JURIJ KUMER
PROIZVODNJA IN USMERJANJE ŠKOFJELOŠKIH KMETIJ
Škofjeloško kmetijstvo deluje v podobnih proizvodnih pogojih kot slovensko
kmetijstvo v povprečju. Del proizvodnih zmogljivosti je na Sorskem polju,
drugi, obsežnejši del, pa je na površinah škofjeloškega hribovja. Okrog 60 "/o
vseh površin so gozdovi, ostale površine pa se uporabljajo predvsem za pridelovanje
krmnih rastlin, ki so osnova govedorejski proizvodnji. Le Sorsko polje
daje ugodne pogoje tudi za pridelovanje drugih kmetijskih kultur, še zlasti
za krompir.
Čeprav ni idealnih pogojev za kmetovanje, pa je kljub temu kmetijska
proizvodnja tudi na loškem ozemlju pomembna gospodarska panoga. To ne velja
samo za proizvodnjo hrane, kar je sicer osnovna naloga kmetijstva, ampak tudi
za druge, s kmetijstvom neposredno ali posredno povezane dejavnosti. Podeželje
je resda pretežno namenjeno kmetijstvu in gozdarstvu, istočasno pa služi
kot raznolik rekreativni in sekundarni bivalni prostor za tiste, ki žive v mestih,
kot bivalni prostor za dobršen del nekmečkega prebivalstva in ne nazadnje
tudi kot element, brez katerega si ne moremo zamišljati obrambe naše
domovine, tj. splošnega ljudskega odpora.
Ob hitrem razvoju industrije v občini, ki daje zaslužek nad 60 "'o zaposlenih
in ob dejstvu, da se delež kmečkega prebivalstva stalno zmanjšuje in
dosega po posameznih področjih že manj kot 10 "/o vsega prebivalstva, je bilo
treba v preteklem srednjeročnem obdobju postoriti marsikaj, da bi podeželje
ohranilo vlogo, ki mu gre in ki jo zmore. Odtok najproduktivnejše delovne
sile izven kmetijstva je bilo treba nadomestiti s stroji. Toda zaradi narave
dela v kmetijstvu ni možna enostavna zamenjava, temveč je vezana na mnoge
vzporedne ukrepe. Človek zmore »na roke« opraviti skoraj vse, stroj pa opravlja
le tiste funkcije, za katere je prirejen. To pa pomeni, da je zaradi ekonomike,
ki praviloma velja tudi v kmetijstvu, predpogoj za uspešno zamenjavo
človeka s strojem specializacija proizvodnje, da bi rabili čim manj različnih
strojev. Posledica mehaniziranosti pa mora biti večja produktivnost in večji
dohodek. To pa pomeni, da je problem zelo širok in kompleksen in da je k
reševanju le-tega treba tudi tako pristopati.
Zdaj bo seveda mnogo laže razumeti, da pospeševalni ukrepi, ki so bili
v občini dogovorjeni in prek ustreznih institucij (družbenopolitične organizacije,
kmetijske in gozdarske organizacije, banka, delavska univerza itd.) realizirani,
niso bili posamični, ampak so časovno sovpadali ter se med seboj prepletali
in dopolnjevali. V letih 1965—1975 je bila uvedena večja udeležba
kooperantov v organe upravljanja kmetijskih in gozdarskih organizacij, organizirana
pospeševalna služba, vpeljano izobraževanje kmetijskih proizvajalcev
in proizvajalk v najrazličnejših oblikah (poklicne šole, predavanja, tečaji,
117
ekskurzije, demonstracijski poskusi, individualno delo itd.), uvedeno srednjeročno
kreditiranje investicij za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo po regresirani
obrestni meri itd. Kot pomoč pri investicijah, ki so potrebne in utemeljene,
je iz družbenih sredstev potekalo precejšnje sofinanciranje (regresi,
premije, dotacije ipd.) in uvedene so bile davčne olajšave za kmete, ki so
finančna sredstva vlagali v kmetijsko proizvodnjo. Kot akcijo posebnega pomena
velja omeniti urejanje kmetijskih površin in prilagajanje potrebam
strojne obdelave (agromelioracije, hidromelioracije).
Kakšno bi bilo stanje v škofjeloškem kmetijstvu in kakšen bi bil agrarni
prostor, če ne bi sprejeli in izvajali cele vrste pospeševalnih ukrepov, natančno
ne vemo, vsekakor pa ne razveseljujoče. Znatna finančna vlaganja povratnih
in nepovratnih sredstev so gotovo pripomogla k temu, da se kljub zmanjšanju
površin, ki se uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo (opuščanje neugodnih
površin, pogozdovanje, urbanizacija itd.), proizvodnja vseeno ni zmanjšala.
V srednjeročnem obdobju 1971—1975 je bilo prek sklada za pospeševanje
kmetijstva vloženih nad 5,3 milijonov nepovratnih družbenih sredstev, največ
za namene pospeševanja in izobraževanja. 480 kmetij je v obdobju 1968—1975
najelo srednjeročne investicijske kredite v skupnem znesku 31,7 milijonov din.
Vrednost investicij v omenjenem obdobju je bila 62,9 milijonov in predstavljajo
torej krediti približno 50 "/o predračunske vrednosti. Sredstva za kredite te
vrste je s 55 "/o prispevala banka, z 31 "/o hranilno-kreditne službe in s 14 "'o
ostali (republika, zavarovalnica).
118
Splanirana površina zemljišča Lovra Berganta, Tomaž št. 1, Icl ga je možno obdelovati s stroji
Investicije so bile usmerjene, glede na osnovno usmeritev proizvodnje,
predvsem v govedorejske objekte (52 "/'o), v mehanizacijo (46 °/o) in ostalo (2 "/o).
Poleg evidentiranih investicij pa so kmetje tudi sami investirali, zlasti kadar
je šlo za manjši obseg naložb. Tako je bila v zadnjih letih adaptirana ali na
novo zgrajena cela vrsta govejih hlevov in silosov za siliranje voluminozne
krme, kmetije pa so opremljene z več kot 700 traktorji, 1100 motornimi kosilnicami,
200 pobiralnimi prikolicami itd.
Vsi pospeševalni in usmerjevalni ukrepi so imeli predvsem za cilj povečati
tržno proizvodnjo, in to takšno in tisto, ki jo je v naših prirodnih pogojih
možno organizirati in je na tržišču povpraševanje večje od ponudbe. V desetih
letih 1966—1975 se je tržna kooperacijska proizvodnja spremenila takole (na
področju Kmetijske zadruge Škofja Loka):
Odkup mleka se je povečal od 1,52 milijona litrov na 4,11 milijona, tj.
za 2,7-krat. Odkup goveda se je sicer tudi povečal, vendar z manjšim indeksom,
le 1,3-krat, tj. od 1043 ton na 1365 ton. Kot posledica večje reje pitane goveje
živine in krav molznic se je zmanjšala prodaja telet, in to od 117 ton leta 1966
na 17 ton leta 1975. Odkup krompirja, kot pomembnega tržnega viška ravninskih
kmetij, med leti nekoliko niha, ker je ta proizvodnja v največji meri
odvisna od letine oziroma bolje rečeno od vremenskih razmer (razvoj bolezni
in škodljivcev; količinski odkup krompirja je bil v letu 1966 2197 ton, leta
1975 pa 2487 ton. Močno pa se je spremenila lokacija odkupa. Proizvodnja in
seveda tudi odkup se je skoncentriral na ravninski predel občine. Tako so leta
Na takih površinah je uporaba strojev otožkočena, zato jih bo treba agroraelloriratl, da bo na
njih možno hitrejše in efektivnejše obdelovanje
119
Novo zgrajena silosa in samonakladalna prikolica na usmerjeni kmetiji Matevža Demšarja,
Log št. 2
1966 prodali ravninski kmetje približno 75 "/o vseh odkupljenih količin krompirja,
leta 1975 pa skoraj 97 "/o. Pridelovanje krompirja zahteva namreč veliko
strojnih opravil, ki jih je možno opravljati le na ravnih oziroma na malo
nagnjenih terenih.
Ob koncu leta 1975 je bilo podrobneje ugotovljeno, kakšni proizvodni
premiki so bili doseženi na usmerjenih kmetijah, ki so bile vključene v proces
usmerjanja v letih 1968—1973. Na 255 kmetijah, od tega 128 nižinskih in 127
hribovskih, se je stanje površin nebistveno spremenilo, ob tem da se je število
živine povečalo za 33 "/o, poraba mineralnih gnojil za 71 °/o in močnih krmil
za 126 °/o. Fizični obseg proizvodnje kmetijskih pridelkov se je v analiziranem
obdobju povečal za 23 "/o oziroma z letno stopnjo rasti 9,6 "/o na nižinskih in
6,9 "/o na hribovskih kmetijah. Povprečna nižinska kmetija (do 600 m n. v.) je
leta 1974 pridelala kot tržni višek 11.7531 mleka, 2425 kg govejih pitancev
in 13.104 kg krompirja, usmerjena hribovska kmetija pa 4896 1 mleka in 2407 kg
govejih pitancev. Ostali tržni viški na usmerjenih kmetijah predstavljajo le
manjši delež. Vsekakor je iz podatkov razvidno, da je proizvodnja na usmerjenih
ravninskih kmetijah večja od hribovskih, poleg tega pa imajo hribovske
kmetije tudi nižjo stopnjo rasti fizičnega obsega proizvodnje.
Proizvodnja mleka, govejega mesa in krompirja je osnovna usmeritev
škofjeloškega kmetijstva. Ostali tržni viški so manj pomembni in jih kmetje
120
prodajajo običajno kar direktno potrošniku. Dejstvo, da se je proizvodnja v
zadnjem desetletju povečala, je v naši negativni prehranski bilanci zelo pomembno.
Prav tako pa je tudi pomembno to, da se s tem izkoriščajo skoraj
vse in ne le najboljše proizvodne možnosti. Tako sta proizvodnja in tudi zaloga
hrane razpršeni po celotnem teritoriju, pokrajina pa ostaja živa in kulturna
ter tako tudi v bodoče uporabna in dostopna nam in naslednjim generacijam.
V i r i
Družbeni plan razvoja kmetijstva v občini Škof j a Loka 1976—1980. Kmetijsko
zemljiška skupnost Skofja Loka 1975. — Poslovno poročilo za leto 1975. Kmetijska
zadruga Skofja Loka 1976.
Obnovljen in povečan goveji hlev z modernimi stojišči
121
Re s u m e
LA P R O D U C T I V I T E ET L'ORIENTATION DES FERMES
SUR LE TERRITOIRE DE SKOFJA LOKA
Pendant la decermie passee, l'agriculture de Skofja Loka a ete Tobjet des modifications
radicales. A cause du developpement rapide de Tindustrie, la meilleure
main d'oeuvre a quitte Tagriculture pour Tindustrie et, par consequent, le pourcentage
de la population paysanne a diminue de 31,2 "la de Tannee 1960 a 12 "lo environ
en 1975. Afin d'empecher la baisse de la production agricole, plusieures mesures
favorisant Tinstruction des cadres, Tinvestissement a credit, les services de stimulation
ont etž entreprises de maniere que dans les annees 1971-—1975, 5,3 millions
de dinars ont ete investis dans l'agriculture des cooperatives. Dans la periode 1968—
1975, 480 programmes d'orientation et d'investissement ont ete elabores et 480 proprietaires
des fermes ont obtenu des credits d'investissement a moyen terme dans
les limites de 31,7' millions de dinars.
La production des fermiers pour le marche a augmente de 9,6 "/o par annee dans
la plaine et de 6,9 "lo dans la montagne. Le rachat du lait par les cooperatives a
augmente 2,7 fois et celui des boeuf d'engraissement 1,3 fois. Le rachat des veaux
pour la boucherie a baisse tandis que le rachat des pommes de terre se maintient
au meme niveau.
122