Po naSi pokrajlnski In glavni skupSifni UJU. Ta članek je napisal tov. Pavel Flere v Narodni Prosveti pod naslovom »Za dostojanstvo učiteljskih skupščin« pred glavno skupščino v Subotici, veljaj pa tudi za bodoče in ga objavljamo vsem onim, ki ga niso čitali, ker je vreden, da ga čitajo in upoštevajo. Uredništvo. Brez vsakih rekrimiiiacij. brez ozira na to. kako se vrše često skupščine naših pokraji-nskih org'anizacij in poverjeništev. bi hotea v naslednjem mirno in objektivno povedati, kai po našem nažiranjju najčešče ovira uspešno delo y naši organizaciji. kaj je morebiti tudi vzrok, da pride pogosto do nesoglasij na naših skupščinah. Da moremo govoriti o tem. je treba seči nekoliko globlje tudi v načela orgiainizacije same. Naivišie načelo U.IU je da ie to organizacija jugoslovenskega naprednega učiteljstva. V njei nam ie dobrodošel vsak učitelj Slovenec, Srb. Hrvat, ki hoče sodelovati na svobodnem napredku učiteljskega položa.ia :'n jugoslovenskega šolstva. Svoboda, ki jo ima organizacija napisano na svojem praporu. dovolruje vsakemu članu, da v mejah majvišjega principa organizacije udejstvuje svoie sile v prid učiteljstvu in šolstvu; a ista načela, ki družijo vse članstvo na skupno delo v organiziaciji, morajo istočasno predpisovati pravec. v katerem naj se to delo giblie. Pota, po katerih posamezni člani hodijo. moreio bi-ti različna. a voditi morajo k istemu cilui. In vsakdo, ki hoče v organizaciji sodelovati, mora imeti pred očmi ta zajedniški cilj in ako je treba, mora temu zajedniškemu cilju žrtvovati i svoje osebne mržnje; da. ako zahteva interes organlzaciie. i svoie Dolitiške namene. Kot organiziran učitelj ne sme biti oartizan. ne sme v oreanizaciii nastopati kot DfiDadnik politiške stranke — v organizaclfi ne sme biti drugo kot organiziran učitelj. To naziranje in izvedba tega principa zahteva dobrobH naše organizacije in nanj ne bi smel pozabiti noben učitelj. Organizaciia ne omejuje nikomur svo- bode politiškega mišljenja; strokovna organizacija tudi ne sme omejevati take svobode. Kar pa učiteoska organizacija sme in mora terjati od vsakeg,a svojega člana, ie: da ne vnaša v stanovsko organizacijo strankarskih princioov ne ene potftiške stranke. Učiteljska kot strokovna organizacija perhorescira vsako strankarsko_ politiko a kdor bi hotel strokovni organizaciii imputirati svoie Dolitično prepričanje, terorizirati s Dolitiškimi načeli te ali one potftiške stranke bilo to radi stranke same ali radi omržnienja oseb druge politiške stranke. ta greši proti principu Svobode. na kateti strokovna organizacija bazira. Zato se tudi, kadar stopamo na skupščino svoie organizacije, zaivedamo. da strankarska politika na naših skupščinah nima mesta. Pripadnika politične stranke v sebi pustimo zunaj! Naša organizacija in njene skupščine pač imajo eno politiko: to ie skupna stanovska poHtika in prosvetna poKtika. Tej pa služimo z drugačTiimi nazori kakor z osebnim sumnioenjem in navaijivanjem na politiške osebnosti. Vsako delovanie v prosvetni politiki bomo premotrili s stvarnega in ne z osebnega gledišča; pri vsakem ocenjevanju se povprašaimo, komu koristi to ocenjevanje. A prj tem nam bod! edini pravec: korist stvari. ne oSebe! Na kratko bi hotel omeniti na tem mestu. da ie v poslednjem času na nekaterih naših pokrajinskih skupščinah baš krivo gledišče pri ocenjevanju naše prosvetne poiitike rodilo obilo nesoglasja in moglo celo ustvarjati videz. kakor da je v notranjosti naše organizacije nekai nezdravega in trhlega; pri ocenjevaniu se ni mislilo na namen in na cili prosvetne politike kar bi morali kritikovatf oni, ki se ne skladajo s tem namenoim in ciljem; gledaio se je marveč na osebo. in to je bilo zlo. Preveč smo se ozirali za osebami. premalo na globlie stvarnosti. In še nekaj: Naše skupščine so često temperamentne; a češče so temperamentne zbog osebnosti, nego zbog stvari. I to je zlo! Zaka.i kadiair se razburkajo osebne strasti. tedaj se prideva kapiji žolča vedno novai kaplja. pri tem pa se tako lahko pozabija, da je ton isti, ki nareja glasbo. In le dobri ton zopet more dvignlti dostojanstvo skupščine. DoSpešiti delo organizaciie. Za dostoiainstvo organizacije. za manifestacijo dostojanstva pri skupščinah pa deia vsak, kdor pripomore k mirnemu. treznemu. plodonosnemu razpravIjanju. Učitelj — nosilec kulture v narodu — se trikrat premisli. preden enkrait dovoli strasti zaviadati v sebi in dovoij, da postane skupščina organizaciie nosilcev kulture poulična demonstracija. — Trda je ta beseda; a zgodilo se ie, da so dnevni listi pošiljaii poulično sodrgo na učiteljsko skupščino... Kako ne bi to bolelo organiziranega učitelja? Glavna skupščina UJU ima naiogo, da pregleda. konstatira in oceni delovanje vodstva, kateremu se je organizacija izročila v upravo. da stavi na vod&tvo svoje zahteve z,a nadaljno vrš€Ti.ie dolžnosti v stanovski in prosvetni politiki. To ni težko; organizacija ima svoj program. ima svoja načela in članstvo more točko za točko konstatirati, ali ie vodstvo odgovarialo. ati nl zamudilo izpolnjevati svoje dolžnosti. Nikakor nečemo prejudicirati stališča čianstva; povedati pa ie treba iz ozi- ra na dostojanstvo skupščine. da Je krivo. ako se slepo navaljiva na vodstvo, ki more biti le tolmač oreanizačnega programa. tolmač želj svojega članstva, EKSEKUTIVA PROSVETNE POLITIKE PA NI V N.JEGOVIH ROKAH. Vpliv vcdstva organizacije oa ie toliko manjši, kolikor boli se kažeio v organizaciji konture politiške razcepljenosti in kolikor bolj se v organizaciii presojaio dejstva na osnovj načel politiških strank. Tega se mora zavedati vsak. kdor kritizira delo vodstva organizacije; in nihče ne sme kritizirati tega delovania drugače, kakor z gledišča organizačnih načel. Nihče pa j ne sme zahtevati od vodstva. da bi postopalo drugače. kakot zahtevaio od njega organizačna načela. in nikdar ne sme priti vodstvo organizacije v roke eksponenta te ali one politiške stranke. Tako smo povedali najvažnejše. Kdorkoll učestvuie na skupščini. moriai učestvovati z duhom dostojanstva nosilca narodne kulture. In skupščina bo plodonosna, nihče pa se ne bo mogel pritoževati radi teroria; duh dostoianstva ne dopušča terorja ne večini, ne manjšini. Pavle Flere.