Posamezna številka 6 vinarjev.
ŠIBV. 154. Izven LJubljane 8 vin.
V Ljubljani, v petek, 10. julije 1914.
Leto XLIL
== Velja po pošti: =
Za celo leto naprej . . K 26'— za en meseo „ . . >, 2"20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24-— za en meseo „ . . ,, 2'—
V	upravi prejeman mesečno „ 1*70
== Sobotna izdaja: ==
za celo leto........ T—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12'—
Enostolpna petit vrsta (72 mm); za enkrat . . . . po 18 V za dvakrat .... „ 15 „
za trikrat......13 „
za večkrat primeren po post.
Poročili oznanila, zalivale, osmrtnico lil:
enostolpna potitvrsta po 20vla.
enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. url pop.
Bedna letna priloga Vozni red
Kar Uredništvo je v Kopitarjevi ullol štev. 6/1II. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne «= sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Opravnlštvo je v Kopitarjevi oliol št. 6. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Dr. j. K.: lela
ezikovno pravo
852. do 1867.
Slovenščina v vojaški službi.
Cesarska narcdba dne 23. marca 1852 ukazuje, naj se ustanove trije zavodi za vzgojo častnikov. V enem naj se služba vrši v nemškem in ogrskem, v drugem v nemškem in laškem, v tretjem v nemškem, poljskem in rutinskem jeziku. — Slovenski jezik ni omenjen.
Matice.
Minister notranjih reči določa dne 29. maja 1858, da so dopustne češke matice v evangeljskih slovanskih župnijah tudi glede na duplikate, ki se pošiljajo dunajskemu evangeljskemu konzistoriju. — Jasno je, da katoliški Slovani niso na slabšem od protestantov, in da se ta odlok brez dvojbe more analogno uporabljati tudi za katoliške Slovane.
Državni zakonik.
Patent dne 27. decembra 1852 razveljavlja prejšnje določbe in veli, da je odslej samo nemški tekst, avtentičen, in naj se državni zakonik odslej izdaja samo v nemščini. Prevodi v drugih jezikih se razglašajo v deželnih vladnih listih.
Pravosodni minister ukazuje dne 19. marca 1853, da je tudi za nazaj le nemški tekst avtentičen.
Patent dne 1. januarja 1860: Zakoni in naredbe, ki so določene, da se razpošljejo tudi občinam, se na državne stroške objavljajo v občinah običajnih deželnih jezikih.
Cesarski diplom dne 20.- okt. 1860 se je izdal v nemščini in v vseh deželnih jezikih.
Brzoiav,
Trgovinski minister dne 8. februarja 1852. Zasebne brzojavke se sprejemajo samo v nemščini. Dopustna je francoščina za Belgijo in Francosko.
Dopis državnega ministra Belcre-'dija trg. ministru dne 4. junija 1886: Zasebne brzojavke se naj sprejemajo v vseh v državi običajnih jezikih. To velja tudi za službene in državne uradne brzojavke, ki morajo biti sestavljene v uradnem jeziku, »ki zdaj n i -k a k oi- n i izključno nemški in laški« (Amtsprache, welche ' cler-malen keineswegs ausschliefllich die deutsctie und italienisclie ist). — Bel-
eredi priznava torej, da nemščina ni izključni notranji uradni jezik.
Šole.
a)	B o g o s 1 o v n i c e. Naučni minister dne 29. marca 1858. Učni jezik je vedno latinski; za posamezne predmete sc smejo iz važnih razlogov rabiti drugi jeziki. — Ta odlok je v zmi-slu konkordatnih določil.
b)	G i m a z i j e. Naučni minister dne 16. decembra 1854: Za učni jezik mora biti glavno načelo, da se rabi tisti, ki se v njem učenci najložje iz-obražajo, ki jim jc tako znan in domač, da se v njem s popolnim uspehom lahko uče.
Kjer potemtakem ne more biti nemščina, ki mora biti na vseh gimnazijah obvezna, izključni učni jezik, se mora na vsak način pretežno (vorherrschend) rabiti v višjih razredih; kolikor je to v soglasju s tem načelom, se smejo tudi v višjih razredih rabiti drugi jeziki.
Proti temu odloku so se pritoževali Ogri, Hrvatje, Srbi v svoji Vojvodini, pa tudi občine in druge korpora-eije, ki so same zdrževale gimnazije. Zato sc je dne 8. avgusta 1859 izpreme-nil, da smejo tudi za višje razrede tisti, kateri skrbe za gimnazije in nastavljajo učitelje, določiti nenemški učni jezik, če se le doseže smoter, da znajo izstopivši gimnazijci nemščino popolnoma. Izklj učenje maiernega jezika iz višjih razredov škoduje narodnemu napredku, ki se povspešuje še z učnimi knjigami. Vladarjeva volja je, da se materni jezik ne izključi kot učni jezik na gimnazijah.
Za s t e n o g r a f i j o ukazuje naučni minister dne 14. maja 1860, da morajo delati kandidatje za učiteljsko sposobnost v nji izpit v nemškem jeziku iz nemške stenografije po Gabels-bergovem sestavu.
c)	Realke. Učiteljski kandidatje za nemščino na zavodih, kjer je učni jezik kak drug deželni jezik, morajo delati izpit za pouk v tem jeziku za nižje razrede. Obratno mora kandidat, za deželni jezik biti izprašan za pouk v nemščini na nižji realki. Naučni minister 24. aprila 1853.
Finančne oblasti.
a) Finančni minister dne 16. februarja 1855 ukazuje za finančne pro-k u r a t u r e nemški jezik v notranjem poslovali ju, dopisovanju z uradi, v vseh spisih in sodnih vlogah s sodnimi in upravnimi gosposkami (izvzemši Dalmacijo in Benečijo, kjer velja laščina). Finančni prokurator
mora ugovore, ki bi jih kaka gosposka slavila, brž naznaniti fin. ministru. — Bolj trda je šla z izvršitvijo tega odloka. To nam priča odlok finančnega ministra dne 20. jan. 1861, ki mu je pritrdil justični minister dne 27. jan., in ki velja za Galicijo, Češko, Moravo in Primorje. V njem se kočija vozi nazaj. Finančni prokuratorji se morajo vedno, naj zastopajo tožnika ali toženca redno, kolikor je mogoče v sodnih govorih in vlogah posluževati tistega, pri sodišču običajnega jezika, ki ga nasprotnik govori in razume. Le tam, kjer nasprotnika zastopa advokat, ali kjer prokurator ne ve, kateri jezik govori nasprotnik, se sme rabiti nemščina.
Po ti naredbi je torej na Primorskem zdaj slovenščina tudi za finančne prokurature v rabi, na Kranjskem sc po neumljivi trdoglavosti, ki se upira logični analogiji, če jc v prid slovenščini, seveda še vedno tako zvesto drži narcdba iz 1. 1855. kakor nevestno sc druge naredbe, ki govore v prilog naši ravnopravnosti, prestopajo.
b)	Kazensko postopanje pri finančnih uradih ureja finančni minister z dne 10. oktobra 1858: Če se je priča ali obdolženec zaslišal v jeziku, ki ni poslovni jezik v uradu, naj se v protokolu pove, v katerem jeziku in kako se je zaslišal, ali s tolmačem, ali tako, da sta vodilni uradnik in zapisnikar zastopala tolmača. — Tudi pravcata kolobocija!
c)	Vloge. Za vse slovenske pokrajine veljaven odlok fin. min. dne 12. marca 1862 pravi, da se je pri nekem uradu neka slovenska vloga glede na odmero pristojbin odbila, češ da urad nima naročila sprejemati take vloge. Ocllok krepko pravi: S tem se je v bistvu in obliki žalilo v d r ž. t e m. zakonu izraženo načelo narod nos ti. V čisto ali mešano slovenskih okrajih se morajo sprejemati slovenske vloge sploh in reševati v njenem jeziku. To ukazuje v davčnih rečeh že državna pamet (Saatsklugheit). Kjer je bo treba, se bodo izvršile uradne prestave, da bo vsaj en višji uradnik v vsakem uradu v besedi in pismu znal nenemški deželni jezik.
Za ta odlok zasluži fin. minister pohvalo. Sklicuje se (1. 1862.) na načelu narodnosti (Princip der Nationali-taten) tudi za Koroško in na Staats-kluglieit. Imel bi dovolj posla, ko bi zdaj iznova prišel na svet; čudil bi se, ko bi videl, kako malo je napredovala Staatsklugheit od njegovih časov.
Trgovina.
a)	Menični b 1 a n k c t i. Dne 7. marca 1860 ukazuje fin. min., naj se izdajo uradni menični blanketi v nemščini, dne 8. oktobra 1867 tudi v la< ščini.
b)	Trgovske knjige se morajo pisati v kakem živem jeziku. Trg. zak, dne 17. decembra 1862.
Rojaki!
V nedeljo dne 19. in v ponedeljek dne 20. julija na
Tahor Svete vojske na Brezjah!
Razpored:
a)	V nedeljo:
Ob pol 12. uri dopoldne zadnja sv. maša za one, ki bodo v nedeljo dopoldne šli ocl doma.
Ob 3. uri pričetek tabora. Najprvo v cerkvi pridiga in litanije. — Potem zborovanje izven cerkve. Govore: Deželni poslanec dr. Vinko Gregorič, ces. svetnik Gustav Pire, gdč. Antonija Štupca in Kat. Kirn, ter zastopnik Hrvatov P. Forlunat P i n t a • r i č in Vladimir S m o 1 č i č.
Zvečer v mraku sprevod, med ka< terim sc bo pela abstinentska himna.
b)	V ponedeljek:
Zjutraj ob pol 6. uri sv. maša 7,a prestolonaslednika Franc Ferdinanda in njegovo soprogo, med katero se bo delilo sv. obhajilo.
Ob 7. uri druga pridiga. — Nato nadaljevanje zborovanja izven cerkve. Občni zbor Protialkoholnc zveze ter pokrajinskih podzvez: štajerske, koroške, goriške, tržaške in hrvaške. Potem drugi govori. — Po končanem skupnem zborovanju posvetovanja proti-alkoholnih zvez duhovske, učiteljske in dijaške.
Popoldne za one, ki bodo želeli, izlet na Bled oziroma v Bohinj.
Rojaki! Gre se za veliko delo. Gr& za osvoboditev naše domovine iz suž-njosti alkoholizma, ki pogoltne vsako leto 100 milijonov kron, upropasti mnogo posestev, onesreči nešteto družin, ukonča nešteto življenj. Kdor ima srce za blaginjo domovine, pridi k temu važnemu zborovanju! Na noge vsi pogumni. Tu sc pripravimo na veliki boj, ki ima prinesti dragi domovin: svobodo!
LISTEK.
Josip Vandot:
Razor.
Slika iz davnih dni.
(Dalje.)
»Ljubi moji,« jc šepetal s komaj Slišnim glasom, »Gospod me kliče k sebi, in jaz sc ne morem več ustavljati njegovemu svetemu klicu... Poj dem, Poj dem... A vi ostanite trdni v svoji veri in ne dajte se zapeljati od grehov sveta. Ostanite zvesti Gospodu, da pridete enkrat na njegovo sveto stran. Mračen in teman jc, svet, a večna Resnica je tako jasna in svetla ... Naj sc ne loči nikdar vaša. duša od nje, in vaše oči naj bodo vsekdar uprte v brezkončno nebo... Ostanite zdravi, ljubi moji! Jaz grem ... jaz grem ... Gospod me kliče ...«
Starček je utihnil in oči so mu Ugasnile. Glava se jc nagnila na stran, in duša je pohitela proti nebu. Mrtev jc bil svečenik Razor. Umrl je v Gospodu, ko jc izvrševal njegovo sveto opravilo.
Jasno in toplo jc svetilo pomladansko solnce. Vseokrog so poganjale iz zemlje bujne cvetice in drobne trave. Kge jo kipelo v novo življenje, in pri-
jeten, blagodejen vonj se je širil po zagorski dolini. Čez modro nebo je hitel bel oblaček; naglo se je dvigal in izginil kmalu nekje v modri jasnini.
Radegost je položil mrtvo truplo na mehki mah. Pokleknili so vsi okrog mrtvega svečenika in so molili solznih oči. Naposled jc vstal Radegost in jc izpregovoril s tresočim glasom:
»Dragi, ni nam treba žalovati za častivim Razor,jem. Veselimo se raje, da ga jc Bog poklical k sebi, da ga poplača s svojo neskončno dobroto. Iz neba bo gledal na nas in nam bo priprošnjik pri Kristu ... Drugega boljšega mu ne moremo dati na pot v blažena nebesa kakor obljubo, da se bomo trdno držali njegovih naukov in jim ne postanemo nikoli nezvesti. Obljubimo mu to zdaj, dragi! In glejte, kakor ona bela gora, ki stoji trdno in kljubuje vsem vihram, tako trdno hočemo mi ohraniti v svojem srcu svojo vero in svoje pravo. In da se spominjamo vsekdar naše, ravnokar dane obljube, imenujmo ono goro po imenu svetega, učenika — Razor. Spominjala nas bo vedno našega svetega svečenika in nas bo navajata vedno k pravemu, Kristu dopadljivcmu življenju.«
Tako jc govoril Radegost. Zavel jc topel veter in je nesel njegove besede preko doline, .Visoko k belim suežni-
kom jih je nesel. Trepetali so tam gori svetli žarki in so poljubovali sinje teme snežnika-velikana, ki je ravno dobil svoje ime. In zdelo se je, kot bi bil razumel snežnik besede toplega vetra. Kajti zasvetil se je še lepše, in na njegovem belem snegu se je iskrilo tisoč
in tisoč svetlih biserov ...
* * +
Kruto so se maščevali Obri tisto leto poraz, ki so ga. doživeli lani na poljani kraj deroče Drave. Komaj je porasla trava širne doline, so sc dvignili izza. podonavskih planjav. Kakor roji brezštevilnih kobilic so se vsuli od treh strani na zeleni Gorotan. Požigali in morili so vse, kar jim jc prišlo pod roko. Ježili so so ljudem lasje na glavi, ko so Culi o grozodejstvih divjih pasje-glavccv. Žene in otroci so bežali jokajoč in obupajoč v črne lesove, kjer so sc poskrili v črni goščavi. Možje pa so se zbirali v trume, da pobite z orožjem v roki sovragom naproti. Zbrala sc je vojska hrabrih Slovenov. Volili so si poveljnika in so sc pri tem razprli. Polovica jc hotela Volčana, brniškega starešino, a druga jc zahtevala Slavoja, župana iz Svetne vasi. Razprli so sc tedaj Sloveni in so se razdvojili. Volčan je videl, da preti vsem poguba in pogin, ako sc razdvojc, Sam sc jo odpo-
vedal poveljstvu in je rotil s solzami v očeh vojnike, naj sc ne ccpijo. A zaman. Razžaljeni Slavoj je odšel s svojo vojsko na glinsko polje. A tam so ga zajeli Obri. In Slavoj se jc sramotno udal sovražniku. Obljubil j c večno pokorščino najzagrizenejšemu sovragu Slovenov, in jc postal njegov rob.
Volčan pa jc šel sovragu naproti. Nedaleč od Brnice, na širnem dravskem polju sta zadela sovražnika drug ob drugega. Kakor levi so se postavili Sloveni v bran. Z divjimi kriki, ki so pretresali ozračje, so navalile nanje ne-štcvilne trume pasjeglavcev. Na svojih urnih, majhnih konjih so švigali kakor blisk semtertja in zabadali Slovene s svojimi ostrimi kopji. Solnce je. bilo ravno vzšlo, ko so pričeli boj. Oblak puščic je zakrival bojcvalcc; svetle sikire so sc bliskale v solnčnih žarkih; toda kmalu so zardele v rdeči krvi.
Solcc se jc dvigalo vedno više; a boj ni ponehal niti za trenutek. Sloveni so sekali vedno huje okrog sebe. Vrste Obrov so sc že pričele majati in sc umikati nazaj. Videli so Sloveni to in so zavrisnili. Z novimi močmi so navalili na klet o sovrage in so sekali ka\kor besni krog sebe. »Bogovi so z nami,« so klicali drug drugemu. »Naprej, bratje, naprej!« — Vrsta Obrov se je že prelomila, in tu in tam jc žc bilo .videti pqy
Po flleolalu na prestolonaslednike.
Pokojni nadvojvoda Franc Ferdinand in Slovenci.
Od odlične strani izvemo, da se je pokojni nadvojvoda posebno zanimal za Slovence. Ko sc jc pred meseci mudil v Miramaru, ga je obiskal visok slovenski dostojanstvenik. Temu je dejal nadvojvoda, kazoč gori proti kršnemu Krasu in slovenskim planinam: »Tu gori prebivajo moji ljnbi Slovenci.« Iz prav tako odličnega vira pa smo izvedeli tudi, da se je pokojnik zelo zanimal za koroške Slovence, Prebral je celo knjigo »Aus dem Wilajet Karaten«, v kateri se opisujejo krivice, ki se gode Slovencem. Dal si je o koroških razmerah poročati.
Preiskave v Sarajevu
še niso zaključene, kakor trde dunajski diplomatični krogi. Izid preiskave se takoj izroči javnosti, ko jo zaključijo in če bodo doznali dejstva, nastopijo tudi v Belgradu z demaršo in sc Srbija oficielno o tistih točkah preiskave obvesti, ki se tičejo zvez zarotnikov in ve-lesrbske propagande z gotovimi srbskimi krogi. Sodijo, da bodo razprave s srbsko vlado trajale več tednov. Aretirali so dozdaj v Sarajevu 13 neposrednih udeležencev zarote, poleg teh je policija zaprla še do 100 oseb; povprečno izženejo vsak dan do 30 oseb čez mejo. Po dosedanjih uspehih preiskave je bilo 14 zarotnikov, t3 so jih zaprli, 1, meha-jnedanec Bagič, je ušel. Princip je dal tudi njemu eno bombo, 1 revolver in 1 steklenico s cijankalijem. Od 9. t. m. nadalje so v Sarajevu prepovedali tudi vsa brzojavna in telefonska poročila o novih aretacijah.
Velesrbska propaganda v Berolinu.
O postopanju berolinske policije proti velesrbski propagandi sc poroča: Meseca aprila je bila berolinska policija iz Sarajeva obveščena, da obstoja v Berolinu neki hrvatsko - slovenski odbor, ki namerava napad na nemškega cesarja Viljema. Pismo jc bilo anonimno in mu zato niso veliko važnosti pripi-savali. Ko je bi) umorjen nadvojvoda Franc Ferdinand, pu jc berolinaka policija začela opazovati srbske dijake. Odkrili so, da s srbskimi znaki okin-čani dijaki zelo živahno občujejo na stanovanju srbskega dijaka Jordana Paviča v Cliarlottenburgu. Ob hišni preiskavi so našli veliko spisov, iz katerih sklepajo, da so razvijali iz Berolina srbski dijaki živahno agitacijo in da so bili v ta namen v tesni zvezi z Omla-clino v Belgradu kakor tudi s svojimi tovariši na avstrijskih iu na nemških vseučiliščih. Iz pajpirjev so tudi razvi-dcli, da so v Berolinu ustanovili srbski dijaki društvo »Edinstvo«. Paviča in druge odbornike so povabili k policijskemu predsedstvu, kjer so zatrjevali, da goji društvo zgolj družabnost iu da so bili sestanki le prijateljski. O društvenih pravilih niso hoteli ničesar izpovedati, srbskega tolmača pa policija ni imela. Nadaljuje postopanje bo odvisno od prestave zaplenjenih spisov
rProiska
S. in 9. t. m. si
samezne trume, ki so bežale v divjem neredu preko polja. Srca Slovenov so se dvigala v silni radosti. Že so mislili, da zmagajo v hrabrem boju in pokoljc-jo divje pasjeglavce.
A tedaj so obstali kakor prikovani. Sem doli od črnega lesa je zazvenel hipoma glasen krik. Tam gori je začrnelo polje, in kakor čebele iz panja se je vsu-lo sto in sto pasjeglavcev iz lesa. Drvili so naravnost na Slovenc in so jih pritiskali od vseh strani. Vnovič se jc oglasil divji krik; zopet sc je vnel krvavi boj na širnem polju. Vedno huje so pritiskali Obri, in zdelo se jc, da vstajajo nove trume kar iz zemlje. Neštevilno jili je že ležalo po krvavih tleh, a njihovo število je postajalo vedno večje. Čete Slovenov so ginile vedno bolj; njihovo število se je krčilo, in zdelo se je, da jih pomandrajo vsak hip divji pa-sjeglavci. Nič več se niso bojevali Slo-veni za zmago. Videli so, da je ves njihov trud zaman; toda vdati se niso hoteli. Raje so popadali v hrabrem boju kot junaki, kakor da bi živeli sramotno življenje kot robovi, kot psi divjih Obrov.
Iu Sloveni so sc zakadili kot volčje med sovražnike. Kakor brez uma so sekali krog sebe. Vsak udar je bila smrt sovragu. Razbesneli, krvaveči so dirjali po polju kot zli duhovi osvete. Gledali so jih Obri, in lasje so se jim ježili. A odzadaj so jih pritiskale trume rojakov in so jih suvale naprej. In Obri so zaba-dalsi s svojimi dolgimi sulicami razbes-nele Slovenc in so kričali nerazumljive besede. Padali so Sloveni drug za drugim. Le tuintam se jih je še borila mala tolpa, kroginkrog obkoljena od brezštevilnih sovragov ...
'Dalje.)
in pravil. Prestava zaplenjenih spisov pred ponedeljkom ne bo končana,
iskave v Pragi.
so zopet bile hišne preiskave v Pragi pri srbskih in pri drugih jugoslovanskih dijakih. Veliko jih je radi počitnic že domov odpotovalo. Zaplenjena. korespondenca ni nič sumljivega dokazala. \
Nadaljnje aretacije v Bosni.
V Bosanskem Broclu je povzročila veliko pozornost eskorta treh orožnikov, ki so peljali tri vklenjene Srbe. Med aretovanci je bil tudi sin nekega popa. Aretirali so tudi nekega elegantnega tujca. V Tesliču pri Doboju je pripeljala žendarmerija nekega bogatega gostilničarja, bivšega črevljarja, voditelja radikalnih Srbov v dobojski okolici. Tu se trdi, da so Srbi tudi v Bosanskem Brodu imeli za bombne napade vse pripravljeni, če bi se bil peljal rajni prestolonaslednik skozi Bo-senski Brod.
Srbska zarota v Londonu.
Londonski tednik »John Buli« objavlja senzačno, a, nekoliko mistično poročilo, ki obdolžuje londonsko srbsko poslaništvo sokrivde ob napadu na rajnega nadvojvodo Frana Ferdinanda in vojvodinje Hohenberg. »John Buli« trdi, da je ustanovila Srbija pred približno osmimi meseci v svojem londonskem poslaništvu tajno pisarno z nalogom, da agitira proti Avstro-Ogrski. V tej tajni pisarni sc jc izkuhala zarota proti nadvojvodi Franc Ferdinandu. List pristavlja, da oficielnega poslani-škega osobja brez dokazov ne more obtožiti. Ko se je meseca aprila srbsko poslaništvo preselilo iz Belmarouee Mansions hotela na Quens Gate, so sežgali veliko važnih listin. En kos nekega na pol sežganega spisa ima uredništvo in je »John Buli« fotografijo tega spisa objavil. Od tiskane glave se razločijo šc besede: .... ti on Royale de Serbie« in dovolj od datuma, da se spozna 5. april. Vsebina jc, kakor trdi »John Buli«, pisana s tajno pisavo tajne pisarne. List trdi, da ima ključ od tajne pisave in podaja sledečo prestavo: »Za popolno odstranitev (elimina-tion) F. F. vsota 2000 funtov, ki sc iz-plača: 1000 funtov ob Vašem prihodu v Belgrad iz rok gospoda G., ostanek 1000 funtov po končani nalogi, izplač-ljiv, kakor zgoraj. Vsota 200 funtov za izdatke in za plačilo agentom, preclno od tu odpotujejo . . .« Črke F. F. naj bi pomenjale Franc Ferdinand. Odgovoren za lo odkritje je seveda »John Buli«.
Proii velesrbski propagandi, — Nem-
ško-madjarska vojaška grauica v Bosni?
»Az Est« objavlja podrobnosti o odredbah, sklenjenih v zadnjem skupnem ministrskem svetu proti velesrbskemu gibanju. Ob srbsko-črnogorski meji od izliva Save do Kotorja nameravajo baje ustanoviti močen vojaški kordon. V Bosni bi ga ta.ko izvedli, da bi ob meji civilno upravo vojaškim oblastem poverili. Tudi so razpravljali o načrtu, da bi v tej coni naselili madjarske in nemške koloniste iz Avstro-Ogrske in v gotovi meri zopet obnovili pred desetletji opuščeno vojaško granico.
Bomba pri šolskem ravnatelju.
Sarajevo, V Gračanici je aretiran šolski ravnatelj Nikola Ilič, pri katerem so našli skrito bombo.
Protisrbske demonstracije v Dalmaciji.
Zader. V Dolnjim Kaštelima, v Ka-štel-SuČuri, v Sinju, v Starem Gradu in v Drnišu so bile. protisrbske demonstracijo ter so bile zažgane srbske zastave.
Srbi napovedujejo novo klanje Srbov v Bosni.
»Agence des Balcancs« poroča iz Belgrada: Absolutno zanesljiva poročila napovedujejo, da se izvede v kratkem v Bosni in v Hercegovini novo splošno klanje Srbov. (Bujna fantazija!)
Opustošenja v Sarajevu.
Ekspozitura c. kr. trgovinskega ministrstva v Sarajevu je na Dunaj poslala poročilo, v katerem izvaja, da so prva poročila o povzročeni škodi srbskim trgovcem pretiravala. Sarajevska trgovska zbornica je sestavila seznam, v katerem izvaja, da. je trpelo 129 trgovcev škode 2 milijona kron. Manjši trgovci dobe od vlade podporo, da bodo mogli zopet svoje trgovine otvoriti.
Ranjenci ob sarajevskem napadu,
»Bosnische Post« poroča, da jc bil gozdni svetnik Pfob ob sarajevskem bombnem napadu nevarno ranjen in da se bo moral vsaj še štirinajst dni zdraviti. Pfobovi ženi in oficialu Rci-chu se rane hitro zdravijo,
Preiskava v Srbiji.
S posebne strani poroča »Neues Wiener Tagblatt«, da je samoobsebi umevno, da monarhija ne bo od Srbije zahtevala, da bi avstrijske oblasti na srbskih tleh vodile preiskavo, ker od Srbije ne bodo ničesar zahtevali, kar bi bilo proti suvereniteti države. Za^ htevala se bo pa vsaj konfrontacija v Sarajevu aretiranih oseb z osebami, ki sc nahajajo v Srbiji, ki so osumljene, da so napad povzročile. Za to zahtevo nudi zgodovina avstro-ogrskih razmer precedenčni slučaj. Ko je bil umorjen leta 1868. v Topčideru knez Mihael Obrenovič, je zahtevalo belgrajsko re-gentstvo, naj izroče radi suma, da je povzročal umor, na Ogrskem aretiranega kneza Aleksandra Karageorgjeviča. Ogrske oblasti pa kneza niso hotele izročiti, nakar je v imenu rcerentstva zahteval Ristič, naj se knez konfrontira z napadalcem, kar je ogrska vlada dovolila. Konfrontacijo so tako izvedli, da so na avstro-ogrski ladji peljali kneza, na srbski ladji pa napadalca v sredo Donave. Tu so potem krov ob krovu izvedli konfrontacijo. Kar je takrat Av-stro-Ogrska na zahtevo srbske justice dovolila, mora hočeš nočeš tudi Srbija avstrijski justici dovoliti.
Srbsko časopisje hujska naprej proti Avstro - Ogrski.
»Balkan« se z ozirom na izjavo angleškega premirja Asquitha, ki je rekel v angleški zbornici, ko je došlo poročilo o sarajevskem zločinu, da ga usoda človeštva skrbi, objavil nad vse im-pertinenten članek, v katerem izvaja, da je bilo v teh časih izpostavljeno srbsko ljudstvo strašnim mukam jezuitske (?) politike Avstro-Ogrske. Končno jc morala usoda dohiteti nadvojvodo Frana Ferdinanda, kakor vse »Loyolo-ve sinove, ki lc s krvjo delajo po načelu, da sredstvo posvečuje namen, kakor bo zadela enaka usoda celo Avstro-Ogrsko! — »Tribuna« pa piše: Najboljše jc, da sc ničesar več iz Avstro-Ogrske ne dobavlja, da se ne obiskujejo avstrijske in ogrske toplice in da se ne pozivajo zdravniki iz Avstro - Ogrske. Zasebna iniciativa tozadevno lahko veliko stori in se državi in oblastem v to ni treba vmešavati. — »Stampa« trdi, aa izpostavljaj sarajevska policija aretirane napadalce nečloveški in naj-nesramnejši torturi (!), da iztiska iz njih priznanja, da morejo obdolžavaiti srbsko ljudstvo. — Veleoficiozna »Wie-ner Allg. Zeitung« piše z ozirom na srbske liste: Poučeni krogi naglašajo, da beIgrajske časniške vesti dokazujejo, da se je izjalovilo vplivanje na srbsko časopisje po načelniku srbskega tiskovnega urada, ki je po Pošičevem naročilu delal na to, da bi srbsko časopisje pričelo zmerno pisati. Časopisje sc na to ne ozira iu hujska še hujše kot prej. Ce se je prej sodilo, da Pašič ni v stanu ali pa da ni voljan preprečiti izgredov časopisja, se danes kot gotovo sodi, da Pašič ne razpolaga s sredstvi, da bi omejil ekscese belgrajskega časopisja. Slede dve važni posledici. Srbski publicisti nadaljujejo s sovraštvom prepojeno propagando, ker gotovo natančno poznajo pravi položaj v deželi in so prepričani, da njih pisava občinstvu ugaja. Večletna setev sovraštva in moralne, podivjanosti jc vzklila in danes stoje že stvari tako, da zapeljano ljudstvo ne more več pogrešati liujskajočc-ga pisanja v časopisju. Danes ni lc naši, marveč tucli drugi evropski javnosti jasno, da monarhija spričo tega ne more stati s prekrižanimi rokami in da mora zasledovati skrajno previdno in čuječo politiko.
Propagand? za Veliko Srbijo.
»Piemont« objavlja dopis nekega »naprednega« Hrvata iz Zagreba, ki povodom zagreških demonstracij izvaja, da so Srbi in Hrvati en narod, katerega bodočnost zahteva, da se ne ostane več pri besedah, marveč da so potrebna dejanja za združitev v eno državo.
Protiavstrijski bojkot.
Iz Belgrada se poroča, da se proti-avstrijski bojkot razširja. Belgrajsko časopisje napada upravo srbske pajro-plovnc družbe, ki je sklenila, da nakupi nove ladje in čolne pri ogrski »Danu-bijevi« ladjedelnici. Vlada vpliva proti bojkotu.
Sodba v Nemčiji o sarajevskem napadu.
Berolinski »Lokalanzeiger« objavlja pod nadpisom »Solidarnost Evrope proti velesrbski propagandi« članek, ki predvsem izvaja, da avstro - ogrska vlada ne namerava diplomatičnih korakov proti Srbiji in da se v Budimpešti in na Dunaju zaenkrat omejujejo na odredbe proti velesrbski propagandi v Bosni in Hercegovini. List nadaljuje: »To zmerno stališče podonavske monarhije je tem umliivejše, ker še ni na razpolago končni zaključek preiskave o zvezah sarajevskega umora. Do-
kler ni preiskava končana in dokler ni uradnih dokazov za krivdo zasebnikov ali oncielnih osebnosti v Srbiji, se morajo vse vesti previdno presojati. Za nadaljnje razmerje med Avstro-Ogrsko in Srbijo bo izid uradne preiskave seveda odločilne važnosti in sodimo, da bodo na Dunaju sklenili v Belgradu odločno nastopiti, če bo za to zadosten razlog. Četudi niso v Srbiji kraljevski umori nenavaden dogodek, se dozdaj le še niso upali najemati sokrivcev, ki bi v sosednji državi izvajali krvavo delo za velikosrbske svrhe. Proti taki nesramnosti sosedne države, seveda če se dokaže, se ne bo ogorčeno le uprla neposredno prizadeta podonavska monarhija in s polno pravico zahtevala zadoščenje, marveč ves civilizirani svet bo v tem slučaju z zaničevanjem obsojal srbski narod, V Nemčiji, ki je izgubila v Sarajevu prijatelja in zaveznika, bi vsak korak, ki bi ga z Dunaja podvzeli proti krivcem, moralno popolnoma podpirali in tudi uradna Nemčija bi ne zaostala. Naša »Ni-belungentreue« bi se iznova potrdila in moramo le odobravati, ker je vlada cesarja Franca Jožefa očividno odločena, da mirno čaka na uspehe preiskave in da po njih svoje postopanje uravna. Ne motimo se, če sodimo, da bodo tudi v drugih državah, ki so civilizirane, stališče podonavske monarhije odobravali, bodisi da so monarhične, republikanske, germanske, romansko ali pa slovanske.«
Trojni sporazum posreduje v Belgradu«
V Belgradu se trdi, da so sklenile velesile trojnega sporazuma po svojih poslanikih podvzeti pri srbski vladi prijateljske korake in jo opozoriti na potrebo primernih odredb proti gotovim anarhisti iir elementom. Srbsko pravosodno minis. v o že izdeluje postavo proti anarhistom in zarotam, ki se predloži jeseni skupščii,:
?o Berchtoldovi avdienci v Tsch!u.
O včerajšnji Berchtoldovi avdienci pri cesarju uradnih komunikejev š - ni. Ob pol 3. popoldne je bil Berchtold z grofom rIoyos pri dineju v cesarjevi vili. Ob 4. uri popoldne jo Bc chtold odpotoval nazaj na Dunaj. »N. Wr. Tagblatt« poroča o avdienci: Cesar je odobril od skupnega min. sveta odobreni kurz v Bosni. Pričakovati se morajo upravno - pravne izpremembe glede na policijo, šole in glede na sliode, o čemur bo še Bilinski podrobno cesarju poročal. Ostrejše se bo izvajala obmejna policija. Pri srbskem kabinetu naša vlada v kratkem nastopi, a zahtevalo se ne bo nič, kar bi se moralo smatrati za ponižanje ali za afront proti Srbiji. Pričakuje se zato, da bo srbska vlada ugodila našim zahtevam, ki bodo šle za tem, da se krivci kaznujejo in ukrenejo odredbe proti vsakemu gibanju, ki bi motilo razmerje med Avstrijo in Srbijo. — »N. Fr. Pr.« poroča iz Ischla, da se v Bosni ne izpremene osebe in tudi ne vladni kurz, ki meri na to, da. ostanejo lojalni Srbi v vladni večini. Ostrejše bodo nadzirali mejo, izvedli pre-osnovc na srednjih šolah in strožje nadzirali shode. Ko se sklene preiskava, se obvesti srbska vlada o dejanskem položaju in o imenih konipromitiranih oseb in sc potom diplomacije pozove, naj pokliče v svojem delokrogu kompromitirane osebe na odgovor in nudi gotova jamstva, da se v bodoče tudi v Srbiji ne bo trpela velesrbska propaganda v monarhiji, da jc srbska vlada ne bo pospeševala, marveč preprečevala. Po včerajšnji seji ogrskega državnega zbora je zboroval pod Tiszovim predsedstvom ogrski ministrski svet, v katerem jc Tisza poročal o sklepih skupnega min. sveta. Poroča se, da se " naj-korektnejši diplomatični obliki Srb'ja pozove, naj preiskavo v interesu eruiranja in kaznovanja krivcev podpir* in v bodoče poskrbi, da se velesrbska propaganda v Bosni ne bo gojila po agitaciji iz Srbije. Želje naše monarhije bo baron Giesl še ta teden v Belgradu raztolmačil. Od odgovora, ki ga dobi, bodo odvisni nadaljnji koraki. Pričakuje se, da bo Srbija ravnotako vljudno in določno na naša vprašanja odgovorila. Pričakuje se, ker je Srbija vsako skupnost z vclcizdajalsko agitacijo v Bosni odklonila, da izpregle-dajo tudi tisti Srbi, ki jih jo. zdaj motila dvoumna srbska politika. Preko Budimpešte se pa poroča: Cesar je sicer pritrdil sklepom skupnega ministrskega sveta, a pristavil nekaj kritičnih opazk. O noti, ki se šc ta teden srbski vladi izroči, se čuje, da bodo stavljena vljudna a odločna, energična vprašanja glede na zaroto in glede na atentat. Avstro - ogrski poslanik baron Giesl prevzame, ko sc vrne danes Berchtcld na Dunaj, diplomatične akte in se ž njimi takoj vrne na svoje mesto. Demarša se izvede v Belgradu oiicielno v soboto. Za odgovor srbske vlade se stavi rok.
Usoda bosensko-heicegovskega sabora,
»N. Fr. Pressc« poroča, da so brez podlage poročila o razpustu bojensko-
hercegovskega sabora, V Sarajevo se jc vrnilo predsedstvo sabora. Dne 9. t. m. jc konferiralo s Potiorekom. Danes kon-ferirajo hrvaški, niohamedanski in srbski klub.
154. Štev.
SLovenec, 'dno 10. julija11914.
Stran 3.
AVSTRIJSKI MINISTRSKI SVET,
je zboroval včeraj popoldne. Pečal se je s tekočimi zadevami in z zadnjim skupnim ministrskim svetom, v kolikor se je tikal avstrijskih resortov. Sklepal'jc tudi o razpustu gališkega deželnega zbora in o razpisu volitev za gališki deželni zbor. Ministri odidejo na počitnice. Hochenburger jc že v Rogatcu, tudi Gcorgi je že na počitnicah. Heinold in dr. Husarek odpotujeta na počitnice na Tirolsko.
SRBSKI KMETJE NAPADI,! ŠKOFA.
Pri Gradiški so srbski kmetje napadli škofa Gariča iz Banjaluke, ko se je peljal v izvoščeku s trapistovskim opatom. Kočija se je prevrnila. Škof in opat sta lahko ranjena.
PARIŽANI MOBILIZIRAJO NAŠO ARMADO.
»Reichspost« piše: Tcmps poroča iz Belgrada, da sta dobila dva armad-na zbora povelje za koncentracijo v okolici Mitrovico z ozirom na možno vstajo Srbo-Hrvatov. (!!!)
ALBANIJA.
»Reichspost« poroča iz Valone, da Se govori, da jc di San Giuliano spravil Izmail Memal beja z Essacl pašo in da sta se dogovorila Albanijo v dva okraja razdeliti. Severno Albanijo bi vladal Essad paša, južno pa Kemal bej. Ozemlje severozahodno od Drina s Skadrom bi odstopili Crnigori, obdrin-sko ozemlje Srbiji, ozemlje južno Vo-juge z Val ono bi dobila Italija, Epir pa Grki. V celi Albaniji mrgoli srbskih emisarjev, ki hujskajo proti Avstro-Ogrski. — V Skadru je bil ponoči od 7. na 8. t. m. s streli alarmiran avstro-ogrski oddelek v Skadru. Streljalo se je na radiopostajo, ki leži v avstro-ogrskem rajonu. En poročnik z 20 vojaki in s policisti je odkorakal proti gori Bardanjol, ki so jo spraznili po tričetrturnem boju. Trije albanski policisti so bili ranjeni. Trde, da so povzročili boj pristaši Essad paše. —> Vstaši so poslali vjete nizozemske častnike v Šijak, kjer jih bodo najbrže zamenjali z vjetimi vstaši. — Trdi se, da odpošlje Rumunija 3000 prostovoljcev v Drač. Nekaj rumunskih prostovoljcev je že v Draču, 500 jih pa v kratkem pričakujejo.
Dnevne novice.
-f- Kaj si grof Tisza vse dovoljuje.
Ogrski ministr. predsednik grof Tisza je porabil priliko, ko je odgovarjal na interpelacije glede sarajevskega zločina, za to, da je prav nesramno napadel hrvatske pravaše, podtikajoč jim, da hočejo z "osumničevanjem celega srbskega naroda le spraviti sa^ii sebe na vrh. Pravi patriot jc seveda samo grof Tisza in njegovi prijatelji, med katere spada tudi hrvatskosrbska koalicija. Tej je grof Tisza ob tej priliki tudi pel visoko hvalo in dejal, cla se ta stranka vedno bolj približuje unionistom, to je, mažaronom, saj so zlasti Srbi — tako je rekel grof — verni podaniki krone Svetega Štefana! Ali ni to velepatrio-jtično? Pomislite, — grof Tisza zmerja pravaše, ker izražajo udanost cesarju in Avstriji, hvali pa one, ki so predvsem pokorni ogrski kroni, to jc: ogrski državni ideji! To jc grof Tisza izpopolnil s tem, da jc pravaše označil kot »prave jugoslovanske sanjače«, ker namreč stremijo za združenjem hrvat-sko-slovenskih zemelj pod habsburško krono. To seveda grofu Tiszi ni prav, kajti o a sanja o veliki ogrski državi, katero pomagajo ustanavljati ravno Srbi, jti Tiszovi naj verne j ši prijatelji. To je »patriotizem« gi'ofa Tisze. Da sc spozna nečuvena netaktnost, ki jo jc ta patriot, zagrešil, omenjamo — česat siccr ne bi bili — sledeče, kar nam more vsa javnost popolnoma verjeti. »Mittagszei-tung«, veleoficiozno glasilo, ki izhaja v isti zalogi kakor »Fremdenblatt« in »Wiener Allgemeinc Zeitung«, prinaša izjavo, ki veli med drugim, da sc jc tudi že v najvišjih krogih začelo pre-tresavati jugoslovansko vprašanje, ki dobiva ocl dne do dne večjo važnost. Ta izjava jc v zvezi z n a j p o v o 1 j n c j -š i m vtisom, ki ga je napravila na najvišje kroge te dni patriotična pisava hrvatskih pra vaških in slovenskih k a t o 1 i š k i h 1 i s t o v. To |je najboljši odgovor na perfidno izjavo grofa Tisze o srbsko-hrvatski koaliciji oziroma pravaših, katere je v srbskem in ogrskem interesu neopravičeno dol-žil laži-patriotizma. Samo to je zdaj še treba vedeti, kako sc more grof Tisza, ki tako nesramno psujc najbolj patrio-tične elemente v državi, ponašati s tem, da je eden najvplivnejših državnikov v monarhiji? Zakaj to je popolnoma izključeno, da bi grof Tisza v skupnem ministrskem svetu dobil navodilo, napasti pravaše, te najzvestejše pristaše avstrijske misli] Grol Tisza zasluži
zato krepak odgovor, ki ga bo — tako upamo — pač dobil!
Zopet razburjeni koroški Vse-nemci. — Vsenemštvo ista nevarnost za državo kot Vsesrbstvo. Gotovi ljudje na Koroškem so si vbili v glavo, na mora Koroška na večne čase ostati avstrijska Turčija. Koroški Slovenci so napovedali 12. t. m. v Št. Jakobu v Rožu shod koroških Slovencev, na katerem podajo sožalno izjavo koroških Slovencev ob smrti prestolonaslednika Frana Ferdinanda. In žc je vse ncmškonacio-nalno časopisje pokoncu! Koroški Slovenec ne bi smel podati niti svoje žalne izjave, niti bi na koroških tleh smel dati duška svojemu patriotičnemu čustvu — ker to ni pogodi nemškemu nacionalizmu, ki v vseh svojih listih (beri n. pr. »Grazcr Tagblatt« 9. t. m.!) po smrti prestolonaslednikovi kaže besno sovraštvo do velikega pokojnika. Patriotizem koi-oškili Slovencev sc je sredi preganjanj ohranil čist in trden — to jc pravo slovensko zlato — nemški nacionalci pa se, čim bolje se jim godi, tem drz-nejše ozirajo izven Avstrije. Drugo razburjenje je povzročila korošk. Vsenem-cem neka zadeva na celovškem državnem kolodvoru. Zgodilo se je baje nekaj strašnega! Nemški listi vedo povedati, da je tu »začetek popolnega poslovenjenja železniškega obrata na Koroškem«. Nekaj oseb je menda na celovškem kolodvoru dobilo na slovensko zahtevo železniški listek. Vscnemci vpijejo- da jc o tem došla tajna nareclba. Taka nareclba bi značila le drobtinico pravico, pa že sc je dvignil cel celovški občinski svet, dvignil je Dobernigga, Nationalverband, koroški deželni odbor, »Deutscher Volksverein fiir Karnten«, »Alldeutscher Verein« itd. Obljubljajo celo velik protestni shod, na katerem naj bi ncmškonacionalni celovški petelini, katerim je romanje na Bismarckov grob politični ideal, dajali navodila avstrijski državi. Ti ljudje so namreč taki Avstrijci, da bi imeli radi na Koroškem državljane prve in zadnje vrste. Ali ni največji škandal v državi, ki izobeša ščit enakopravnosti, da bi sc n. pr. na ime glavnega mesta kranjske dežele na cclovškem kolodvoru ne smel dobiti vozni listek? Na Kranjskem povsod Nemec dobi vozni listek na ime najgrše spakedrane nemške prestave slovenskega kraja! Ob takem zabito-zagrize-nem stališču sc seve ni čuditi nivoju, na katerem sc je gibala debata v celovškem občinskem svetu, v katerem sp nekteri občinski svetniki trdili, da koroški Slovenec ne razume, kaj je »izhod«, da mu jc tuje ime »Podrožica« itd. Neki modrijan celovškega občinskega sveta je trdil, da je izhod v koroški slovenščini »Suanjetc«. Ta človek je namreč nekega kmetiča vprašal, kaj je »Izhod«. Kmetič je zabitega človeka debelo pogledal in mu dejal »za vun iti«. To jc nemški »jezikoslovec« z zamaše-nimi ušesi razumel za »Suanjete«. Kaj ako bi ti nemški jezikoslovci izraze raznih nemških dijalektov, n. pr. kočevskega ali celo bujnega; gorenjelioroške-ga porabili namesto sedanjih označenj raznih prostorov na kolodvorih in drugod? To so res popolni trotli! Avstrijsko to početje koroških Vsenemcevni! Ni jim za državo, za zadovoljnost vseh narodov v državi —- njim je samo za vse nemško nasilje nad S1 o v c n c i, to je njihova edina modrost! Taka modrost bi bila najljubša velosrbski propagandi. Kakor moramo združeni z državo na eni strani tako propagando najodločnejše pobijati, tako mora država sama nai drugi strani izrastke vsenemške iredente odločno omejiti, tako kakor sc to strinja z najprimitivne j širni narodnimi pravicami. Država se mora postaviti na stališče, da Vscnemci in Vsemadžari tvorijo zanjo prav isto nevarnost kot Vcle-srbi — njena moč ni v narodnem šovinizmu, ampak v enaki pravici vsem narodom!
-fNjihov poklic. Slovenski liberalni listi so kakor tista krastača, ki vsakega človeka obrizga s svojim smradom. Da bi v slovenski liberalni javnosti odvrnili pozornost, od sarajevske katastrofe, napada sedaj »Narod« bosanski klerikalizem, češ da je ta »pognal Srbe v Bosni v obup«. Take lopovščine je zmožen samo liberalen list ali pa kakšno bclgrajsko anarhistično glasilo. Ali ni brezmejna hudobija, če hoče »Narod« ta dva sarajevska lopova s tem izgovarjati, da jc bilo njihovo delo sad teh »obupnih razmer« in »obupanega ljudstva«? Nadškofa Stadler-ja zmerja s »fanatičnim človekom, ki bi ga morali v kaem samostanu zazidati!« Jezuita patra Puntigama imenuje »razupitega človeka« in izliva svojo jezo nad »Stadler-Puntigamovo tolpo«. Sramota klevetnikom! Stadler-ja in Puntigama, dva najplemenitejša moža v Bosni, prijatelja siromakov in ubogih sirot, dva največja dobrotnika
Bosancev, clva najbolj kulturna delavca napada glasilo »narodnonupredne stranke«, ki ne pozna drugega poklica na svetu kakor sramotenje in blatenje vsakega poštenega človeka in poštene stvari.
+ Nedeljsko manifestacijo S. L. S. v Ljubljani so brzojavno pozdravili: Poslanec Mihelčič. — Gospodarsko društvo Trnovo. — Okrožje Orla Trnovo —Košana. —- Učitcljstvo Šmarje. — Trnovski Orel, Notranjsko. — Hranilnica in posojilnica v Trnovem. — Katoliško izobraževalno društvo, Trnovo. — Trnovska Kmečka zveza.
+ Atentati v Avstriji in klerikalizem. »Narod« piše: Atentati v Avstriji niso nič novega in morda jih je malokje toliko, kakor v tej državi, ki jo klerikalizem peha v pogubo. Znano je, da je bil naš cesar pred davnimi leti napaden z nožem; napadel ga je katoliški krojač Lubenski; katoliški Italijan Obcrdank jc hotel cesarja v Trstu z bombo umoriti, pa je bil v ujet. — »Narod« jc torej srečno dokazal, da je katoliški krojač in katoliški Italijan izvršil atentat na cesarja. Če bi ne bila katoliška, bi najbrže ne bila anarhista. Ali ni tako? Ako bi urejevalci »Naroda« nc imeli katoliškega krstnega lista, bi najbrže ne zasramo-vali in blatili zmerom katoliške cerkve in verstva. Ali nc gre vse tako po enem kopitu? Samo žalibog, da nima krstni list tiste magične moči, da bi njih lastnike obvaroval zlobe in brezvestnosti. Slovenski liberalci bi takih krstnih listov zelo potrebovali!
+ Vlada in socialna demokracija. Sedanjo avstrijsko vlado diči dvoje posebnih lastnosti: Prva lastnost je uporaba § 14. ne le za nujne, temveč tudi za druge zakone. Druga lastnost pa je prijateljstvo in podpiranje socialne demokracije. Uradna »Wiener Zeitung« z dne 9. t. m, prinaša imenovanje provizornega odbora za rudarsko nezgodno zavarovanje. Tu stoji, da se vlada pri imenovanju članov te zavarovalnice v nobeni skupini ni ozirala na južne slovenske dežele, pri nadomestni-ških pa je v skupini zavarovancev imenovala nekega Sitterja iz Trbovelj. Sitter je voditelj konsumnega društva v Trbovljah in strasten agitator za socialno demokracijo. To dejstvo se je menda notranjemu ministru in ministru za javna dela zdelo priporočilno za imenovanje Sitterja kot namestnika zavarovancev v drugi skupini. Socialna demokracija, ki vladi odklanja vse državne potrebščine in ne nosi nikjer odgovornosti, ima ravno v vladi največjo zaščito, S tem pa dokumentira vlada tudi gotove zveze in naklonjenosti med soc. demokracijo in vlado. Si bomo zapomnili.
—	Iz Preske. Občinski odbor jc imel sejo dne 5. julija. Seje so se udeležili občinski odbornitki v polnem številu. Občinski odbor je izrekel sožalje in ogorčenje nad groznim umorom Franca Ferdinanda in njegove soproge. Dne 6. julija smo imeli slovesno sv. mašo. Cerkev jc bila polna. Opazili smo tudi veleblagorodno družino grofa Chorin-skega, katera je tudi sv. obhajilo darovala za rajne žrtve. Tudi so se udeležili maše naši letoviščarji, ki stanujejo pri Jarcu.
—	Stanje pehotnih stotnij. Dne 1. julija se je uveljavilo novo stanje pehotnih in lovskih stotnij, ki zdaj znaša normalno za stotnijo: 1 stotnik, 3 subalterni častniki, 1 praporščak, 1 štabni narednik, 1 narednik, 1 računski podčastnik, 3 četovodje, 6 desetnikov in 6 poddesetnikov, 70 pešcev, 2 igralca, 4 častniški sluge in 1 mula za orožni tovor, skupaj 5 častnikov in častniških aspirantov, 94 mož, 1 mula. Pri zvišanem stanju šteje stotnija o častnikov in častniških aspirantov, 120 mož, 1 mula. Stanje oddelkov strojnih pušk znaša in sicer nizko stanje: 1 častnik, 15 mož, 5 konj, srednje stanje 1 častnik, 18 mož, 8 konj in višje stanje: 1 častnik, 21 mož, 14 konj.
—■ Katoliškim organizacijam vipavske dekanije naznanjamo, da se vrši občni zbor okrožja Orlov v nedeljo po okrožni seji v dvorani kmetijskega društva! Zlasti odseki naj bodo gotovo zastopani! Na zdar!
—	Pomota. V notico o napredku zgradbe kranjske deželne elektrarne pri Žirovnici dne 9. julija se je urinila tiskovna pomota. Cevovod ne bo v treh dneh, temveč približno v treh tednih zgotovljen.
—	Kočevje. Dne 6. julija bi morala biti na, tukajšnji gimnaziji matura. Že so bili zbrani profesorji in dijaki pri zeleni mizi, a šolskega nadzornika Be-larja od nikoder ni. Minuli so sedaj že štirje dnevi od določenega roka za maturo, toda nihče še ne ve, kedaj bodo mogli dati maturantje slovo upu in strahu. Ako se nc more izpolniti določeni rok, pa naj bi sc gg. profesorjem in dijakom vendar povedalo, kedaj naj se zopet zberejo pri zeleni mizi, da ne bodo v negotovosti trepetali in čakali,
kdaj se jim začno mirne počitnice. Iz-vestje za kočevsko gimnazijo izkazuje s pripravljalnim razredom vrecl 150 dijakov, izmed katerih je blizu 30 Slovencev. Vpisanih seveda za Slovence je samo 18 in eden je vpisan kot Ilrvat.
—	Na c. kr. Fran Josipovl gimnaziji v Kranju so končali šolsko leto 1913/14 minulo soboto. Izvestje tega učnega zavoda ima na uvodnem mestu nadaljevanje in konec zgodovinskega članka »Kranjski mestni arhiv« iz peresa prof. Franceta K o m a t a r j a. Ta temeljiti spis domače zgodovine obsega 32 strani, Iz šolskih poročil povzamemo, da jc poučevalo na tej gimnaziji 18 učnih moči. Število učencev na koncu šolskega leta 290 in 28 dijakinj. Razen 5 Nemcev so bili vsi slovenske narodnosti. 111 dijakov je bilo rodom iz Kranja ostali z Gorenjskega in od drugod. Sposobnih za višje razrede jc bilo, in sicer z odliko 42, z dobrim uspehom 204, v splošnem sposobnih 14, nesposobnih 38, ponaV-ljalni izpit, ima 18 dijakov, 2 sta neiz-prašana. Šolnina je znašala v prvem polletju 1650 K, v drugem pa 1800 K, skupaj 3450 K. Ustanove je uživalo v prvem polletju 32 dijakov 3316 K 37 h, v drugem pa 3145 K 35 h.
—	Požar. Dne 2. t. m. je začela goreti hiša Jože Dragmana iz Suhorja« Ljudje so začeli ugibati odkod je prišel ogenj. Gospodinja Ana Dragman jo povedala, cla je dan preje prišla ciganska tolpa in prosila zavetišča, ker je zunaj dež curkoma lil. Ona se jih je pa bala. in jim prošnjo odbila, češ da nima prostora. Cigani so nato prosili za jed in sol. Te jim tudi ni mogla dati, ker jc sama, ni imela. Zato so godrnjajo odšli v bližnji gozd, kjer so šotorih. Drugo jutro jo. začelo goreti, so pa, izginili. Zgorela je hiša in pod, vse s slamo krito. Škode je 1500 K. Zavarovano je bilo pri »Vzajemni zavarovalnici«.
—	Strela omamila železničnegft čuvaja. V torek kakih pet minut pred polnočjo je železnični čuvaj Alojzij Dime v vlakojavnici med Medvodami in Škofjo Loko po telefonu javil v Medvode, da vozi mimo vlak št. 1787, kar udari strela v telefon, vrže čuvaja s silo na tla, tako, da je bil četrt ure nezavesten, potem je prišel sam k zavesti; vendar je pa ves prestrašen, čuti nekaj notranjih bolečin in se trese na životu. Zdravnik ga jc spoznal za 10 dni za službo nezmožnega. Strela je v vlakojavnici razbila okna, razkopala tla in pokončala telefonski aparat, tako da nc morejo javiti vlakov in se jc zato moral vlak ponoči ob 2. uri ustaviti, sicer pa varno in počasi voziti.
—	V cerkvi so našli. V topliško cerkev je prinesel neznanec več žlic, nožev in vilic. Vse so seveda srebrne, Konsta-tiralo se je, da je to ono jedilno orodje, katero je bilo pred letom ukradeno hotelirju v kopališču v Toplicah.
—	Sprijeno vino. V Novem mestu ne poznajo gostilničarji druge cene kakor po 96 vin., 1 K 04 vin. aH 1 K 20 vin. za liter vina. V Novakovi, nekdaj Flegarjevi gostilni pa si je hotela gostilničarka pridobiti gostov in je zato vino prodajala po 80 v. Koncem meseca junija pa pride kletarski nadzornik in si ogleda vino. Poslal je je v svrho analize v Gorico. Ker je gostilničarka dejala, da to vino reže z drugim in prodaja, jo je naznanil sodišču. Analiza je dokazala, da je vino sprijeno in neužitno. Zato se bo morala zagovarjati v zmislu vinskega in užitninskega zakona, za kar je kazen zelo občutna.
—	V cerkvi se je nespodobno obnašala. žužemberška babica Ivana Hace je pretekli mescc v cerkvi v Žužemberku razbijala in tolkla po klopeh in ob-hajilni mizi. Zraven je klela in psovala duhovnika z raznimi priimki. Sedaj ji bode pa sodišče povedalo v zmislu § 303. kazenskega zakona, kako sc ima v cerkvi obnašati. Da si bode to bolje zapomnila, bo pa prišla k okrožnemu sodišču v Novem mestu.
—	Popravek. Z ozirom na poročilo 150. številki »Slovenca« o žalostni smrti mojega zeta Matija Ribnikar, si usojam na trditev, da sva se vedno pretepala in da mu je moja hči za slovo še prisolila klofuto, izjaviti, da je to, kar sc tu trdi in poroča, neresnično in izmišljeno. — Trste-nik, 7. julija 1914. — Janez Kokalj št- 15.
—	Nesreče. Anton Mehle, učenec ljudske šole v Žužemberku si je zlomil levo nogo v goleni. — Ignacij Gospodaric-, posestnik na Prapročah pri Št. Rupertu je šel z vozom po krmo. Na nekem ovinku sta se mu splašila konja, nato se je zvrnil voz, na katerem je sedel Gospodarič. kateremu sc je iz-pahnila lova roka v rami. — Janez konta, posestnika sin v Šentjanžu je nakladal seno, padel z voza ter si iz-pahnil desno roko v lelitu. — Franc Plankar, učenec ljudske šole v škoc-janu pri Mokronogu je hotel priti do Ptičjega gnezda na Rej^m kozolsu, od
koder jc tako nesrečno padel, da si je zlomil obe roki v podlehtju.
—	Podpisani krajni šolski svet izreka tem potom najtoplejšo zahvalo preblago-rodni gospe Albini Višnikar za velikodušni dar dvesto kron, ki jih je blagovolila podariti tukajšnji učiteljski in šolarski knjižnici na željo njenega rajnkega pre-blagorodnega gosp. Franceta Višnikarja, c. kr. višjega sodnega svetnika v pokoju. — Krajni šolski svet v Sv. Križu pri Litiji, dne 20. junija 1914.
—	Za sanacijo karlovške hranilnice je predlagal ravnatelj Hrv. dež. banke Plavšič, naj bi se vlagateljem takoj izplačalo 50 odstotkov njihovih vlog, ostalo pa polagoma vsako leto nekaj; le obresti bi vlagatelji ne dobili nobenih.
—	Prosimo nujno vse one, ki lahko pogreše štev. 1. in 2. »Vestnika S. K. S. Z.«, oziroma še niso plačali naročnine, da znesek takoj blagohotno pošljejo na S. K. S. Z. v Ljubljani.
Zločin v Sarajevu. Tragična smrt prestolonaslednika Fran Ferdinanda in njegove soprbge vojvodinje Hohenberg. Pod tem naslovom je ravnokar izšla knjižica z najnatančnejšim avtentičnim opisom strašnega sarajevskega zločina in stane 70 vin., po pošti 80 vin. Koga ni pretresla pred dobrim tednom grozna, v prvem trenutku popolnoma neverjetna vest, da je padel v lepi Bosni zadet od zločinske roke, up in nada Jugoslovanov prestolonaslednik Fran Ferdinand! Vse se je izpraševalo in čudilo, kako se je pri obširnih varnostnih odredbah in ljubezni, katero je pokojni prestolonaslednik vse splošno užival, moglo kaj tako usodnega pripetiti. Navedena knjižica daje natančni odgovor na vsa vprašanja, ki si jih je posameznik stavil ter najnatančnejše slika atentat sam, njegove vzroke in posledice. Knjižico krasi tudi okoli 40 lepih slik iz prestolonasled-nikovega življenja in njegove okolice. Dobi in naroča se v
»Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
RADIČ TRETIČ IZVOLJEN ZA PO-SLANCA.
V Ludbregu je bil Stjepan Radič 9. t. m. že tretjič izvoljen za poslanca hrvatskega sabora.
POLJSKI KATOLIŠKI SHOD,
ki naj bi bil koncem septembra v Kra-kovu zboroval, je z ozirom na gališke deželnozborske volitve letos odpovedan.
KARDINAL MARTINELLI NEVARNO OBOLEL.
Kardinal Sebastjan Martinelli, prefekt svete kongregacije obredov je precej nevarno obolel. Počutil se je že delj časa slabo, a pred par dnevi so ga na svet zdravnikov spravili v samostan svetega Avguština v Genazzanu pri Rimu. Vatikanski krogi se živo zanimajo za kardi-nalovo stanje, ki postaja od dne do dne nevarnejše.
Ljubljanske novice.
lj Vojaška vest. Divizijonar fml. Rudolf Kraliček se je vrnil v Ljubljano in prevzel zopet štacijsko poveljstvo.
lj Naučni izlet šolskih otrok z Jesenic. Danes zjutraj se je pripeljalo v Ljubljano več otrok z Jesenic v krasnih narodnih nošah. Otroci so zelo ljubki in inteligentni. Podajo se v Be-lokrajino. Srečno!
lj Pretirani zdravniški honorari v Ljubljani. Zadnji čas se množe slučaji, da gotovi zdravniki računajo bodisi za vizite ali za operacije, časih celo, ako se dejansko nobena operacija ne izvrši, pretirane honorare, katerih stranka s srednjimi dohodki ne more zmagati. Stranke se obračajo vsled tega na sodišče in imamo zdaj zopet tak slučaj. Če stranka kliče zdravnika, računa z navadnimi razmerami in ga ne vpraša naprej, koliko bo računal. Če naznani zdravnik svojo prakso v Ljubljani, bodisi katerikoli brez razločka, računa pač tudi on z običajnimi razmerami, ako ne, pa bi bila njegova dolžnost, to kakorkoli označiti, sicer mu je stranka izročena na milost in nemilost in lahko za •zdravljenje izda malo premoženje. Če se stranka z zdravnikom prej pogodi, oziroma se zadovolji že vnaprej s honorarjem, kakor ga zdravnik določi, seveda ni povoda za pritožbo, pač pa je čisto razumljivo, če stranka, ki je računala z običajnimi razmerami, rajši izbere sodno pot, kakor pa da žrtvuje n. pr. kar 300 K za navadno vizito brez operacije, kakor se jc to te dni zgodilo. Mi mislimo, da postopanje nekaterih zdravnikov, ki take horendne honorare računajo, ne postopajo ne v svojem interesu ne v interesu občinstva, še manj pa seveda v interesu zdravstva. Ali naj pride tako daleč, da se bo občinstvo zdravnikov naravnost balo? In končno imamo izvrstne zdravnike v Ljubljani, ki računajo popolnoma primerne cene ter bi se potem ne bilo čuditi, ako bi oni, ki menijo u svoje vede napraviti velekapitalistično obrt, ostali na cedilu.
Od takih pretiranih cen ni v Ljubljani še noben zdravnik obogatel.
lj Matura na c. kr. učiteljišču v Ljubljani. Zrelostni izpit za provizo-rične učiteljice na ljudskih šolah s slov. in nem. učnim jezikom so naredile gojenke: Bajuk Jos., Blejec Mar., Celar Mar., Cesar Ant. (z odliko), Divjak Cec., Hafner Aug., Hiti Just., Hočevar Kr. (z odliko), Hrovat Raf. (z odliko), Iskra Alb., Javoršek Mar., .Tešili Mar., Jurca Alb., Kmet Just., Kovač Alb. (z odliko za slov. šole), Kramarič Iv., Kunaver Fr., Lederhas Lj., Lesko-vec Pavi., Mihelič Iv., Mrak Fr., Novak Št., Paulin Andr., Perko Jul., Punčuh Kat., Punčuh Mar., Reich M. (z odliko), Rojnik A. (z odliko), Skaza Mar. (z odliko), Soklič V., Spitzer Jul., Sturm Kr., Vidmar AL, Vrtovec V. Žlindra Val., in eksternistke: pl. Kleinmayr I., Okorn Z., Vodišek Jos.; za šole s slov. učnim jezikom: Cerar Iv., Sušnik O., Blum-auer Jos. (ekst.). Petim gojenkam je bil dovoljen ponavljalni izpit.
lj Telovadni nastop na dekliški šoli v Lichtenturnu. Včeraj dne 9. jul. so sc imele prvič pokazati javnosti učenke vseh osem razredov Lichten-turničnega zavoda in dokazati vspehe pri poduku dekliške telovadbe. Nastop naj bi bil obenem pomagal k odgovoru na vprašanje ali je za deklice primerna telovadba, in v kakem obsegu in v katerih razmerah. Strah in up sta se bojevala; zmagalo je upanje. Navzoči strokovnjaki so bili povsem zadovoljni, občinstvo navdušeno. Z vsakim nastopom jc raslo zanimanje. Že z nastopom prvega razreda smo bili zadovoljni, a z vsakim prihodnjim še bolj. Korakanje, redovne vaje, proste vaje, vaje z orodjem in igre so se lepo vrstile druga za drugo. Ugajal nam je posebno nastop IV. razreda s palicami. Telovadba z ročkami je lepo izvršil V. razred. Prav lepo je bilo rajanje združeno s petjem pri nastopu VII. razreda. Zadnje težko rajanje-valovanje s petjem so učenke osmega razreda izvršile z neko eleganco in fineso, tako da je bila ta točka najlepša in najprimernejši zaključek nad eno uro trajajočega programa. Vse pesmi so bile nove tako glede melodije kakor glede besedila, večinoma prirejene iz nemškega. Ako bi bile povzete iz velikega zaklada slovenskih narodnih pesmi, katere bi se dale prav lahko za take nastope primerno prirediti, bi bil vtis nastopa še večji. Kak pa šele, čc bi se vršila telovadba ob zvokih godbe! Zavodu in zlasti gospodičnam je iz si'ca častitati nad lepimi vspehi. Hvaležni smo pa tudi zaradi tega, ker so izbrale le take vaje, ki so deklicam primerne, zdravju koristne in ki pripravljajo na lepo fino vedenje.
lj Zrelostni izpiti na realki v Ljubljani so se vršili 6., 7., 8. in 9. t. m. Zrelostni izpit so napravili: Anton Bern-hard, Feliks Biber, Fr. Bremec, Fr. Do-mladiš, Stanislav Drašler, Jos. Fabiani, Milan Fakin, Viktor Fcttich-Frank-heim, Pavel Galante, Fedor Gregorič, Ant. Homan, Vaclav Janež, Miljutin Je-lačin, Karel Keil, Herman Klinar, Vladimir Knez, Ludvik Konnen-Horak pl. Hohenkampf, Maks Košir (z odliko), E. Lusonberger, Božidar Mathian, Iv. Ma-thias, Anton Ravnikar, Alfred Rudeš (z odliko), Boltežar Sovre, Oton Strzelba, Edvard Tancig (z odliko), Erik Zhuber pl. Okrog in Ivan Zupan.
lj Na tukajšnji orglarski šoli Ceci-lijinega društva se vrši o priliki sklepa šolskega leta 1913/14 v šolskih prostorih (Poljanska cesta 4, II., Aloj-zijevišče) javno izpraševeanje učencev. Danes v petek dopold. je bila na vrsti: Glasbena teorija, harmonija, kontrapunkt in klavir. V s o b o t o , dne 11. julija, ob 8. uri dopoldne: liturgika, cerkvenoglasbena zgodovina in orgle. V nedeljo, 12. julija, bodo učcnci or-glarske šole izvajali pri veliki sv. maši v stolnici ob desetih Rossovo latinsko mašo »Veni de Libano« za tenor, bas in orgle.
lj Duhovne vaje za organiste in učence orjjlarske šole se bodo vršile ocl ponedeljka, 13. julija, do četrtka, 16. julija, v Marijanišču. Pri če tek ob 3. uri popoldne. Kdor bi se duhovnih vaj rad udeležil, pa se šc ni priglasil, to lahko stori še do nedelje, 12. julija.
lj Izkopnine, Pri izkopavanju kanalov na Karlovski cesti so našli v zemlji pod Samassovo vilo dve veliki r a k v i iz k a r a r s k c g a marmorja, v katerih so bile še človeške kosti.
lj Stolna konferenca Vincencijeve družbe je imela sejo, med katero jc gospod predsednik ces. svetnik Rogcr z ginjenimi besedami sc spomnil groznega atentata v Sarajevu ter povdarjal neomajno zvestobo do Njegovega Veličanstva cesarja in njegove hiše. Ker jc bilo predsedstvo omenjene konference svoječasno z dopisi od rajnega prestolonaslednika počasteno, sklenila jc Vin-
cencijeva družba Njegove Visokosti se v molitvi spomniti ter se dne 1. julija pri sveti maši zadušnici v stolnici udeležiti. Sklenilo se je tudi, da gospod cesarski svetnik Roger Njegovi ekscelenci gospodu deželnemu predsedniku v imenu konference, povodom groznega zločina, najglobokeje sožalje iste izrazi, z zagotovilom daljne neomajne zvestobe da Njega Veličanstva ter vladajoče hiše.
lj Klub slovenskih kolesarjev »Ilirija« priredi v nedeljo dne 12. t. m. izlet skozi Črnuče, Sotesko v Dolsko in nazaj. Odhod točno ob 2. uri izpred Bavarskega dvora na Dunajski cesti. Vabimo vse kolesarje.
lj Zadruga gostilničarjev, kavarnarjev itd. v Ljubljani je imela včeraj popoldne v restavraciji »pri Levu« na Marije Terezije cesti svoj redni občni zbor. Predsednik Fr. Kavčič se je uvodoma spominjal pokojnega prestolonaseldnika in njegove soproge, pozdravil zastopnika mestne obrtne oblasti dr. Berceta, zadružnega inštruktorja dr. Stesko ter konstatiral sklepčnost. Poročal je o ustanovitvi obrt-no-nadaljevalne strokovne šole za vajence gostilničarske in kavarniške obrti. Že leta 1912. je pomočniški zbor predložil tozadevno resolucijo. Letos pa je zadruga prejela dopis od obrtnega instruktorata, da morajo gostilničarski in kavarniški vajenci z začetkom šolskega leta 1914/1915 posečati pouk v obrtni nadaljevalni šoli. Gre za to, ali naj bi vajenci posečali splošno obrtno nadaljevalno šolo ali pa naj bi se zanje ustanovila posebna obrtno nadaljevalna šola, ki bi se zlasti ozirala na njihovo strokovno izpopolnitev. Tajnik Pintar je poročal, da je bila posebna de-putacija zadruge pri ravnateljstvu c, kr. drž. obrtne šole g. Šubicu zaradi te zadeve. Ravnatelj Šubic je priporočal, naj bi zadruga ustanovila lastno šolo, kajti v splošni obrtno-nadaljevalni šoli bi se vajenci učili isto, kakor vajenci drugih obrti in bi specielno za svojo obrt ne pridobili mnogo. Šola, ki bi jo ustanovali zadruga sama, bi veljala na leto okroglo 1600 K. K stroškom bi prispevala vlada eno tretjino, gotove vsote pa tudi druge korpo-racije, kakor mesto, trg, in obrtna zbornica, dežela itd. Preostanek 500 K bi plačala zadruga. Vpoštevati je tudi treba, da bi imela zadruga vseeno stroške, ako bi vajenci posečali z drugimi vred splošno obrtno nadaljevalno šolo, V lastni šoli pa bi se učili tega, kar za svoj stan potrebujejo. — Zadružni inštruktor dr. Steska je naglašal, da bi gostilniški in kavarniški vajenci tudi doslej na podlagi zakona morali posečati obrtno nadaljevalno šolo, a je niso. Priporoča zanje samostojno šolo, v kateri bi se učili tudi strokovnih ved, kakor n. pr. nauka o živilih, kletarstva, serviranja, gostlničarskega obratovanja. Poleg tega bi se vežbali tudi v tujih jezikih. V Ljubljani, kjer je sedaj 26 vajencev gostilničarske in kavarniške obrti, zadostuje dvorazredna šola. — Končno se sprejme soglasno predlog g. Tonejca, da ustanovi zadruga lastno obrtno nadaljevalno šolo. — Nadalje se je pooblastil odbor, naj za ustanovitev šole vse potrebno ukrene, in se je dovolilo 250 K iz zadružnih sredstev za bodoče šolsko leto. — Pri slučajnosti se je sprejel predlog g. Zajca, da zadruga protestira proti odpravi delavskih knjižic. — Nato se je občni zbor zaključil.
lj Promoviral bo jutri na praškem vseučilišču cand. phil, Jurij Konschegg za doktorja filozofije.
lj Frankobrodska dvojčka umrla. —
Frankobrodska dvojčka, ki sta imela skupaj zraščeni lobanji in ki so ju nedavno kazali tudi v Ljubljani, sta umrla. Predvčerajšnjim zvečer je umrl en otrok vsled oslovskega kašlja, 10 ur pozneje pa je umrl drugi otrok vsled zastrupljenja krvi.
lj Vincencijeva konferenca Selo-Vodmat-Moste ima dne 12. julija povodom praznika svoje patrone Karm. M. B. v cerkvi karmeličank ob pol 8. uri sv. mašo z govoi*om in petjem ter blagoslovom.
lj Umrli so v Ljubljani: Ana Doloren-zo, hči sprevodnika, tri ure. — Marijan Travnik, sin služkinje, tri ure. — Franja Podržaj, žena posestnika, 67 let. — Ivana Selan, hči posestnika, 13 dni. — Terezija Vovk, čevljarjeva vdova, 63 let. — Ivan Homec, mestni ubožec, 66 let, — Neža Ovijač, delavka tobačne tovarne, 66 let. — Marija Lebez, žena delavca, 20 let. — Marija Jamnik, dninarica, 77 let.
lj Na trgu je izgubila Uršula Dolinar-jeva denarnico z 9 K 98 vin., katero jc našel tržni stražnik Peter Dolinar in ji oddal nazaj. — Vpok. učiteljica g. Marija Galetova je našla denarnico s srednjo vsoto denarja.
lj Kalsnje nočnega miru. Že par večerov okoli pol 11. ure vznemirja mirno prebivalstvo okrog Zalokarjevc ulice uprav divjaško tulenje. Neke dekline se producirajo vsak večer s svojim petjem. Ljudje se zgražajo nad tem motenjem nočnega miru. Prosimo slavno policijo, cla večkrat poseli osamlieni konec okoli Zalokaricve uli-
ce in prepreči to rjovenje. Več davkoplačevalcev.
VROČINA IN SUŠA V RUSIJI.
V vsej Rusiji vlada že 14 dni izvarn redna vročina, dočim traja suša že šest tednov, vsled česar trpe vsi poljski pridelki veliko škodo. Javlja se tudi o raznih gozdnih požarih, med temi tudi takih, ki so zavzeli dimenzijo do deset kvadratnih vrst.
Primorske vesli.
p Premestitev »Zarje« v Trst. Kakor znano se je že dalje časa razpravljalo o misli, da se premesti socialistično glasilo »Zarja« iz Ljubljane v Trst. Na zadnjem strankarskem zboru jugoslovanske socialne demokracije pa so sklenili, da premeste v Trst tako vodstvo stranke kakor svoje glasilo »Zarja«. Pred par dnevi jc to sporočil svojim čitateljem tudi »Lavoratore«, glasilo italijanske socialne demokracije v Trstu. Ta vest pa jc silno razburila Italijane v nacionalističnem taboru, tako da se »Piccolo« bavi že par dni zaporedoma v dolgih člankih s tem vprašanjem, dokazujoč, kako velika nevarnost preti s to premestitvijo italijanstvu Trsta.
p Razveljavljene volitve v goriški, veleposestniški kuriji. Državno sodišče je vsled pritožbe italijanskih liberalcev razveljavilo volitve v goriški veleposestniški kuriji z utemeljitvijo, da so se pri volitvi godile nepostavnosti. Glasom deželnega reda ima o veljavnosti volitev odločati deželni zbor.
p »Slovenski dekliški zavod v Gorici«, Via Pontc Isonzo 32. Učenke in dijakinje, ki obiskujejo goriške šole in želijo vstopiti v »Slovenski dekliški zavod«, ki ga vodijo čč. šolske sestre, naj pošljejo svoja oglasila s semcslralnim. šolskim izvestjem vsaj do 15. avgusta t. 1. in sicer naravnost v zavod v Gorici, Via Ponte Isonzo 32. Na željo so dopošljejo tudi prospekti, v katerih so označeni vsi pogoji natančno. Vodstvo »Slov. dekliškega zavoda« šolskih sester.
p Osebna vest. Dne 30. junija je napravil na gregorianski univerzi v Rimu doktorat iz filozofije g. A n ton SI a mi č, bogoslovee tržaške škofije, gojenec zavoda Germanicum.
p Nova poiialijančevalnica v Tt« stu. Te dni je bilo v Trstu o'.vovjovu> novo italijansko zabavišče za šoli odrasle otroke iz Rojana, Grete in Bctvo-derja. Poslopje, ki je stalo 26.000 kron, je bilo zgrajeno na stroške mestne občine. Ker so v onem delu mesta, oziroma predmestja večinoma Slovenci, jo omenjeno zabavišče namenjeno predvsem slovenskim otrokom in s tem po-italijančevanju.
p Slovensko šolstvo v Gorici, Razširjena Narodna šola na Blančah sc bo odslej imenovala »Nadvojvode Fran Ferdinandova šola«, V stopnjišču sc vzida temu primerna spominska plošča.
p Razburljiv prizor v cirkusu Charles se je dogodii 7. t. m. zvečer v Gorici. Krotilec \Venger jc bil med predstavo v veliki nevarnosti. Med bojem s, tigri in kamelami je prišel pod nekoga tigra. S hladnokrvnostjo in s. slepimi streli, ki jih je oddal na živali, se mu je posrečilo, da se jo rešil in zopet obvladal zveri.
p Umrl je v tržaški bolnišnici poštni poduradnik gosp. Ivan K a m e n š č e Ur iz Gorice.
p Truplo utopljenega osmošolca Del-chin, ki je utonil v Soči dne 26, /'unija, so našli v torek pri tovarniškem ježu v Stra-čicah. Truplo so pokopali včeraj. _
p S črnilom pomazana slovenski? šola.
V	noči od minulega torka na sredo so italijanski pobalini pomazali s črnilom slovensko šolo v Korminu. Vsa prednja stran poslopja je popolnoma pobarvana s črnilom. Vsled neprestanega hujskanja gotovih korminskih Italijanov proti vsemu, kar je slovensko, vlada med našimi Brici veliko razburjenje,
p Smrtna kosa. V Tolminu je umri gostilničar Karol Presl, star 34 let. -h
V	Gorici je umrl usmiljeni brat Jaro-slav Vlasak, star 35 let. Našli so ga mrtvega v postelji. Doma je bil iz Prage.
p Srbski napad na muslimana na Reki. V gostilni Srba Ivkoviča na Reki je minolo nedeljo 20 Srbov napadlo nekega muslimanskega delavca, Peša po imenu, doma iz Livna. Pretepli so ga do smrti, češ, da se maščujejo za zlo-stavljene Srbe v Sarajevu in ostali Bosni.
ji Stanj« sadja v Avstriji. Uradno poročilo o stanju sadja v mesecu juniju poudarja, da vreme za sadje ni bilo posebno ugodno. Padlo je iz drevja mnogo sliv, češpolj in marelic. Za vinsko trto jo bil posebno v Južni Tirolski in Goriški do sredo junija položaj neugoden. Ker jc pa potem nastopilo
<
toplo vreme, kaže sedaj, da bomo imeli v jeseni bogat vinski pridelek. Bolezni na trtah so se dosedaj uspešna pobijale z žvepljanjem.
p Radi slovenske deske. Poročali smo že, kako razburjenje je povzročila v Korminu nedolžna deska s slovenskim napisom na trgovini trgovca gospoda Toroša. Te dni so predložili na županstvu pismen protest, ki ga je podpisalo 250 meščanov. Korminskemu italijanstvu se mora res goditi že silno slabo, ker sc radi enega samega slovenskega napisa tako razburja.
p Nesreča v tržaški sirotišnici. Včeraj zjutraj se je 15 letni Narzis Reichstater, gojenec v tržaški sirotišnici vsedel na okno v svoji spalnici, da dobi nekoliko zraka, ker mu je bilo slabo. Pri tem je zadremal in padel z okna na dvorišče. Dobil je precejšnje poškodbe, ki pa niso nevarne.
p V Kobaridu se je usmrtil finančni respicient Pipa n. Vzrok samoumora je bila baje neka disciplinarna preiskava.
SiaiersKe novice.
št. Stavka v »Zvezni tiskarni« v
Celju. Centrala društva pomožnih delavcev na Dunaju objavlja sledeče pojasnilo: Ker krožijo o stavki pomožnega delavstva v »Zvezni tiskarni« v Celju povsem neresnične vesti, dovoljuje si delavstvo podati sledeče pojasnilo :-Pomožno delavstvo se nahaja v mezdnem gibanju. Provizorična postavka je bila. sicer od ravnateljstva tiskarne že meseca februarja potrjena, a žali-bože je vodstvo tiskarne pozabilo po tej postavki delavce plačevati. Mirnim potom jc delavstvo prenašalo ta netakten čin z dobrim zaupanjem, da bo vsaj takrat, ko se stalen tarif mezd iz-gotovi, doseglo svoje pravice. A to se v obžalovanje ni zgodilo. Od strani ravnateljstva obljubljal sc jc poboljšek žc v zasebnih pogovorih z delavstvom samim. Obljube ostale so pa le obljube. Pred 6 tedni se jc izročil od centrale društva pomožnih delavcev tarif v podpis. Ker pa ravnateljstvo tiskarne na to pismo ni dalo nobenega odgovo-ra, je prišel predsednik centrale osebno posredovat v tem oziru ter dobil vkljub temu, da so tarif podpisale vse , štajerske tiskarne, od strani ravnateljstva popolnoma nezadovoljiv odgovor. Delavstvo, oropano svojih pravic ter zavedajoč se, da je vsikdar gledalo na podjetje, a zato želo tako netaktno ravnanje, je ogorčeno zapustilo delo. Celotna diferenca poboljška za vse pomožno delavstvo znaša tedensko malenkostno vsoto sedem kron. Brez usmiljenja na staro pomožno osobje, kojega zahteve so tako malenkostne, da jih lahko prenese najmanjše in nad vse slabo situirano podjetje, poiskalo je vodstvo po vseh kotih stavkokaze, kateri pa podjetju kot popolnoma novi in neizvežbani prinašajo le škodo mesto koristi. Za pravice zatiranega pomožnega osobja zavzelo se je tudi tehnično osobje in stopilo za teden dni v stavko, skazajoč s tem simpatije ter prepotrebno človekoljubje. Končno naj le pripomnimo, da jc vodstvo tiskarne zvišalo cene tiskovinam za 20% s pre-ftvezo, da so sc delavcem prav občutno žvišale plače, a delavstvo zaman čaka tega poviška. Toliko v pojasnilo p. n. občinstvu na vse neresnične trditve, ki krožijo po mestu.
Š Wastiana so 8. t. m. s 24 glasovi izvolili za mariborskega podžupana.
š Patriotični čut mariborskih Nemcev. Čc prilomastjio v Maribor kaki pijani nemški študentje, izda župan Schmiedcrcr oklic, da se morajo razobesiti zastave. Ko pa je bil umorjen prestolonaslednik, pa jc patriot župan Schmieclei *cr dal izobesiti žalne zastave samo na magistratu. Na zasebnike se ni uplivalo, da bi isto storili. Samo par katoliškomislečih Nemcev jc izobesilo črne zastave in pa — Slovenci. Tak jc patriotični čut Nemcev.
š Nevarno obolel je č. g. Iv. Kunce, župnik pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Stopil bo najbrž v pokoj. — Radi bolezni je na začasnem dopustu č. g. Miha Kos, kaplan v Ljutomeru. Zdravi se doma na Kranjskem.
š Imenovanje. Računski asistent pri namestništvu v Gradcu Jožef Hočevar je imenovan za računskega ofi-cijala.
š Rajhenburg ob Savi. Dne 2. julija je posvetil novo, veličastno lurško cerkev premih knozoškof dr. Napotnik. Okoli 60 duhovnikov, med katerimi so bili častno zastopani gostje iz Kranjske, je obdajalo prelep oltar naše Ilirske Gospe. Zraven častitljivih starčkov celjskega opata in ptujskega prosta si zagledal zanimivo podobo zastopnikov raznih redov: trapistov z mil. g. opatom, benediktince, lacariste, sale-zijancc, frančiškane in kapucine. Zopet smo občudovali govorniško navdušenost našega gorečega škofa, ki je
tembolj presenetila, ker sc jc pri kon-sekraciji na glasu poznala velika utrujenost. A tista iskrena veselost, ki jc spontana ob enakih prireditvah, sc je umaknila globoki žalosti in resnobi, ki ti je gledala iz oči vseh romarjev. Prevzvišeni govornik ni mogel drugače, a so bili tudi vsi prepričani, da bo omenil tisto grozno novico, katero oznanjujejo črne zastave. Nastopil je pretresljiv prizor, ko se je na poziv govornika vrgla vsa cerkev na kolena ter molila za dušni mir prestolonaslednika in njegove soproge. — Omeniti je še, da sta bila ob priliki posvetitve imenovana domači g. župnik za kon-zistorijalnega, gospod dekan iz Brežic pa za duhovnega svetnika. Cerkev je impozantna, dobro akustična, kar se posebno vidi ob piano-petju ter da ob forte motijo premočni glasovi, če silijo v ospredje. Glas novih zvonov je krasen. — Ko so zvečer čakali mnogobroj-ni romarji na vlak, je neka surovina, ki so ga klicali za »Blatčn« ter se peljal proti Zidanem mostu pel ostentativno klafarsko pesem z očividnega namena romarje žaliti. Postajenačelstvo prosimo energično, da se takšni mučni prizori drugokrat preprečijo.
Zadnje vesli.
CESAR V ISCHLU.
Ischl. Kljub slabemu vremenu se je cesar danes dalje časa peljal na izpre-hod ter je nato sprejemal razna poročila.
AVDIJENCA BERCHTOLDA PRI CESARJU.
Dunaj. C. kr. korespondenčni urad poroča, da so različna časnikarska poročila o izidu avdijence grofa Berchtol-da pri cesarju brez vsake podlage.
ZA POKOJNIMA.
Osiek. Občinski svet v Virovitici je v žalni seji sklenil prekrstiti kolodvorsko ulico v Franc Ferdinandovo ter je založil zaklad 10.000 K kot osnovno glavnico za šolo, ki bo nosila ime »Zofija Hohenberg«.
NADZIRANJE SRBSKIH DIJAKOV.
Inomost, Semkaj je dospelo več dunajskih policajev, ki strogo nadzirajo srbske dijake.
DINAMIT ZA PRESTOLONASLEDNIKA?
Solnograd. V Bluhbachski dolini, kjer je imel pokojni prestolonaslednik svoje posestvo, so našli zaboj dinamita. Sodijo, da dinamit ni bil namenjen za napad na prestolonaslednika, temveč, da so ga ukradli delavci pri cestni zgradbi in ga skrili.
HRVATSKI SABOR.
Zagreb. Glasovi, da bodo poslanci skupine okoli »Hrvatske« odložili svoje mandate ter vse tozadevne kombinacije, so izmišljeni.
BOSENSKI SABOR.
Sarajevo. Bosenski sabor bo gotovo razpuščen. Danes se vrše tozadevna posvetovanja vseh saborskih strank.
NAPADALEC NA JUSTIČNEGA MINISTRA HOHENBURGERJA SE JE POIZKUŠAL USMRTITI.
Dunaj. Mizarski pomočnik Njeguš, ki je pred dvema letoma iz galerije državnega zbora večkrat ustrelil na justičnega ministra Hohenburgerja ter je bil nato obsojen v sedemletno ječo, je v kaznilnici Stein poizkušal izvršiti samoumor. V mizarski delavnici kaznilnice je izmaknil ob-lič ter si je ponoči z nožem obliča skoro popolnoma prerezal vrat. Da ni bila kmalu zdravniška pomoč na mestu, bi bil Njeguš izkrvavel. Ko so ga dobili, je bil že nezavesten in le še hropel. Prenesli so ga v bolnico kaznilnice. Njegovo stanje je težko, ker je izgubil mnogo krvi,
BOMBE V INOMOSTU.
Inomost. Danes je v neki tukajšnji brivnici nastala močna eksplozija. Brivski pomočnik Gezzele, po rodu Italijan, je izpovedal, da mu je pred dnevi prinesel neki deček ploščevinasto škatljico, da bi jo shranil.. Ko jc hotel danes škatljico odpreti, je eksplodirala, Preiskava pa je dognala na podlagi razbitih steklenic in snovi, ki so jih našli v brivnici, cla se je Gezzele sam bavil z izdelovanjem bomb.
ITALIJANSKI VOHUNI V ŠIBENIKU.
Šibenik. Tu so aretovali dva Italijana, uradnika v karbiclni tovarni, ki je osnovana z italijanskim kapitalom. Stotnik avditor je v družbi z zastopniki civilnih oblasti izvršil v njujinetn stanovanju, kakor tudi pri drugih Italijanih, ki so doma iz Tridenta, hišno preiskavo. Našli so mnogo obtcžilnega materijala, med drugim natančne risbe šibeniškega. pristanišča, kakor tudi fotografije mesta in okolice. Aretova-na uradnika sta vohunila za Italijo. Danes so aretovali na Reki tretjega Italijana, ki jc tudi uradnik šibenške kurbidne tovarne.
RAZPUST GALIŠKEGA DEŽELNEGA ZBORA.
Lvov, Konservativna skupina Poljskega kluba je imela 8. t. m. sejo, v kateri je poslanec vitez Czaykowski poročal o dunajskih konferencah predsedstva Poljskega kluba z ministrskim predsednikom Stiirgkhom, nakar se je razpravljalo o političnem položaju in bodočih deželno-zborskih volitvah. — Kakor poroča »Ga-zeta Narodowa«, se debata ni vršila le o notranjepolitičnih zadevah, temveč o iz-premembah, ki so nastale vsled sarajevskega dogodka. — Kakor se čuje, bo razpust gališkega deželnega zbora proglašen že prihodnji teden.
NEMŠKI POSLANIK ZA GALIŠKE NEMCE.
Dečin. »Nordbohmische Tagblatt« poroča, da je nemški poslanik na Dunaju pl. Tschirschky opozoril zunanjega ministra grofa Berchtolda, da so bili pri proti-nemških izgredih v Galiciji prizadeti tudi mnogi nemški državljani,
STtiRGKH NA DOPUSTU.
Dunaj. Ministrski predsednik grof Sturgkh bo odšel prihodnje dni na dopust.
NOV ŠEF ITALIJANSKEGA GENERALNEGA ŠTABA.
Rim. »Giornale d' Italia« poroča, da bo imenovan za naslednika nedavno umrlega šefa italijanskega generalnega štaba generala Pollio general Cadorna, ki je že dalje časa veljal v dobropoučenih vojaških krogih za bodočega višjega poveljnika v slučaju vojne.
VSTAŠI V EPIRU.
Belgrad, »Politika« poroča iz Ohride, da so epirski vstaši na svojem pohodu proti Draču zavzeli po hudem boju mesto Podgarac.
RUMUNSKI PROSTOVOLJCI V DRAČU.
Drič, Došle rumunske prostovoljce jc prebivalstvo živahno pozdravilo. Kapitan Fichteson je odpotoval v Rumunijo, cla pripelje nadaljnjih 500 rumunskih prostovoljcev.
ESAD PAŠA V CARIGRADU.
Rim. »Tribuna» poroča, da bo Esad paša potoval v Pariz in Carigrad, da se bo posvetoval z merodajnimi osebami nasledstva na albanskem prestolu. Esad paša misli prevzeti vlado za knezom Wiedom.
TURKAN PAŠA V PETERBURGU.
Peterburg. Včeraj je dospel semkaj Turkan paša, da konferira z merodajnimi činitelji o albanskem vprašanju.
SRBIJA IN ALBANSKO VPRAŠANJE.
Belgrad. Ministrski svet se je v svoji seji pečal z albanskim vprašanjem. Sklenilo se je varovati od velevlasti zagotovljeno pravico za trgovsko pristanišče ob Adriji, kakor tudi varovati mejo proti albanskim vpadom. Aktivni koraki se v tem oziru ne nameravajo ukreniti. .
STAVKARSKO GIBANJE V ITALIJI.
Rim. Zelezničarski sindikat namerava proglasiti novo stavko.
GRŠKA KUPILA DVE AMERIKANSKI VOJNI LADJI.
Atene. Včeraj zvečer je bila podpisana pogodba o nakupu dveh amerikanskih bojnih ladij, ki sta dobili imeni »Kilkiš« in »Lemnos«.
ZRAKOPLOVNA NESREČA V RUSIJI.
Peterburg. Na letališču v Gačini sta zadela skupaj s svojima letalnima strojema dva vojaška pilota. Nadporočnik Šel-šil^ je mrtev, nadporočnik Lagorlov pa je težko ranjen.
LEVINJA POBEGNILA IZ MENE-ŽARIJE.
Pariz. V mestu Boury-En-Bressc je med predstavo levinja pobegnila iz mc-nežarije. Občinstva se je polastila panika. Levinja je izginila brez sledu. Lovci iščejo levinjo.
VELIK POŽAR. Guehec. Tu je nastal v nekem hotelu požar, ki sc je razširil tudi na štiri sosednja poslopja. Pri gašenju je težko obolelo vsled strupenih plinov šest gasilcev.
HUSITI
praznujejo bodoče leto SOOletnico Hu-sove smrti z demonstracijami proti katoličanom. £eški socialni demokratje napovedujejo, da delajo na to, cla odpade 100.000 sodrugov od katoličanstva, češki svobodomiselci z dr. Aronom (jud seveda!) na čelu, tudi napovedujejo odpad 100.000 čeških svoboclomisclccv od katoličanstva.
Razne slvari.
Nova pridobitev na medicinskem polju. Profesorja freiburške univerze dr. Konig in dr. Gaus sta po dolgih poizkusih dosegla, da z vbrizganjem — enkratnim ali večkratnim — scopola-
mina odstranita pri porodnicah vsak občutek bolečin, no da bi pri tem nehal delovati refleksni centrum in z njim mišičevje. Svojo metodo sta preizkusila že na več nego 5000 porodnicah, ne cla bi mati le v enem slučaju trpela kako škodo, a tudi umrljivost novorojencev se je izdatno znižala.
Prebiti stropi. V tvornici Knori* Bremsen A. G. v Lichtenbergu so težki zaboji, ki so stali v četrtem nadstropju, prebili tla in predrli, ko so padali, strope vseli štirih nadstropij ter padli v klet. En delavec jc ubit, trije so nevarno, dva. sta pa lahko ranjena. Ni še dognano, če je v razvalinah še kdo zasut. Nesrečo jc povzročilo, ker jc bilo četrto nadstropje preobloženo.
— Nesreča vojnih ladij. Podmorski čoln »Calypso« je zadel skupaj s podmorskim čolnom »Circe« in ne s torpe-clovko »Muscjueton«, kakor se je prvotno poročalo. Križarica »Saint Louis« je pripeljala dva mrtveca v Toulon.
Tržne cesie.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 10. julija 1914.
Pšenica za oktober 1914 . . .	12'85
Pšenica za april 1915.....13 01
Rž za oktober........9'30
Oves za oktober.......7'titi
Koruza za julij 1914.....7*28
Koruza za avgust 1914 .... 7'40 Koruza za maj 1915.....7-17

Globoko užaljenim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, cla je Vsemogočni poklical k Sebi danes zjutraj ob 5. uri po dolgi mučni ■ bolezni v starosti 2 V lota našo preljubljeno hčerko in sestrico
Pogreb predrage hčerke bode clne 12. julija ob 1 „4. uri pop. iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 10. julija 1014. Josip in Lina Grošelj,
starši.
Zalivala. 2266
Za prijazne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega iskreno ljubljenega soproga in dobrega očeta, oziroma starega očeta, brata, svaka, tasta, strica in bratranca, gospoda
nadučitelja v pok.
sc nam ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti, zato naj sprejmejo srčno zahvalo tem potom tudi vsi oni, ki so dne 5. t. m. spremili blagopokojnega na kranjsko pokopališče.
Posebej se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev, prečastiti duhovščini, vsem, ki so nam stali v bridkih urah ob strani, zlasti gospodu učitelju Vil. Rus-u ter vsem sorodnikom, znancem in stanovskim tovarišem, ki so prihiteli v velikem številu iz daljnih krajev, dalje polnoštcviinemu učiteljskemu zboru iz Cerkelj pod vodstvom gospoda nadučitelja Jos. La~ pajne-ta, ki je pripeljal zadnje pokojnikove učence k pogrebu, si. ,Narodni čitalnici" v Kranju za častno spremstvo z zastavo, predvsem pa čitalni-škemu pevskemu zboru in gg. učiteljem pevcem za pretresujoči žalostinki.
Se enkrat vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala!
Kranj, dne 9. julija 1914,
Žalujoča rodbina 11 Kmetova.
Radi selitve se proda: Velika, dobro ohranjena
fedilna miza, ena garnifnrsia miza, ma kredenca in neg M-
IfiHiSke oprasse (mize, omare).
Vpraša se: Mestni trg št. 8, I. nad« stropje.	2265

za kolodvorsko restavracijo v št. Petiu na Krasu
.Nastop takoj. Prednost imajo one, knlere so že v im trgovski teč*j -
Nizke cene!
Kupujte in naročajte suKoo, mm blago, perilo i. dr. prt
IMim, jeva ulici 4.
Vioreo lavnrovaji.
POŠTNE VESTI.
—	Razpisani c. kr. poštni uradi. Razpisano jc mesto nadpoštarja na Rakeku (1/2). Prošnje jc vložili v teku štirih tednov. — Razpisano je mesto poštarja v Semiču (II/2). Prošnje je vložiti v teku štirih tednov. — Razpisano je mesto poštarja v Malinski (II/2). Prošnje jc vložiti v teku štirih tednov. — Razpisano je mesto poštnega ekspedienta v Dolini (III/4). Pavšal za sluga znaša 252 K. Prošnje je vložiti v teku štirih tednov.
—	Izprememba poštnih okrajev. Vasi: Ostrovica, Vareje, Padež in Koz-jane so se 10. junija t. 1. odcepile od poštnega okraja Divača pa so so pri-klopile k poštnemu okraju Britof— Vrem. V dostavljalnem okraju c. kr. poštnega urada Britof—Vrem ložeče vasi: Famljo, Goričc, Škofije, Zavrhek, Gorenje Urcmc, Dolenjo Ureme, Barka, .Misleče in Vatovlje so dobile poštnega sela. Obenem sta se opustili poštni na-biralnici Barka in Misleče.
—	Poštna vest. Od 1. avgusta t. 1. dalje se bo izpremenilo dnevno enkratno poštno vožnjo med poštnimi uradi v Rakeku in Preziclu (Hrvatsko) v avtomobilno poštno vožnjo in poverilo »Avtomobilncmu društvu Rakek-Prezid« v Starem trgu pri Rakeku, katero vzdržuje že od 16. maja t. 1. dnevno enkratno poštno avtomobilno vožnjo med poštnimi uradi Rakek in Stari trg pri Rakeku. Avtomobili bodo odhajali od poštnega urada v Rakeku vsaki dan ob 7. uri 50 minut zjutraj in ob. 3. uri 15 minut popoldne in prihajali v Pre-zid ob 10. uri 35 minut predpoldne, oziroma ob 4. uri 50 minut popoldne v Stari trg pri Rakeku. Iz Starega trga pri Rakeku bo odhajal avtomobil vsaki dan ob 10. uri 50 minut predpoldne in od poštnega urada v Prezidu vsaki dan ob 5. uri 50 minut popoldne in prihajal v Rakek ob 12. uri 30 minut popoldne, oziroma ob 8. uri 40 minut zvečer. Kur-zi, kartiranja, krajevna dostavljanja in pobiranja pisem pri službenih mestih tega okraja, ki ležijo ob progi Rakek— Prezid in katera so v zvezi s to progo ter pri poštnih uradih z deželno poštno službo tudi pohodi deželnih pismonoš se bodo vsled tega od 1. avgusta t. 1. dalje primerno preuredila.
DRUŠTVA.
—	Zveza škontistov. Gospodarski izvleček z občnega zbora 1914. Društvo jc imelo v pretečenem poslovnem letu 2628 članov, torej je pristopilo v preteklem letu 324 članov. Leta 1914. ima 128 podružnic z 2952 člani. V preteklem letu je umrlo 19 članov, med njimi Mihael Mahnič, uslužbcncc Kranjske hranilnice. Društvo si je ustanovilo svoje zdravilišče na otoku Rab (Arbe) v Dalmaciji, ki reprezentuje vrednost 100.000 kron. Zveza lahko sedaj
nudi svojim članom v slučaju obolelosti to veliko ugodnost, da si opomorejo pod južnim podnebjem, kar bi jim sicer ne bilo na noben način mogoče, ker bi ne zmogli tako visokih izdatkov. V lastnem zdravilišču pa imajo prosto stanovanje, za hrano in oskrbo pa plačajo tako malo, da vsak član lahko zmore te izdatke. Društvo ima sedaj samo še 3700 K dolga na tej napravi. To je pa mogoče le vsled tega, ker so jo prav izdatno podpirali razni denarni zavodi, za kar jim naj bo izrečena na. tem mestu najsrčnejša zahvala. Obisk jc bil preteklo leto tako izboren, da jc imela Zveza dohodkov na najemnini 5000 kron. Mesečni društveni časopis izhaja v 3500 izvodih. Društvo je zasnovalo tudi oddelek samopomoč, ki bo izplačeval posmrt-nine 100 K svojim članom od leta 1915. dalje. Članarina znaša samo 6 K na leto, brez vsakih drugih prispevkov. Zveza sc trudi tudi, da s časom nabere fond za. obolele člane, tako da smejo ti pričakovati od društva take ugodnosti, kakršnih nobeno drugo organizacijsko društvo ne more nuditi svojim članom.
GOSPODARSTVO.
—	Fremijc za pogozdovanje goii-
čav. Kranjsko - primorsko gozdarsko društvo jc podelilo za leto 1913. za uspešno pogozdovanje goljav kmečkega posestva sledeče priznavalne diplome, oziroma premije, in sicer: Priznavalne diplomo Francetu Slane, posest-
niku v Litiji, Ignaciju Zore, posestniku
v Črnempotoku, in Antonu Kosmač, posestniku v Radovljici. Premije v znesku po 40 K Antonu Merzel iz Studenca ter Jožefu Šcks iz Gradiškili Lazov v znesku po 20 K Antonu Tschinkel iz Ko-privnika, Francetu Kanduč iz Brega ter Pavlu Bric iz Gradiških Lazov.
—	Smrkavost konj. C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju razglaša: Ker se je lansko leto pri mnogih konjih v političnem okraju Kranj uradno dognala "smrkavost, je potrebno, da sc vnovič preiščejo vsi konji tega okraja po uradnem živinozdravniku. Zaraditega se vslecl razpisa c. kr. deželne vlade v Ljubljani zaukaže na podlagi izvršit-venega ukaza k § 34. drž. zakona z dne 6. avgusta 1909, da morajo pripeljati vsi posestniki konj gotovo vse svoje konje, tudi žrebeta, na oni prostor, kakor lan. leto k živinozdravniški preiskavi, in sicer od 7. julija do 22. julija v za to določeni kraj kakor tudi ob določeni uri. Ako bi kateri posestniki ne pripeljali navedenega dne ob določeni uri na določeni prostor vseh svojih konj k preiskavi, bode v zmislu § 6i. zakona o živinskih kugah kaznovan z zaporom do treh mesecev ali z denarno globo do 1000 kron, njegovi konji pa sc bodo preiskali drugikrat na njegove stroške.
Najboljši nakup vsakovrstnih modernih in trpežnih -^sjj
čevljev
je v zalogi lastne tovarne
PETER KOZINA & K® LIOBLIHMH M
— Železniška vest. C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Trstu odda dobavo lesenih prečnih pragov za 1. 1915. in 1910 potom dobavnega razpisa. Podrobni podatki so razvidni iz časopisov »Osservatore Tiestine«, »Laibacher Zei-tung« in »Wiener Zeitung od 15. julija 1914.
|\ SANATORIUM • EMONA i
g ZA.NOTRANUE^rara^GjCNE -BOLEZNI. /
LTJUBLTJANA • KOMENSKEGA-ULICA' 4 ]
i žef-2dravnik:pCTWtu-DR-FR.DERGANC
Konfekcijska tvrdka
Ljubljana, Prod škofijo 19 sprejme
Izurjena v konfekcijski stroki iuia prednost, Ponudbe naj se pošljejo naravnost tvrdki. 2252
železnato JCina-Tmo
Higienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolalni.
Povzroča slast do jedi, okrepia živce, zboljša kri in je re-konvaiescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet
Večkrat odlikovano.
M 3000 zdravniških spričeval.
, c. in kr. dvorni dobavitelj
TBST-Barkovlje. n==
se išče. Ozira sc le na treznega in pridnega moža, ki se razume tudi na vsa kmetijska opravila. Plača po dogovoru. Pijanci izključeni. Nastop takoj. — Ponudbe pod „Trezen št. 2259" na upravo lista.
Grško, latinsko, francosko, angleško, nemško, italijansko po zelo nizki ceni! — Marija Stanič, Knaflova ulica 'i. I.	2205
NAJSOLIDNEJSAin NAJCENEJŠA POSTREŽBA! ELEKTRIČNI OBRAT. DIREKTNI UVOZ PR0BK0VINE te ŠPANIJE iN PORTUGALSKE. ZAHTEVAJTE VZORCE1.
da je najboljši izmed vseh v trgovini se nahajaj o čili
malinov sok
lekarnarja Piccolija v Ljubljani.
1 poštna pošiljka z voznino in zavojnino K 5-60.
Razpošilja se tudi v sodih in v sterilizira n i h 1 kg steklenicah.
I
Naročila izvršuje
677
z vrtom in nekoliko gozda v prav lepc.ui kraju blizu Ljubljane, se radi družinskih razmer proda. Jako lep razgled in prahu prosta lega. Ponudbe pod „215S" na upravništvo »Slovenca".	2156
Ceniki zastonj in franko.

Cene za gospode........K 14*—, 1720'—
„ „ dame........... 12—, 15—, 18 —
„ „ dečke 3739 ........ 10—, 12 —
I,«	22—25 2(i—:8 S»—31 32-33
n » otroke.........K—s--—6-—fr—
Spccialna vrsta za moške in ženske samo K 101—-
Garantirana Kakovost po teh ocnali. Cenejše vrste od kron 1*58 naprej.
710

lifcsr


Ravnokar je izšla knjižica
ki jo krasi do 30 lepili, deloma umetniških slik. V knjižici jc natančen opis vseli na tragičen umor se nanašajočih dogodkov. — Posebej opozarjamo na krasne portretne SlSke pokojnih žrtev nadvojvode FRIBflft FERRtnHHDH in soproge ZOFIJE vojvodinje Hohenbers, ter njunih treh otrok.
Izvod stane 70 vinarjev, po pošti 10 vinarjev več. 2253 Naročila sprejema in izvršuje poštno obratno:
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar, državni poslanec.