29"51 Žalujoči ostali od 5 do 36 HP dobavljamo v dveh dneh večje motorje v kratkem roku, ladijske ln stabilne kakor tudi motorje na vpojni plin. _ Iščemo zastopnike po vsej državi »STORMIZING«, Zeleni venac 6» Beograd. N M N \ rtN N \ rdl '"n ■«: »i 'iii!!: NOVA ELEKTROAUTOMATSKA HLADILNICA primerna za mesarje ali gostilničarje se proda izpod normalne cene. — Vprašanja nasloviti na ogL odd. »Jutra« pod šifro »HLADILNICA«. ZAHVALA Vsem, H ste ob smrti našega predragega očeta, deda RUDOLFA ZARLIJA sočustvovali z nami in ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, naša prisrčna zahvala. V LJUBLJANI, dne 24. februarja 1940. ŽALUJOČI OSTALI Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana f Brez posebnega obvestila. Novi naslovi frančiškanska al ft> Neizmerno užaloščeni sporočamo, da je naš iskreno ljubljeni, nadvse dobri soprog, oče, stari oče, brat, tast in stric, gospod dr. Em/i Stare odvetnik v Ljubljani in rezervni kapetan I. klase danes opoldne ob 1. uri v 64. letu starosti po daljši bolezni mirno in previden s tolažili sv. vere boguvdano za vedno zaspal. ~ " . "' _ . / Uek, popol k Sv. Križu. Pokopali ga bomo v ponedelj oldne izpred mrliške veže, s ___, dne 26. februarja 1940, ob 4. uri lajmerjeva ulica 2, na pokopališče B'ag m u spomin ! Ljubljana, Višnja gora, dne 24. februarja 1940. ŽALUJOČI OSTALI ZAHVALA Vsem, ki ste počastffl ln spremili našo nepozabno mater, staro mater, taščo, gospo Ivano škof, roj. Potočnik na njeni zadnji poti in vsem, kl ste z besedo ali z mislijo sočustvovali u naatd ln nas skušali tolažiti v neizmerni žalosti — Bog plačaj! Sv. maša zadušnica bo v torek, dne 27. februarja 1940 ob T. url V farni cerkvi na Viču. LJUBLJANA, dne 84. februarja 1040. Salajoči t sinovi: Ing. RUDOLF, VALENTIN, LUDVIK; hčere: IVA in MATILDA; družine: SUSTAR, JANE2IC, DOBROVOLJCL f MDCHEL ZŽVACOJ Don Juan roman. »Gospod,« je začudeno rekel Corentin, »nemara tla imate prav, ki znate brati knjige; nemara van. je vkljub vašemu španskemu zakonu dovoljeno gkleniti na Francoskem nov zakon...« »Nu, kaj se torej pritožuješ?« »Jaz? Nič se ne pritožujem... saj ne gre za mojo ženitev.« »Nii, vidiš!« »Samo tako pravim, ko vidim, da mislite dati svoje slavno ime hčeri navadnega suknarja. Njenega očeta sem dobro poznal, ko sem bil kuharski vajenec pri .Vedeževalki'. Debel je bil in otožen ta zmerom je trdil, da je na svetu čedalje slabše; to je bilo bogme res, kajti gospa Dimancheva ga je pretepala kakor vrečo... Kdo bi si bil mislil, dla bo hči tega klavrnjaka nosila eno izmed najslavnejših španskih imen!« »Hejo!« je rekel don Juan. »Kdo pravi, da mislim dati zali Denizi svoje ime? Toliko jo ljubim, da jo vzamem za ženo, ne pa toliko, da bi ji dajal ime!...« . . . , Corentin je obstal kakor vkopan, med tem ko Je gospodar stopal dalje. »Ali, gospod!« je vzkliknil nazadnje ta si žalostno poškilil na konec nosu. »Na Francoskem je taka postava, da dobi žena moževo ime!« S temi besedami je pohitel za donom Juanom. Tenorio ga je čudno pogledal: »Torej se bo tista, ki jo vzamei, pisala takisto kakor ti?« „ „ »Kakor jaz? Oh, gospod, jaz se nikoli ne oženim!« »Zanesljivo ne?« Je vprašal don Juan. V naslednjem trenutku se je prijel za boke ta buhnil v grobo L Jakomina je streslo. Gospodarjevo čudno vprašanje mu je zlovestno zvenelo po ušesih. In zdaj še ta blazni smeh... Črne misli so ga obšle. »V službi dona Juana ne bom zveličal svoje duše,« je dejal sam pri sebi. »A česa ne bi tvegal za sina Luisa Tenoria... Vidiš ga, zdaj pa joče od samega smeha!« »Kje si, Leonora!« je vzdihoval. »Joj, kaj se godi z mojo dušo? Kje si, Leonora, kje?.. -« • Klotar de Ponthus je med tem tonil ▼ človeški reki, ki se je valila po ulici svetega Antona. Pražnja, razigrana množica je počasi tiščala naprej: zajetni meščani, debelušne, klepetave trgovke, zala dekleta, ki so se s plahimi obrazki izmikala predrznim rokam. Vse to je vršalo kakor silen čebelji roj, in ves ta trušč je preglašalo grmenje topov, med tem ko se je v daljavi, pri Vratih svetega Antona, dvigal mogočni vihar pozdravnih klicev... Klotar Ponthuški si Je iskal mesta, od koder bi dobro videl cesarski sprevod, ki se je tisti mah pomikal skozi mestna vrata. Samo za trenutek je bil utegnil pogledati San-cha de Ulloa, ko ga je ta polmrtvega pobral pri »Milosti božji« in dal prenesti k vrlim ljudem, pri katerih je ozdravel. Toda namestnikovo izrazito obličje se mu je bilo vtisnilo v spomin, in zdaj se je zanesel, da ga bo spoznal. Za srebrn j ak si Je kupil prostor ▼ prvi vrsti na enem izmed mnogoštevilnih odrov obakraj ceste, ki so jih bili postavili iznajdljivi ljudje. V skeleči nestrpnosti je čakal sprevoda. Srce mu je glasno razbijalo. Leonorin oče pride mimo! Oči so mu blodile po človeškem morju, ki Je lovilo ob njegovem znožju. In zdajci je zagledal Široko vrsto bleščečih jezdecev, ki je s slavnostno fanfaro na čelu prihajala od Vrat svetega Antona. Kraljevi glasniki so z dvignjenimi trobentami, ki so jih krasile zastavice z lilijami, vodili pohod... za njimi pa se je pomikalo cesarjevo spremstvo, frairritnih naša doba več ne pozna... In vzklikanje ljudstva je bučalo čedalje glasneje, čedalje viharneje je zalivalo zrak... Klotar ju se je zazdelo, da se vsi vriski, ves trušc in vse bučanje trobent združujejo ter kličejo njegovemu srcu: »Namestniki Namestnik prihaja! Oče nje, ki jo ljubimi.. jl xxn Namestnik Cesar!... Jezdil je pod velikanskim žametnim nebom, ki ga je nosilo štiri in dvajset izbrancev iz raznih cehov: suknarjev, kramarjev, krznarjev, dišečinar-jev, gumbarjev, zlatarjev in drugih... Karel V. v svoji črni obleki je bil temna lisa sredi bleščeče okolice; trd in bled je sedel na konju, kakor da vobče ne sliši vzklikanja gostoljubnih Parižanov niti ne vidi bogatih preprog, ki so viseie iz vseh hiš njegovemu cesarskemu veličanstvu v pozdrav. Z ledenim, predirljivim očesom se Je oziral po množici kakor kragulj, ki ocenjuje svoj bodoči plen. Kdor koli ga je videl, Je moral spoznati v njem silno, puhlo podobo ošabnosti... in kako ne bi bil ošaben! Saj je bil cesar... Na desnici mu jt jahal frr oski prestolonaslednik, na levici vojvoda Orleanski. Za nebom so peketali vojvode Neverski, Ven-dflmski, Lo renski, Albski in Egmontski, za temi guverner don Sancho de Ulloa in nazadnje množica francoskih plemiče v, ki so dvorili španskim gospodom iz cesarjevega spremstva ter jih obsipali s prijaznostjo. Ob desnici namestnika de Ulloa je jezdil grof Amauri de Loraydan... Kaj je delal Amauri de Loraydan od trenutka, ko je bil plačal dvema klatežema dvanajst sto liber, da bi na tihem in brez hrupa spravila Klotar j a Ponthuškega ■ poti? Loraydanu ni manjkalo poguma- Da Je bil siromak, bi se bil dvobojeval s Klotarjem, dokler ga ne bi bil ubil ah sam poginil... Toda Loraydan je bil obogatel! Loraydan je bil prejel od Tur-quanda sto tisoč liber! Loraydan je bil dobil od Franca I. jasno obljubo, da mu podeli visoko službo na dvoru... Pred Loraydanom se je odpiralo življenje, polno razkošja, blišča in moči!... Vse to so bili vzroki, da je hotel Loraydan še živeti I 2iveti in biti občudovan! 2iveti in gospodovati! 2iveti in se naslanjati z Beranžerko!... Bogastvo, slava in ljubezen so pač magneta ki tečaji, h katerim se žene človekov up! Ko je bil plačal dvanajst sto liber za umor Klo-tarja Ponthuškega, se je hotel Loraydan prepričati, ah bosta malopridneža res odslužila prejeti denar. Zato se je še dva dni potikal okrog ponthu-ške gospoščine. Drugi dan zvečer Je na cesti srečal 2ana Potema. Mračno in vprašujoče je pogledal klateža. 2an Poterne je preprosto odgovoril: »Storjeno je, vaša svetlost!« Loraydan se Je zdrznil in nekoliko prebledeL Nato je zamrmral: SCHMEIDER ZAGBEB. NtKOllCEVAlO ZAHTEVAJTE BRESPIACNI CENIK V vseh strokovnih trgovinah gospod« Vas ■ate p pustite redno Ironično čistiti ali t barvati v tovarni JOS. REICH Umetne oci Izdelujemo točno po naravi za svoje pacl-jente F. Ad. Mliller Stthne, Wlesbaden — v LJubljani: Splošna bolnica - očesni oddelek dne 4. In 5. marca 1940. v sakdo, ki išče odpoffltka na morju aH na planinah, pozna lepi občutek okrepitve in s tem združeno povečanje delovne moči. Kot vidni znak pravilno izrabljenega odmora boste s ponosom kazali na rjavo barvo svoje kože. Ker pa nam je sonce komaj 100 dni v letu na razpolago, smo preveč prikrajšani v uživanju sončnega obsevanja, ki je tolikanj potrebno za življenje. Z izumom »višinskega sonca« — original Hanau — je uspelo tudi tu najti od-pomoč in s tem nadomestiti važne sončne energije. Zato premestite svoje sončne kopeli v sobo. Ce imate »višinsko sonce« — original Hanau — ste neodvisni od vremenske spremembe in se lahko sončite vse leta Obsevanje traja samo 8 — 5 minut. Zahtevajte še danes brezplačno Ilustrirano brošuro St 843 na 40 straneh od 9ngoslovensko Siemens a. d-, Beograd,, Kralja Aleksandra 8 Zagreb, Bogovlčeva ul. št. 1 LJubljana. Tyrševa cesta št. 1 a Jugoslovensko AKO, Beograd, Brankova uL St. 30 AEG Union, Jugoslavensko d.d. Zagreb, Karadžičeva ul it 1 LJubljana, Livarska ulica St, 9 MARKOVE KAPLJICE te več kot 1S0 let preakušene ln priznane kot najboljše zdravilo sa želodec, zoper bolečine, napetost, pomanjkanje teka Itd. Ce bol ujete na želodcu — 1 steklenica din 22.--pišite takoj na: Gradsko ljekarno, ZAGREB, Gornji grad 5 Ogl. S. bi. 1990/19»__ I :>cnuie m (Deufsch|and) STROJNIŠTVO, GRADNJA AVTOMOBILOV £N AVLIONOV | ELEKTROTEHNIKA. PROGRAM ZASTONJ | mm * ^ A vs za hodnike tn stopnišča Kokus tekači ^v^a,^ ^^^^^^^—^^^—^Hm^l^gg^m^LJublJana, Marijin trg S. VODNE TURBINE VENECIJANKE - MLINI - DVIGALA - STROJI STROJNO PODJETJE ING. BORSTNAR, LJUBLJANA — JERNEJEV A C. 19. ti O L E S A NAJNOVEJ1 OTROŠKI VOZIČKI ■ O * O B i 1 I I 1 O 1 I L I g • IT. STROJI > tGRACNi VOZIČKI. SKIROJ1, AVTOMOBILČKI, KOLES. DBLi TRIBUNA F.B.L. LJubljana, KarlovSka c. 4 fodrotntca: Maribor, Aleksandrova tO — Ceniki tanko Naznanilo Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzela dobro znano delikatesno trgovino od g. Sinigoja Josipa v Mariboru, Aleksandrova cesta 18. Imela bom vedno sveže delikatesne izdelke kakor sir, salame, razne konzerve itd. — Istotako tudi raznovrstne likerje, rum, konjak in najboljša vina v zaprtih steklenicah. — Priporočam se vsem cenjenim odjemalcem in društvom za naklonjenost ln obisk na novo preurejene delikatesne trgovine. — Potrudila se bom mojim cenjenim odjemalcem najbolje postrečL — Za obilen obisk se priporočam. IDA ROZEHNAL, delikatesna trgovina MARIBOR ALEKSANDROVA 18 Pouk na harmoniki! Poleg pouka posameznikov (začetnikov ln la uve£banlh) aa harmoniko (klavirsko tn na gumbe) razširim svojo šolo tudi na orkestralne vaje. Za Igranje v orkestru se lahko prijavijo v* zainteresirani, ne glede na to, kje so Jemali pouk. Prijav« ob torkih, sredah ln Četrtkih aa Ljubljano hotel Metropol, za Celje at Glavnem trga 16-n ob petkih in sobotah. k sigurnemu uspehu vodi samo m poki pouk prt edino priznanem strokovnjaka državnem prvaku Rudolfu Ptllhn. — Poslušajte nastop gojencev v Radiu Ljubljana v nedeljo IS. t m. ab 11 url. Zahtevajte ponudbe ta plačilne pogoje. I2S3 ŠINSKOSOLNCE^ Blagajnik POMLADANSKI DUNAJSKI VELESEJEM se vr8i od lo«~16« marca I940 Tehnični velesejem do 17* marca Poljedelski stroji, avtomobili, stavbarstvo, stroji in orodje, tehnične ureditve, industrijski proizvodi, nemški industrijski polfabrlkati, »hiša mode«, modna industrija, umetni obrt itd. Tn Informacije se dobijo pri počastnem zastopniku za banovino Hrvatsko ln dravsko banovino: j. Kulhanek, ZAGREB, Hlca 9, tel. 24307 ta prt generalnem zastopnika sa kraljevino Jugoslavijo EL Pfannenstlll, BEOGRAD EL, Brankova 8, teL 50881 Obiskovalci Dunajskega velesejma dobijo posebne popuste na j^t^mi^^ kraljevine Jugoslavije ln na nemških državnih železnicah. NAJLEPŠE ČTTVO Ravl)en: ZGODBE BREZ GROZE Klabond: PJOTR • RASPUTIN Ravlien > ČRNA VOJNA Thompson s SIVKO Maferfevas RUDARSKA BALADA 10*— (On. Vezana knjiga stane 15.— ffln, ZALOŽBA »CESTAc LJUBLJANA — KNAFLJEVA UL. • I I trgovsko naobražen, zmožen vodstva prodaji elektrotehničnega materiJala, vešč knjigovodstva, vojaščine prost, s primerno kavcijo, dobi stalno službo ■ L aprilom 1940. — Ponudbe s prepisi dosedanjih spričeval In s navedbo zahteve prejemkov (plače) je poslati do S. marca 1940 na naslov: Gornjeradgonska občinska podjetja v Gornji Radgoni. SKRBI? Obrnite se na grafologa F. T. Karmaha Id se odlikuje posebno s analizo človeškega zna- _ _ čaja, dela na strogo znanstveni bazi gra-fologije ln daje vsakemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki Vam bodo koristili vse bodoče življenje. Kupec knjige dobi brezplačno življenjsko analizo. Knjiga je velike važnosti ln koristi za spoznavanje samega sebe ln bližnjih. Pri brezplačni analizi lahko stavite grafologu 3 od teh 10 navednlh vprašanj, katera Vam razjasni: L Vaš karakter, njegove Kvalitete, njegove napake; 2. Vaše Izglede v ljubezni; 3. Vaše izglede v kupčijah; 4. Vaše Izglede v pode-dovanju; 5. VaSo življenjsko dolgost. 6-Vaše prijatelje ln protektorje; 7. Vaše sovražnike, zahrbtnost, krive obdolžitve itd.; 8. Potovanja, spremembe bivališča; 9. Zadeve v rodbini; 10. Vse, kar želite vedeti v loterijskih zadevah. f. t. KARMAH, svetovno znani eksperimentalni psih ografolog — pisec epohalne knjige »NAA ŽIVOT I OKULTNE TAJNE«. Grandiozno delo Ima preko 200 slik v luksuzni izdaji, katero lahko kupite pri piscu. Natančen naslov: F. T. KARMAH, Zaiec, Dra v. ban. Knjiga stane Din SO.—, denar se pošlje na čekov, račun št. 17.455. V teku 48 ur boste dobili v zaprtem ovoju svojo življenjsko analizo, ki Vas bo prepričala, da boste Izkoristili sleherno možnost ln da boste srečno obrnili kolo svojega življenja. NI Vam treba storiti ničesar drugega kakor poslati gori označene podatke. Ne odbijte tega uspeha v današnjih mračnih časih! "Lrejige Davonn ttavijen, - ladaja sa konzorcij *Juua* Stanko Viraat, — Za Narodno tiskarno d. d. kol uaiuunarja Fran Jeran. — Za Inseratm dei Je odgovoren Alojz Novak. — M I Ljubljani.