O pomaranči
Pomaranča, oranža ali kitajsko jabolko. Tako jih imenujemo in že zadnja označka nam dovolj jasno pove, kje je doma to lepo zimsko sadje. Daljna Kitajska je njegova domovina. Od tam so pomarančo prinesli v Evropo pred 300—400 leti portugalski pomorščaki, ki se v njeni domovini niso mogli dovolj najesti tega lepega in okusnega sadeža. Zato so jih vzeli, ko so jadrali zopet proti domu, v velikih množinah s seboj na iladje. Pa glej ga spaka! Vožnja iz Kitajske je trajala mesece iin mesece in neznosna vročina je pripekala. Posledica tega je bila, da so se vse pomaranče pokvarile in zgnile, le peške so ostale. Skrbno so spravli ta bleda zrnca in jih doma vsejali na svoje vrtove. Ljudem pa so pripovedovali o lepih jabolkih, ki so jih jedli v tuji deželi; seveda so potem vsi želalj, da bi tudi sami pokusili to» sadje.
V kratkem času so seinena res pognala kali in iz njih so se razvila majhna drevesa, ki niso v prvem, drugem in tretjem letu imela nobenega cveta, kaj šele sadja. Zato so se nevedneži pričeli norčevati iz pomorščakov, češ, saj ne bo nič iz tega drevja; toda ti se niso zmenili za njihovo zasmehovanje in so s pomnoženo skrbnostjo negovali drevesca. In glej! V petem letu je nosilo vsako drevesce množico belih cvetov, ki so razširjali prijeten, močan vonj daleč naokoli. Ko pa je prišla jesen, so drevesca bogato rodila in poma«
ranče so bile prav tako tečne in okusne kakor jabolka, ki so jih jedli v tuji deželi. Obilo je bil poplačan njihov trud! Ker pa so Kitajsko imenovali takrat tudi Sino, so ljudje imenovali sad »jabolko iz Sine.«
Šele iz Portugalske so prenesli oranžo potem v Italijo, Španijo in druge Sredozemske dežele. Največ oranž pridelajo dandanes v Italiji na Siciliji, v okolici mesta Palerma. Tam imajo pravcate oranžne gaje in gozdove, kjer to sadje izvrstno uspeva in od koder ga razpečavajo po vsem svetu.