DELO JE POSVEČENO LUNI
IN SONCU str. 2
SLÜŽBENICA BOŽ(J)A str. 6
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 9. septembra 1999 Leto IX, št. 18
TUDI PORABSKE ŠOLE SO OŽIVELE
Ko sem se v poletnih mesecih nekajkrat peljala skozi porabske vasi, so se mi le-te zdele kot izumrle; tu in tam kakšna ženica s cekarjem v roki, še kakšen pregret avto ali zadihan kolesar... Najbolj samotna pa so bila šolska poslopja. A poletja je bilo kmalu konec in zaspane vasi so se prebudile. Posebej šole in njihova dvorišča. Ob datumu 1. september tudi v Porabju najprej pomislimo na šolo, na začetek pouka; na starše, ki spremljajo svoje nadebudne prvošolčke prvič v življenju v hrame učenosti... in na to, da nas je veliko takih, ki verjamemo, da imajo porabske narodnostne šole posebej pomembno poslanstvo: poučevati in s tem ohranjati slovensko materinščino pri mladem rodu porabskih Slovencev. Res, šole imajo na tem področju še vedno zelo veliko vlogo, ki pa se je mnogo premalo zavedajo. Šolsko leto na pragu novega tisočletja se je torej začelo in to je moj sedmi uvodnik, ki ga pišem na to temo, v časopisu Porabje. V vseh teh letih se je dogajalo veliko pomembnih in tudi manj pomembnih stvari, generacije učencev prihajajo in odhajajo. Ostajajo učitelji. Ali pa ne. Ko sem porabsko stvarnost še idealizirala, sem zapisala, da so (ali bi naj bili) porabski učitelji stebri slovenstva. Danes vem, da so stebri lahko zgra-
jeni tudi iz zelo pokvarljivih materialov in se zamajejo že ob prvem pišu vetra... Ob uvedbi novega Nacionalnega šolskega kurikuluma smo poudarjali, da se morajo učitelji veliko dodatno izobraževati, slediti novim didaktično-metodičnim zahtevam pouka slovenskega jezika, sami pripravljati učbeniška gradiva, obiskovati primerna izobraževanja in še kaj. Eno izmed primernih, celo izjemno dobrih, izobraževanj je bilo zadnji teden v juniju v Sloveniji, tradicionalni Seminar slovenskega jezika in kulture. Gostitelji, OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče, so skupaj z organizatorji pripravili vsebinsko in strokovno izredno dober program. In
udeleženci? Le nekaj učiteljic iz monoštrskih šol, kolegi, ki ne delajo kot učitelji, in dve študentki. In kje so bili učitelji s števanovske in gornjeseniške šole (ki ju -mimogrede - vedno favoriziramo)? Na dopustu... Omenjeni seminar je meddržavno dogovorjen in verificiran s strani madžarskega in slovenskega šolskega ministrstva, torej si gani izmislila avtorica tega zapisa. Njena “krivda” je le ta, da še vedno naivno verjame, da si vsi odgovorni učitelji želijo izobraževanj, novih znanj in nove kvalitete svojega dela, s čimer bi lahko veliko novega in zanimivega dali svojim učencem... Saj so učitelji v šolah menda zaradi učencev... V novem šolskem
letu si želim, da bi se na tem področju veliko stvari obrnilo v pozitivno smer in da se ne bi mi, ki nas slovenska stran pošilja kot strokovno pomoč vam v Porabje, počutili vsiljivci. Če hočemo, da bo odnos do take vrste izobraževanj v bodoče boljši, morajo za to veliko več storiti tudi vodstva šol, posebej pa še Državna slovenska samouprava... Mene namreč še vedno zanima le odgovor na zelo preprosto vprašanje: Koliko slovenščine (tu mislim na praktično rabo jezika) obvlada Porabski osmošolec, ki je vsa leta obiskoval ta pouk, ko konča osemletko? Mi bo kdo odgovoril???
Vrnimo se k novemu šolskemu letu: za slovensko
skupnost v Porabju pomeni veselje vsak prvošolec, ki ga vnarodnostni šoli starši vpišejo k slovenskemu jeziku. Ta razmerja se iz leta v leto spreminjajo. Tako je tudi letos število prvošolcev po posameznih šolah kar zanimivo: sakalovska podružnica nima prvega razreda, v števanovski šoli so samo trije prvošolci, v gomjeseniški jih je 6, prav tako 6 pa jih je vpisanih k slovenščini v monoštrski narodnostni šoli. Le v Monoštru se število vpisanih k SJ povečuje, drugje stagnira ali pada. Kako bi si razlagah ta podatek? Mogoče tako, da so le v Monoštru nekateri starši dovolj osveščeni in se začenjajo zavedati pomena ohranjanja materinščine? Kaj pa starši, šole in narodnostne samouprave na uradnem narodnostno mešanem območju, torej v t. i. slovenskih vaseh? Boste pustih, da bo vaša in materinščina vaših prednikov poniknila v zgodovinski spomin? Boste še naprej pošiljali svoje otroke v monoštrske prvo OŠ, na kateri ni možnosti rednega učenja slovenščine?? Predvsem od vseh vas je odvisno...
V novem šolskem letu želim vsem, učencem, staršem in učiteljem, veliko zadovoljstva, novih znanj in spoznanj in mnogo novih lepih slovenskih besed, kot so: sreča, kruh, ljubezen...
Valerija Perger
2
Kipar Metod Frlic
"Delo je posvečeno luni in soncu"
"V Monoštru imam že dolgoletne prijateljske vezi. Čisto slučajno sem bil prisoten ob otvoritvi Slovenskega kulturno-informativnega centra in porodila se mi je ideja: Dajmo, lendavčani skupaj z domačini nekaj naredit, da polepšamo center in mesto nasploh ". S temi besedami je direktor Galerije-muzeja Lendava Franc Gerič povedal, kako se je rodila ideja o kiparskem simpoziju v Monoštru. Iz slovenskega lipiškega kamna (v Monošter so ga pripeljali kar 45 ton) so štirje kiparji ustvarjali umetnine, ki bodo polepšale Monošter. Tri skulpture madžarskih kiparjev bodo krasile center mesta, umetnina, ki jo je v zadnjih dveh tednih meseca avgusta ustvaril priznani akademski kipar iz Slovenije Metod Frlic, pa bo krasila vhod v Slovenski kulturno-informativni center v Monoštru. Brez finančne podpore Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, lendavske pa tudi monoštrske občine ideja ne bi bila uresničljiva.
Sončno dopoldne v Monoštru. Obiskali smo mladega gorenjskega umetnika. Sedel je in razmišljal, kaj je potrebno še narediti, da bo umetnina popolna. Čakala sta ga le še dan ali dva, pa bo umetnina končana.
Metod Frlic je bil rojen v Suši, zdaj pa živi in ustvarja na Malenškem vrhu, kjer je najel in obnovil staro šolo. Oba kraja se nahajata v Poljanski dolini. So to lepi kraji, ga pobaram? Ja, lepi, morate priti pogledat, " odgovori z nasmehom. Metod Frlic se je s kiparstvom "zastrupil" že v mladih letih, saj je že v letih, ko je gulil osnovnošolske klopi,
rad izdeloval lesene figure. In tako ga je pot pripeljala tudi v Ljubljano na likovno akademijo, kjer je končal smer kiparstvo. Seveda ni ostal le pri lesenih figuricah. Pravi, da nima najljubšega materiala, saj ustvarja tako v kamnu, železu, silikonu... oziroma v raznovrstnih materialih. "Zmeraj vzamem po potrebi, od prijaznih vse do nevarnih, kot sta svinec ali silikon, ki sta neprijetna za delo, toda za določeno izpoved potrebujem tudi takšen material. " Seveda je beseda potem nanesla na umetnino, ki jo je slovenski kipar ustvarjal v Monoštru. "Delo je posvečeno luni in soncu. Name je namreč vplival tudi sončni mrk. Kljub temu da prej temu pojavu nisem posvečal posebne pozor-
nosti, je slučaj nanesel, da sem ga tu doživel in potem sem ta vtis poskušal prenesti tudi na skulpturo. "
Pravzaprav je zanimiv pogled na umetnika, ki je oborožen s številnimi orodji. Ravno ko smo ga obiskali, pa mu je monoštrski podžupan Csaba Kollar prinesel še nekaj novih "kladiv". "Kar se orodja tiče, smo dobro založeni Uporabljam vse od "fleksarce" do ročnega orodja. Naročil sem specialne "štokerje" (si ogleduje nenavadna kladiva) in upam, da bodo dobri (smeh). " Mora biti kipar najprej dober obrtnik, da je potem lahko dober umetnik? "Ja, gotovo moraš biti najprej malo kamnoseka, potem pa lahko še kaj več. " Po dveh tednih ustvarjanja v Monoštru je Metoda Frlica pot popeljala v Grčijo, sicer pa se bo v začetku leta 2000 za tri mesece odpravil na Japonsko. Še prej pa se bo prav gotovo udeležil postavitve svoje skulpture pred Slovenskim kulturno-informativnim centrom v Monoštru. Postavili naj bi jo predvidoma novembra ob prvi obletnici otvoritve centra.
Silva Eöry
Miklavž, Lucija, Gregorjevo, Jurjevo...
Pred kratkim je v založbi Zavoda za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi in Založbe Studio Artis izšla zanimiva knjiga s področja narodopisja prekmurskih Madžarov.
Delo Alberta Halaszn (Jeles napok, nepi ünnepek a Muravideken) predstavlja ljudske običaje in vraže, ki se navezujejo na posebne dneve in praznike katoliškega, madžarsko govorečega prebivalstva v okolici Lendave.
V	prvem poglavju avtor predstavi območje oz. pokrajino (Lendva-videk), na katero se navezuje njegovo raziskovanje, razčisti pojme (jezikovne, narodnostne, verske meje, geografske meje). V drugem poglavju naniza dosedanja etnološka raziskovanja območja. V naslednjih 12 poglavjih obdela posebne in praznične dneve kmečkega življa in sicer tako, dase navezuje na koledar cerkvenih praznikov. Toda pisni in ustni viri niso obravnavani iz zornega kota vere, temveč iz zornega-kota narodopisja. Uporablja tako madžarske kot slovenske vire.
V	delu so poleg madžarskih pokrajinskih običajev "  na kratko predstavljeni v pokrajini zbrani slovenski običaji pa tudi tisti, ki se na slovenske
navezujejo. Poleg tega so orisani tudi običaji, ki se navezujejo na celotno madžarsko jezikovno območje in jih tu seveda ne moremo izpustiti in to z namenom, da bi še bolj lahko bile vidne z ene strani skupne korenine, z druge strani razlike, specifičnosti raziskovane pokrajine"- lahko preberemo v povzetku knjige.
Delo Alberta Halasza ni le vsebinsko zanimivo branje tako za strokovnjake kot tudi za nestrokovnjake, temveč je privlačno tudi po svoji zunanji podobi. Je pregledno, k temu pripomorejo grafični znaki. Ilustracije Janosa Göncza pa nudijo bralcu tudi estetski užitek.
M. Sukič
Drugačni pogledi na preteklost
Od 23. do 29. avgusta je potekal v več krajih ob slo-vensko-madžarski meji IX. mednarodni arhivski raziskovalni tabor, ki se ga je udeležilo 12 mladih iz Lendave, Sombotela, Zalaegerszega in Monoštra. Strokovno so jim pomagafi mentorji iz Pokrajinskega arhiva v Mariboru in Arhivov Železne in Žalske županije. Mladi so zbirali arhivsko gradivo v treh naseljih v Prekmurju (Kobilje, Motvarjevci, Prosenjakovci) in v treh vaseh Črsega (Magyarszombatfa, Velemer, Godorhaza). Na koncu tabora so strokovnjaki pripravili dve razstavi, eno na gradu v Lendavi, drugo pa v Kulturno-informativnem centru v Monoštru. Največja vrednost arhivskih taborov je - poleg zbranega gradiva - da se mladi družijo in ob delu na terenu dobivajo drugačen pogled na preteklost - je povedal Peter Pavel Klasinc ter udeležence povabil na X. jubilejni tabor.
Porabje, 9. septembra 1999
3
Slovensko poletje v madžarskem Szigetkdzu
20. avgusta, ko smo v Mosonmagyarovaru čakali ansambel Pristavske ščuke iz Slovenije, smo bili precej preplašeni. Na ta dan že nekaj let ni bilo dežja, toda letos je lilo kot iz škafa.
Že drugo leto se Slovenska manjšinska samouprava te-
ga mesta vključuje v program Poletnega in pivskega festivala, ki ga organizira Kulturni center Flesch Karoly. V program festivala vključujemo slovenske kulturne skupine ali iz Porabja ali iz Slovenije. Letos je gostoval pri nas ansambel Pristavske ščuke iz Prlekije. Z organiziranjem programa za skupino smo začeli že pred tedni. Pri pripravah so nam veliko pomagali sodelavci občine, kulturno društvo vasi Damozseli in seveda sodelavci Zveze Slovencev na Madžarskem.
Naša mala skupinica - člani slovenske samouprave, sodelavca občine in vodja društva - si je prizadevala, da bi bilo gostovanje nepozabno za naše goste. Upamo, da nam je to tudi uspelo.
Toda pojdimo po vrsti in poglejmo, kaj se je dogajalo 20. avgusta v našem kotu županije Moson. Torej dež je lil, kot če bi se odprlo nebo, zato programa na pros-
tem v ulici za pešce ni bilo. Slab predznak - smo mislili, toda zasukalo se je prav nasprotno. Po "madžarsko obarvanem" kosilu v restavraciji Florian smo se napotili v pivniški šotor, kjer so naše "ščuke" požele veliko aplavza. In če smo že
bili v pivniškem šotoru, tudi brez Kaiserja (piva namreč) ni šlo. Potem pa hitro v kombi in ob 18. uri smo bili že v vasici Damozseli, kjer so nas pričakali folkloristi tamkajšnje skupine, s katerimi smo imeli skupni nastop.
Tudi sam ambient, v katerem smo nastopili, je zelo zanimiv. Hiša (bife) je zgrajena v slogu ljudskega stavbarstva, ki je značilno za Szigetkoz. Pokrita je s trstiko. Poleg je velik skedenj za približno sto ljudi. Na dvorišču je vodnjak na utež, kmečka peč. Okrog nje je dišalo, da so se nam kar sline cedile.
Takoj za nami so prispele tudi delegacije prijateljskih mest, in sicer Danci iz Hadstena, Avstrijci iz Stokerana, Nemci iz Hattersheima pri Mainu, Slovaki iz Somorje. Takoj je nastala babilonska zmešnjava jezikov. Ubogi natakarji!
Kulturni program so začeli domačini, FS Szigetkoz, ki
so zaplesali plese raznih madžarskih pokrajin, nakar so navdušile Pristavske ščuke. Med programom smo se lahko posvetili tudi kulinariki, pečenemu odojku z dušenim zeljem.
Po večerji smo se učili madžarske in slovenske plese, naš ansambel je pa dobil novega člana. Župan Mosonmagyarovara Pal Stipko-vits, po rodu Hrvat iz Kimle, je zamenjal našega kontrabasista. Vrhunec večera (vsaj za nas) je bil, ko je županja vasi Marika Tarnaš povabila Pristavske ščuke na Vaške dneve, ki jih bodo priredili med 29. aprilom in 1. majem l. 2000.
Naslednji dan smo se zbudili v lepem sončnem vremenu. O dežju prejšnjega dne ni bilo ne duha ne sluha. Po krajšem ogledu mesta smo se napotili k Donavi (Mosoni Duna), se peljali z motornim čolnom. In če smo že bili na največji madžarski reki, za kosilo ne more biti nič drugega kot ribja juha. Po kosilu smo se poslovili od naših gostov v upanju, da se bomo naslednje leto ponovno srečali.
Upamo, da smo s "slovenskim deležem" uspešno sodelovali na festivalu našega mesta ter da so bili zadovoljni tudi naši gostje iz Slovenije. Če bodo doma kaj pripovedovali, naj ne pozabijo omeniti, da tudi v severovzhodnem kotičku Panonije živi nekaj nas Slovencev, ki smo ponosni na svoj jezik in kulturo. Skupaj z Madžari, Hrvati in Nemci jih pa pričakujemo tudi naslednje leto.
V Mosonmagyarovaru, avgusta 1999
György Šulič
Zgodovinski spomini
PRAGA - PORABJE
Porabski Slovenci nemamo samo turistične, liki zgodovinske spomine tö na Prago. V 16. stoletji smo meli zemliške gospaude s Češkoga, s Prage tö. Gospaudge so se es oženili, tü so evangaličanske vöre gospodične najšli.
Grad i grünt v Gornji Lendavi i okolici je od madžarskoga krala dobila 1365-oga leta držina Széchy s Slovaškoga. Zemliški gospaud Tamás Széchy je 1526-oga leta spadno v bojni pri Mohácsi. Na kraci je mrau njegovi sin tö. Grönt sta erbala žena Magdalena Székely pa (h)či Margit. (Monošter pa Dobro s slovenskimi vesnicami tö. )
(H)či Margit Széchy se je oženila s češkim gospaudom Nikolajem Salmom. Gospaud Salm je nej živo tü pri nas, liki v Pragi. Žena i (h)či Magdalena Salm sta se tö dosta zdržavala tam, de pa sta skrb mele na evangeličanske predgare pa vörnike v našoj krajini tö.
Evangeličanski predgar v Murski Soboti György Szalaszegi je 1593-oga leta z deačkoga (latinskoga) na madžarsko dojobrno en molitvenik, štere je priporačo grofici Magdaleni Salm. (Hetetszaka minden napra magirattatott Imddsdgok, kik öszvöszereztettenek Avenarius Janoš doctoraltal. Sicz, 1593) Na začetki te molitvene knige piše gospaud Szalaszegi, ka je iz Prage od gospé Salm daubo edno knigo z evangelijami (püstila), štero tö dojobrne i priporača njeni smej Adami.
Oča pa mauž grofice Magdalene Salm sta bila badva Čeha. Mauž je büo Laszló Lobkovitz Poppel. Po ženi je grato gospaud Dobre, i tak Gorenjoga Sinika češki gospaud. V leti 1607 sé je njina (h)či Éva Lobkovitz Poppel oženila z gospaudom Ferencom Batthyányjem. Una je bila kalavinske vöre, un pa lüteranske. Lüstvo, štero je živelo na njinom grünti (tak Slovenge tö), je moglo tanjati katoličansko vöro, pa gorvzeli nauvo kalavinsko ali lüteransko. Magdalena Salm je 1597-oga leta prosila, naj pridejo iz Gradca lüteranski gospaud pogledat cerkve i šaule na njinom grünti, če rejsan včijo po evangeličanski vöri lüstvo, mlajše.
Éva Lobkovitz Poppel je gorranila Miklósa Zrinyija i brata, da je njima mati mrla, zato sta Večkrat ojdla v naši krajinah, na Dobri (Neuhaus).
Marija Kozar
Porabje, 9. septembra 1999
4
OD
SLOVENIJE...
Slovenija in Avstrija podpisali protokol o medsebojni izmenjavi dovolilnic v mednarodnem testnem prometu
Minister za promet in zveze Anton Bergauer in avstrijski minister za znanost in promet Caspar Einem, ki se je z avstrijsko zvezno delegacijo ministrstva za znanost in promet mudil v Sloveniji, sta podpisala protokol o medsebojni izmenjavi dovolilnic v mednarodnem cestnem prometu. Ministra sta na uradnih pogovorih razpravljala o prometni infrastrukturi, prometni politiki, cestnih povezavah in transportih ter zračnem, pomorskem in železniškem prometu, dotaknila pa sta se tudi žičnic. Ob tej priložnosti je avstrijski minister ugotovil, da v sodelovanju med Slovenijo in Avstrijo ni večjih težav. Sam pa je, kot je poudaril v izjavi za javnost po pogovorih, zainteresiran, da Slovenija postane partner EU, pri čemer bo Slovenija imela vso podporo svoje sosede Avstrije.
Konec decembra predvidoma združitveni kongres SKD in SLS
Svet Slovenskih krščanskih demokratov in glavni odbor Slovenske ljudske stranke sta na skupni seji oz. prijateljskem srečanju najvišjih organov obeh strank opravila pregled doslej opravljenega dela v smeri združevanja. Predvidoma do 12. septembra naj bi vseh pet skupin (za statut, program, organizacijo, volilne okraje in celotno podobo bodoče stranke) pripravilo izhodišča na svojem področju v smeri združevanja strank, predvidoma do konca decembra pa naj bi tudi pripravili t. i. združitveni kongres.
Vlada odobrila 36, 4 milijona humanitarne pomoči Turčiji
Slovenska vlada je odobrila Turčiji, ki jo je prizadel močan potres, humanitrano pomoč v višini 36. 366. 196 tolarjev. Pomoč v obliki šotorov, hrane, zdravil in sanitetnega materiala, ki jo je Uprava RS za zaščito in reševanje ministrstva za obrambo pripravila v sodelovanju z ministrsvom za zdravstvo, je bila že poslana v Turčijo.
NemarKejp (19)
(Po)kapanje
V provinci Gansu v Kini so nej dugo dojzadržali (aretirali) enega,. bautoša”, šterije od mladi dekeu mrtveče tejle odavo. Sto so bili njegovi küpci? Takše družina štere škejo dati svoje siné, ki so mladi umrli, oženiti s pravo partnerko, ka naj bi njini sinovje nej bili na drugim sveti sami kak v lesej panjé...
Nikdar nej kesno? Če je tak, te se pa nej trbej tak paščiti kak moja kolegarica etognauk. Pripravljala seje, ka de üšla na pokapanje v svojo ves. Zmejs je ešče dosta vse mogla obredili, ka je bila v slüžbi. Na delo je nej stela priti s črnim gvantom, zato je ešče mogla domau po obleko tö. Njegovoga acara!...
No, minute sofrnckale, cajt stari gratüvo, pokapanje se bližalo, kolegic a tiskala na gas, kak jaz prencam s pravi kraj, gda me una pelje kam v velki sili... Gda je v Kermedin prišla, je bila vesela, ka prej eške ima telko časa tö, ka se pri žlati preobleče v Črno. Že je varaš skor za sebov püstila (zmejs je železniški semafor samo tak žmero, što je tü tak prek štreke pofüčno, ka je tablo za 30 km tak sram gratalo), gda je zgrabila dugo kačo avtomobilov pred sebov. Grda vipera samo ednok stejne, njen prenc pa kak kakši požak pravi: pr(en)c-pr(en)c-prc-prc. Prcka, nej ka bi brž dojzašlajfo. Bum! Sveti Habakuk! Nut v nemški auto! Tisti pa v austrijskega pred njim.
Nemka se žaurdja, ka ka je zdaj z njenim novim autonom naredila, se kori, Štajer se tö gorprosi. Gde je policija? Cirkus, šteroga človek nikomi ne želej. Tačas ka vse formalnosti opravlo, pokapanje 40 kilometrov daleč tö mine, nesrečni automobilisti se tö pomirijo, papire podpišejo, že si slobaud davajo, gda kolegic na pamet pride, ka ima en lepi püšeu rož za pokapanje v svojem grdo vküper s trejtom autoni. Pita Nemko, če bi ga nej leko njej dala, ka una več tö nede nesla nazaj domau. Pokapanje pa je že tak minilo. Lamica jo malo na maslani pogledne, depa püšeuje biu resan lepi. Prej naj bo, jawohl, vzeme. Ka pa je prej tam na tistem malem papiri pred rožami napisano za pokojnega? „Sožalje. (Részvétem. ) X. Y. ”
Eške dobre, ka sije kolegica tam pri štreki nej svoj črni gvant nase djala, ka bi teger Nemka k vragi odletela. Vejte ka bi nej stela vzeti tiste klinčeci? Živi človek naj djemé mrtveče püšle? Sreča v nesreče pa je to, ka je kolegica tiste rože nej sama ta prek odnesla svoji sosedici - naj pučivajo vu meri - na drugi svet.
Besedilo in slika: Francek Mukič
11. Košičev keden v Bogojini
Bogojina v Prekmurji je ijrašnja ves o tejm, ka se je tü naraudo Jožef Košič, pisatelj, pesnik, etnolog, jezikoslovec, zgodovinar, predvsem pa düšni pastir, steri je dugo slüžo pa je pokopani na Gorenjom Seniki. Bogojinčani za velko cenijo njegvo delo. Krajevna skupnost Bogojina se je pred 11. lejti odlaučila, ka do vsakšo leto organizirali Košičev keden kulture. Tau leto je Košičev keden posvečen 170. obletnici gradnje kapelice sv. Urbana. Sv. Urban je zavetnik (védőszent) vinogradov, etak je te keden namenjeni eške vsem lidam, steri majo gorice pa vinske kleti nad Bogojino.
Ob 11. Košičevem kedni sta 29. avgusta na folklornem večeri sodelovali dvej Porabski skupini, FS Gornji Senik pa števanovske ljudske pevke. Organizatori so vse skupine čakali na kmečkem turizmi Gutman-Zver. Po pogostitvi nam je župnik notapokazo Plečnikovo cerkev. V župnišči smo si poglednili slike LIKOS-a, stere so nam notapokazale gorice, kleti iz okaulice bogojinske župnije.
Na folklorni večer se je kulturni daum napuno z domanjimi lidami. V programi so se v različni nošaj pa z zanimivi plesi, pesmimi notapokazali plesala iz Turnišča, Žižkov, Prlekije in Porabja, pevci pa iz Prlekije in Porabja. Program so zaklüčili domanji pevci pa plesala. Gledalci so se vsakšoj skupini fejs radüvali, poiskali, najbole vendar domanjoj folklore Tau pa zatok, ka se njim je lani dugoletna želja spunilas tejm, kaje mladina folklorno skupino ustanovila. V tau kratkom časi so že 16 nastopov meli v Prekmurji. Lujzek Hanžek, mentor gornjeseniške skupine, ji je pa že Zdaj pozvau na drügo leto, gda do Senički folkloristi 15. obletnice svetili na Gorenjom Seniki. Tau tü kaže, ka pesem pa ples drüži lidi prek meja.
K. F.
Spremljajte televizijsko oddajo SLOVENSKI UTRINKI vsak drugi torek ob 13. 25 na 1. programu madžarske televizije. Naslednja oddaja bo v torek, 14. septembra 1999. Ponovitev v sredo, 15. septembra, ob 17. 00, na 2. programu.
Porabje, 9. Septembra 1999
5
Za petrolej sam toga reda dosta delala
V rosagi največ lüdi ranč napamet ne vzema, ka znamenüje v rami elektrika (áram). Pa kakoli, ka je tau tak, gestejo lüdje gnes tü - za volo različni vzrokov - šteri eške itak nemajo elektrike v rami. Nücajo največkrat posvejt na petrolej. Samo ka gnesden se te material tü težko küpi pa je preci dragi. Na G. Seniki je že buma več kak 40 lejt, ka so not vlekli elektriko, depa zatok gnes se eške itak zgodi, ka stoj nejma doma elektriko. Etognauk sam se odpelala na G. Senik k tetici Micki Lazar pa sam ranč tak trufila, ka so pri njej tistoga ipa not vlekli v ram elektriko. Micka so fejst veseli bili. Zadobili so 77 lejt, depa tau se njim je samo Zdaj zošikalo, ka si v ram elektriko dajo pripelati. V takšij minutaj je pa žmetno nagnauk prajti, Zakoj sam prišla, bole sam si brž delo najšla pa sam električari draut pomagala vlačiti. Pa Micka so tü nej vedli, kama name djati - leko ka so me nikam želeli - depa veselje, radost se je neprestanoma vidla na njinom obrazi. Pa te gnauk samo etak pravijo električari. "Feri, ti samo delaj, če mi tau napraviš, vsakšo nedelo mo Boga molila zate. " Pa je električar delo naprej, obečo je, ka de eške te den tak zvüna kak znautra vse kreda. Etak sva si pa s teticov müve sedle pa si malo pripovedale. Sto nji pozna, dobra zna, ka so oni dober majster za vse takše, ka se dela iz kukarčnoga lüpinja.
Tetica Micka, tak znam, da ste vi tistoga reda od Biderni se es oženiti. Dobro sam poznala ešče vašo mater tü. Pripotejdajte mi malo od vaše držine, od vaši mladi lejtaj. Kak je te bilau? "Naši starišje so meli 13 mlajšov. Gor je zraslo 11. Leko si zmisliš, ka je tau znamenüvalo, da smo že
vekši bili, ka si je k stoli 11 mlajšov-s starišemi vred 13 lüdi - sedlo. Meli smo grönt, depa v velkoj srmastvi smo
gor rasli. Zmesarili smo edno svinjau pa od tiste smo edno šonko za komencio mogli staroj mami dati. Nigdar ne pozabim, gda smo svinjau klali pa je bio obed, ge sam samo kapüsto požirala, mesau sam pa - kak največ - pod bluzo piščavala na skrivaj, naj me vse več dojde. Napona smo krü kradnili, zatok ka ga je nigdar nej bilau zadosta. Gnauk se je zgodilo, ka so sneje ojdle podaraj, pa so mati njim djajce spekli. Gda so njim na sto djali djajce, so šli po krüj. Samo ka smo krüj mi deca vse pokradnili. Te so nas pa mati z ednim velkom botom naganjali kaulag rama.
Že sploj mali smo mogli slüžit titi. V šaulo sam pa samo tak leko üšla, če sam prva krava napasla. Ojdli smo v gauščo drva sekat. Lačni smo šli sekat, depa zatok smo popejvali. Ge se tak spominjam, ka kakkoli je velko sirmaštvo bilau, bole veseli smo bili kak gnes. "
Tüj mimo vaše hiše se vozim, depa nigdar sam nej pozorna bila na tau, ka ta hiša nejma elektriko not potegnjano. Na
vašo velko veselje de pa gnes že pri vas tü goro posvejt. Kak je bilau brez elektrike?
"Vse žmetnejše. Človek je že starejši, slabejše vidi, sploj pa po večeraj. Pa moderne stvari sam nej mogla meti kak televizije hladilnik. Pa gnes se tak žmetno dobi petrolej pa je tak dragi, ka je tau strašno. Od Lentija pa z Nemškoga sam ga dala nositi. Za tau sam pa ali dosta plačüvala ali dosta vse kaj mogla delati. Cejkare plesti pa vse takšo. Potejm de mi baukše. Deca, vnuki mi pomorejo vse vred spraviti v rami, obečali so mi televizijo pa hladilnik tü. Etak si leko polepšam moje starejša lejta. "
Že sam spominjala tau, ka znate lepe cejkare plesti, glaže not napletavati, paučline redti, stauce not splesti, predpražnike (lábtörlő) delati pa tau navekša vse iz kukarčnoga lüpinja. Gnesden so takše stare stvari znauvič v modi. Lüdje gnesden poštüjejo vašo delo?
"Sploj. Ne morem telko naprajti, ka bi nej z mene vzeli. Pa mam priliko not pokazati tau svojo znanje tü. Naše slovenske organizacije so me že večkrat zvale. Ojdla sam po Sloveniji, v Kaposvári, v Mosonmagyaróvári, pa sam tam delala, pokazala, kak se tau dela. Mam 5 fele modlinov (minta) pa etak delam vsefale lejpe stvari. Vse tau pa zna druga Micka (Ropoš) tü. Ona tü z menov odi etakšoga reda. "
Tau je lepa starina, pa
sploj lepo delo. Ka mislite, mladi lüdje so se od vas kaj navčili? Če več vi nete mogli, do znali tau delati?
"Človek se vüpa, ka ja. Istina, ka so nej dugo tüj v vesi Imre Nagy držali eden tabor za mlade. Tam sam tü kazala mladini, kak se tau dela, tak se je pa vidlo, ka so se nej tak "nasilo" steli včiti. Samo se leko vüpamo, ka vse tau ne zgübimo. "
Znano je, da od 1996. leta mau dela društvo penzionistov. Znam, ka ste vi med prvimi člani. Ka vam znamenüje tau drüštvo, kak se počütite v drüštvi?
"Ka smo naprajli tistoga reda tau drüštvo, je sploj dobra bilau. Ge sam se na različni programaj vsigdar dobra mejla, meni je tau velko veselje. Pa gda smo etak lepau vküper, pa če je kakšna muzika tü, ge si nikak ne morem pomagati, ge sam že v prvi minutaj na serteli pa plešem, se veselim. V svojom živlenji sam nej dosta dobroga mejla, Zdaj na starejše dni, če se mi je dalo zadobiti nika lepšoga, takoj bi pa nej vöponücala? "
Gda sam prišla gnes k vam, sam vidla, ka ste malo prvin Prišli domau. Vejndar ste na njivi bili. Delate eške na zemlej tü, kaj pauvate?
Delam, delam. Mam svoje njive. Sreča je, ka so od rama nej daleč, etak pa pauv pa ka je potrejbno voziti, navekša Sama vozim s taligami. Pa nej samo sebi, drugomi tü dem kaj pomagam etak leko čakam, ka meni tü stoj kaj pomore. Tačas človek more delati, je dobra delati, se nej slobaudno zanjati. Samo s tejm vred sam zadovolna s svojim živlenjom. "
I. Barber
... DO MADŽARSKE
Odstopil predsednik APEH-o
S prvim septembrom je odstopil Lajos Simicska, predsednik Madžarske davčne uprave. Med vzroki svoje odpovedi je omenil nenehne, po njegovem neutemeljene napade opozicije ter tudi družinske tragedije.
Za novo predsednico davčne uprave je vlada imenovala dosedanjo namestnico Ildiko Vida.
Gneča na mejnih prehodih
S prvim septembrom je začel veljati zakon proti organiziranemu kriminalu. Zakon odreja registriranje potnikov na mejnih prehodih. Sistem - računalniško registriranje podatkov - je začel delovati 1. septembra. Zaradi začetnih težav so narasle čakalne dobe na mejnih prehodih. Na določenih prehodih so potniki čakali kar od 2 do 3 ure.
"Porabska srečanja"
•	V okviru programa "Porabska srečanja’ organizira Zveza Slovencev na Madžarskem 9. in 10. septembra v Slovenskem kulturno-informativnem centru konferenco o možnostih turizma v Porabju in na Goričkem. 9. septembra od 15. do 18. ure so predavanja in konzultacije, naslednji dan je namenjen izletu. Konferenca se prireja z denarno pomočjo Svetovne banke ter Phare CBC programa
•	10. septembra se bodo na Gornjem Seniku srečali učenci ter učitelji tamkajšnje šole in šole iz Kuzme. Ob vzajemni predstavitvi kulturne dejavnosti šol, mlade čakajo tudi športna srečanja Hkrati je
gornjeseniška samouprava povabila tudi svetnike občine Kuzma
• 12. septembra se pripravljata v Porabju vaška dneva v dveh
krajih. Na Dolnjem Seniku bodo odprli razstavo Ernesta Bransbergerja iz Murske Sobote ter podpisali Listino o sodelovanju med gasilci iz Gornjih Slaveč, Mogersdorfa in Dolnjega Senika
Na Verici bo ta dan odprta meja Ob kulturnem programu in tekmovanju gasilcev pripravljajo tudi športni program.
Porabje, 9. Septembra 1 999
6
Frančiskanarje kodivali na G. Seniki
Slüžbenica bož(j)a
Ljudjé, sploj pa moški, se dostakrat ne vemo kam djati od čüdivala, kak to, ka tak lepo mlade dekle idejo za apatice? Mislimo, ka se jim je kaj smelo v glavi. Se jim je kaj strašno lagvoga zgodilo v življenji. So dojpoklücnjene. (Takše vesele? ) So betežne. (Takše friške? ) Je en moški neške. (Takše lepe? )... Zaka mislimo, ka je samo tisto normalno, ka večina ljüdi dela? Vsakša fele norija nam na pamet pride, samo to nej, ka buma gestejo vöodabrani ljüdje... Jaz sem tö nej mogo iz stereotipnega mišljenja, gda sem spitavo apatico Šerino Ano (Lázi nővér), ki so jim po 40. letaj življenja v lückom rosagi na Vogrskom dopüstili, ka so pet let leko v svoji domovini (Noviciat v Budimpešti). Kak tö, ka si ena lepa mlada dekla mijeniks tijeniks tak zmisli, ka de üšla v črni klošter (v vozo, bi mi v svoji stereotipni mentaliteti pravili)?
„To želenje, ka bi rada gratala apatica (sestra), sem vendrak dobila od Boga... Pred bojno so na G. Seniki hodili po vesi in so kodivali frančiškanarje iz Sombotela. Frančiškanarje so tisti cajt naprva mogli iti kodivat, pa če so tö (vö)prestali, te so leko vöčno obljübo dojdjali. K nam so vsakšo leto prišli. Starejše lüstvo je nej trnok znalo Vogrski. V naši vesi smo je mi mlajši mogli od hiše do hiše peljati in prositi pa gučati ljüdem, ka naj jim nika dajo: krü, jajca, nistarni so dali penaze. K tistim, šteri so nej imeli mlajše, sem barate nej peljala, ka so uni ponavadi nikanej ponüdili. Takši so tö bili, ka so nas zacomarili... Včasik je moj brat Djauži nej emo cajt, ka bi je koli peljo po vesi, zato sem je jaz mogla voditi po našem Siničinem krošli. Nam so gospod dühovnik vövtalali té krošeu.
Te sam jaz ednok pitala gospoda Küharja, če pri ženskaj tö geste takše, kak pri frančiškanaraj? Geste, geste, v Somboteli, uni prej meni spravijo mesto. Bog moj, Bog moj, sem si mislila, Zaman vi meni zriktate mesto, če pa mi doma nemamo nika penaz!... Te so mi pravili, gda (bo)de ednok dež üšo, te naj pridem k njim. So mi jesti dali in pravili: „Ana! Ti si nej na G. Senik valon, ti moreš iti v klošter!... Gda (bo)de ednok dež üšo, pošlji očo k meni! ”...
Marija je tö Bogi slüžila
Gda so Oča domau Prišli od gospoda, so nikanej gučali, v mé so ranč nej poglednili. Ovak so me radi imeu, ka sem jaz bila najmlajša. Gda so večer spat šli, so dvera odprete njali. Te sem čüla, ka so Oča materi šaušnjali, ka so gospod plebanoš pravili, ka Ana ške v klošter iti, depa uni me prej ne püstijo! Zaman so jim gospod tomačili, ka mo jaz v kloštri prej Bogi slüžila, kak je Bogi slüžila Marija tö. Uni prej
neškejo, ka bi jaz bila slüžbenice.. Te sem 19 let stara bila. Eno leto so me nej püstili. Gospod so oči tisto leto nikšega mira nej njali. Nato so oča končno popüstili in rekli, naj idem, če škem!...
Jaz sam šla 1946. leta v klošter Srca Jezušovega v Budimpešto 0ézus Szíve Társaság) z namenom, ka mo apatica (sestra). Gda sam jaz že tam v samostani bila, te so prišle k nam druge ženske z G. Senika tö (npr. Jagarska Treza), ka so pri nas v naši šoli dekle. V šoli je bilo več kak jezero mlajšov, bile so male šolarke in gimnazijke (v liceji). 1948. so nam odvzeU šolo, 1949. leta pa celo hišo (Ajtósi Dürer sor, gde Zdaj engUško reč včijo). Te smo taprek šli, gde so Zdaj piaristi. To leto so nas vnoči odpeljali v Eger v lager. Tri mesece smo bili tam, z drugimi sestrami vred, ka nas je na Madžarskem 10 fele apatic bilo. Za tri mesece so nas vse razpüstili, celi red, ka je prej to nej posebno v naši državi.
Te smo več samo v civilskom gvanti smeli hoditi. Jaz sem prišla k eni družini v Pešti, v šteri je sedem dece bilo. Jaz sem tadale tak delala kak sestra (nuna), ka sem te že svojo obljübo dojdjala. Gospod je biu domači padar, šteri mi je pravo, ka njegova žena čaka sedmo dete, pa bi biu rad, če bi ma leko pomagala in pazila na otroke. Dve leti sem bila pri tej familiji, preveč dobro mi je šlo. Mlajši so me tüdi radi imeli.
V pravi vozi____________________
Leta 1953 sem prišla v vozo (ječo). Dve leti sem bila tam. To pa zato, ka smo steli prek granice iti... Mi smo zgučani bili z enim človekom, šteri (bo)de prej nas prek meje peljo. Tega človeka so že skrb meli, ka je že preveč dosti ljüdem pomago disidirati. Un je z nikšimi policaji vküper držo in spravo potrebne dokumente.
No, pa te so njega vnoči zgrabili z našimi papiri. Iz Budimpešte smo bile štiri sestre... Tak je bilo, ka bi mi zrankoma rano v šesti vöri prišli na Zahodni kolodvor (Nyugati pályaudvar), ka (bo)mo se peljali v lücki rosag. Detektivi so nam tak pravili, ka smo ešče leko radi, ka so nas iz postelj potegnili, ka če bi nas na granici zgrabili, te bi se nam ešče hüjše godilo... Leko bi nas ešče -dojstrelili tö... Na biroviji sem najprva dobila tri leta voze. Gda so me pitali, s kakšim izgovorom bi se rada naslednje branila, jaz sem samo glavo nosila, ka z nikšim nej. Ka te uni mislijo, ka mo se jim jaz molila? Gda smo biU drugo pot na sodišči, so pá spitavali, s kem se želim braniti. Pá sem samo z glavo pokazala, ka z nikem nej. To ji je razčemerilo, pašo pravili, ka dobim eno leto štrafa menje, ka prej dve leti tö zavolé bo, ka me navčijo, kak se je trbej ponašati, če so me doma in v katoličanskom redi (rend) nej navčili reda!... Te sem bila 24 let stara, depa sem se nika nej bojala. Najbole lagvo je bilo tö, ka sem eno leto nika nej znala o svoji familiji, pri šteri sem pomagala, pa o svoji starišaj tö nikanej. Pa o moji trej sestraj (nunaj) tö nej.
V vozi v Fő utca v Budimpešti smo bili zapreti tri mesece. Té cajt so nas samo spitavali, vreli v nas, tö je bilo najhujše. Te smo bili pau leta v vozi Gyűjtőfogház, tam sem že sama bila v eni celi, z nikem sem nej mogla gučati. Samo telko sem leko govorila s pazniki, ka „Dober den! ”, „Bog plati! ”, „Leko noč! ”.
Ka kakšo je kaj bilo jesti? En den je biu gra, drugi den leča (lencse), tretji pa grajšček, takši trdi, ka bi leko konje prek gnau. Včasik smo te malo kapüste dobiu, malo testo, krumpline, naredla je zato mešo tö bilo. Tam je zato zavolé dobro bilo jesti...
Apatica „stahanovistka”
Po drugi biroviji so nas 13. januarja odpeljali v žensko vozo v Kalocso. Tam smo mogli šivati. Tam sem z drugimi apaticami (sestrami) tö vküper prišla. Te smo že leko pisau tö, pake, jesti smo tö leko dobivali... Tam je že zato boljše bilo. Delali smo na procente. Če je povejmo stoj 105 procentov naredo, te so ma en den püstili iz štrafa, telko menje je emo za sedeti. Za tri mesece sem že tak znala delati, ka sem 150 procentov dosegnila. S tem sam en mesec pá 10 dni „dojobredila”. Vse vküper sem s tem svojim „stahanovizmom” dva meseca prva leko domau üšla. Telko so mi püstili. Škoda, ka so nam prva (zavolo spitavala, birovije) eno leto zapravili, ka smo ešče nej delali. Če bi nas Včasik obsodili pa bi včasik leko v delo stopili, te bi jaz samo eno leto in en mesec sedela...
Penaze smo tö dobiu, iz šteri smo si vsakši mesec leko kaj küpili: krüh, cuker, klobase. Dostakrat gučim tü našim mladim apaticam (sestram) v Budimpešti, gda Vidim cuker pa frišek krüh, ka gda sem si v vozi prvo pot leko küpila strošek, sem šla na svojo postelo na tretjem štoki (v sobi smo imeu tri postelje eno nad drugo), pa sem na ednok pojela kilo krüha in kilo cukra!... Tak fejst mi je falilo sladko, pa krüh smo tö takšega dobivali, ka gda smo ga v lampe djau, nas je vse trosilo...
Po revoluciji
pobegnili v Gradec______________
Nas je v Pešti 120 sestré bilo, samo sedem smo tü ostale, ka smo nej dobile pravice, druge so že vse pobegnile na Štajersko. Gda je 1. 1956 vövdarila revolucija, te sam jaz tö odišla. Tisti cajt je nej tak fejst nevarno bilo odskočiti, kak prva ali sledik. Moj šogor, Fincin Feri je pome prišo, naše Djule, moje sestre pravico s sebov emo, jaz sem pa svojo s(h)ranila, tak sva te domau na G. Senik šla. Pri Fincini sem spala, nej sam se poküsila domau iti, ka bi me oča in mati nej püstila taprek na Štajersko. Zrankoma rano v šestoj vöri sem te üšla tavö k Lazarni lloni. Ravno 15. decembra je bilo, te so že začnili krispane sekati. Velika megla je bila. Stric, Lazarin Djauži so vzeu eno tepačo in po lesej tukli pa kričali, ka té kris-
pan prej tö nej lejpi, pa of tö nej, ka če bi ger sodacke prišli, ka bi mislili, ka mi krispane sekamo... Gda smo prek granice vujšle s sestro Djulo, sem na Štajerski Zemlji vküp sela, kak kakši colštok, več sem en stopaj nej mogla nej naprej, nej nazaj. Bog moj, Bog moj, tak mi je žmetno bilo pri srcej, ka sem mogla zbežati iz svoje domovine na lücko, leko več nikdar nemo mogla nazaj priti...
Gda sem se za 20 let prvič poküsila priti domau na G. Senik, sem šla k oči. Naše veselje je nej dugo trpelo, ka so me detektivi odgnali. Zaman sem je prosila, ka vej pa me njajte, vse dokumente imam v redi... Sem austrijska državljanka... Vejpa vidite, ka nikam ne vujdem, sem pri oči, ki so že stari in betežni!?... »A törvény, az törvény! ” (Oblast je oblast! )... Oča so mrli... Rojstna hiša je dojzgorela...
Bogi hvala, ka sem kak austrijska državljanka don na stara leta leko domau prišla. To tö nej baja, ka sem samo gost (vendég) v svoji domovini, ka se ranč tak morem glasiti pa dovoljenje prositi, kak steri koli drugi človek iz kakše koli dalečnje tihinske države. Zdaj že od 1996. leta v Budimpešti slüžim v našem Noviciati. Sem srečna, ka leko Bogi slüžim. Če rejsan so oča nej steli, ka bi jaz bila slüžbenica. Jaz sem srečna, ka me je Bog poslüno, in sem leko njegova slüžbenica. Samo njegova.

V grški pripovedkaj sta moški pa ženska nej bila dva človeka, liki samo dve düši, štere so vküper mele eno telo. Té dve düši v enom človeki pa sta bile preveč krepke, zato so grškega superčloveka na dva tala sekli. Noviva dva človeka so pošucniti v neskončni univerzum nad oblaki, v šterom - što vej gde - plavata in plavata in plavata... Leko je srečen tisti, šteri v svojem žitki najde drugi tau svoje originalne düše, menje pa tisti, šteri sreča samo eno (nej svojo) moško ali žensko düšo.
Če štoj Šerina Ana so gvüšno najšli drugi (božjij tau svoje originalne düše.
Besedilo in Slika:
Francek Mukič
Porabje, 9. Septembra 1999
7
Milivoj M. Roš
Škrat Babilon in eroplani
Kakšije tou vrajži vrag, ka po nebi lejče tak,
ka mi v vüjaj vse boli,
gda po zraki ta leti!?
Tak čemerasto se je že tretji den zbüdo v svojom naj-naj-najljubšom rouri škrat Babilon. Zakoj?
Zato, ka je že tretji den nad njegvo dolino lejto eden fliger ali če škete avion ali pa leko povejmo eroplan tö. Vej bi tou nej bila nikša nevola, ka eroplani po nebi lejčejo že skur stou lejt. Škrat Babilon, steri pa žive že od tistoga časa, gda je človik oprvin vužgo ogen, se ji je že navado, tak kak so se na nji že navadili lidge. Ali tej eden eroplan, tej steri že tri dni tak rugače pa tak brni pa tak kašla nad njegvo dolino, te njemi je rejsan že začno žtejti njegvo dobra volou. Namesto ka bi ga kak vsigdar bidilo spejvale ftic, ga je bidilo tou rugatanje železne ftice tam gori na nebi.
V vsakšo svojo velko vüjo si je dao edno tikev in škeu lipou nazaj zaspati. Dapa, neje šlo! Tisti čemeri, ka so se v njem nabrali, ga nejso pistili zaspati. Obračo se tam v rouri es pa ta, plezo gor pa doj, vse Je bilou tiuma, dapa spati je več nej mogo. Vsi
tej čemeri zavolo tistoga eroplana so se te sipali po njegvi dolini in ni eden radio se je nej čüo in ni ena televizija se je nej vidla na te den. In čemeri so nej popistili vse do zranka na drügi den.
Pa je te prišo te den tö. Na nebi, tam, gde sunce vužiga den, se je že začalo pomalek svejtiti, gda ga je že tam od daleč čüo, kak kašla prouti dolini. Škrat Babilon se je zdigno gor med oblake in tam Čako. Čako in Čako in eroplan je brno vse bole bliže njemi. Nej samo ka je brno in rugato, tak se je kadilo vö iz njega, ka je nebo bilou bole Črno kak pa plavo.
Leko si brodite, kak se njemi je čemer pokado vö iz vüj? Ške bole, kak je kadiu tej eroplan! Nagnouk se je tam gori od toga dima nika več nej vidlo. Bole je tisti pilot v eroplani napinjo oči, menje je vido. Škrati Babiloni pa se je ške bole kadilo vö iz vüj. Dim je grato gousti kak eden med. Malo pomali se je eroplan v tom goustom dimi začo stavlati in se na konci čistak Stavo. Pilot je od straja nej vedo, ali je tou vse vküper istina ali pa se njemi samo senja. Motor je enjo delati in zdaj je samo čako,
gda spadne doj na zemlo. Zažmero je in začo moliti slejgen Oča naš... Dugo, dugo se njemi je vlejko čas, on pa je biu ške vsigdar živi. Nej sé je ške rastreščo po zemlej, eroplan je ške itak stau tam na istom mesti, nut v čememom dimi, goustom kak med.
Škrat Babilon pa je že biu v svojom rouri in tak sladko spau tadale. Te kumaj prouti večeri je odleto ta do čemerastoga oblaka. Pilot se je od straja ranč več nej nika trouso, samo zbledin je gledo doj pod sebe.
- Te več gvüšno nede vüpo lejtati z eroplanom, si je zapopejvo škrat Babilon in razfudo svoj oblak. Eroplan je zabrno in nagnouk odleto tadale. Pilot je Zdaj že znau, ka je tou vse vküper čelerija in rejsan je več nigdar nej leto. Na, lejtati je začo palik za tri lejta, gda so njemi zvračili glavou. Doktorge so si brodili, ka se njemi je vcejlak zmejšalo. Lejtati je palik začo, smo pravili, dapa nigdar več nej tam nad dolino škrata Babilona.
Udeleženci Likovne kolonije rnladih v Žitari vaši: Brigita Šoš, Balaž Šoš, Žuža Zankoč in Silvija Mesto
OBVESTILO
Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je v letošnjem letu pripravljen kriti stroške nakupa kartice in enoletne naročnine za spremljanje satelitskega programa RTV Slovenija Slovencem po svetu. Izvedbeni postopek je sledeč:
Interesent naj izvede prijavo pri g. Bojanu Korenu, oddelek RTV SLO naročnine: Tel: 386-61-175-4646 ali 4602, Fax: 38661-132-9188.
Ob prijavi mora sporočiti točen naslov, ob tem panaj tudi doda, da želi izkoristiti ugodnost brezplačne naročnine in satelitske kartice za zdomce, zamejce ali izseljence. Kartica mu bo nato dostavljena po pošti, vendar pa prejme kartico zgolj tisti, ki naročniški službi predhodno izkaže, da lako spremlja program (navede STB/Set Top Box za sprejem digitalnega signala; proizvajalec, tip naprave, serijska številka). V kolikor interesent še nima ustrezne tehnike (npr. satelitska antena, sprejemnik), se naj prav tako obme na naročniško službo, stroške vzpostavitve sistema pa nosi vsak posameznik sam.
Možnost magistrskega študija
Želite spoznati domovino svojih staršev in starih staršev?
Želite izpopolniti svoje znanje slovenščine?
Ali bi študirali podiplomski magistrski študij (MBA), izvajan v angleščini v Ljubljani in s tem obenem dosegli tudiprej naveden cilj?
Vabimo k vpisu v enoletni intenzivni mednarodni magistrski študij menedžmenta MBA 1999/2000 in smer upravljanja trajnostnega razvoja, ki ga organizirata Mednarodni center za promocijo podjetij (ICPE), Ljubljana in Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. Študij se bo začel 4. oktobra 1999 v prostoru Mednarodnega centra za promocijo podjetij (ICPE).
Za podrobnejše informacije se obrnite na:
Aswin Shrestha MBA programme Coordinator Dunajska 104, 1000 Ljubljana, Slovenia Tel: 00-386-61-1682-331, Fax: 00-386-61-1682-775 E-mail: aswin. shrestha@guest.arnes.si ali mansoor@guest.ames.si Web site: www.icpe-mba.si
SLOVENSKA SLOVNICA
Slovenska slovnica Franceka Mukiča sé dobi na Zvezi Slovencev v Monoštru (Deák Ferenc u. 17. ). Cena: 1. 000 forintov.
Porabje, 9. Septembra 1999
SZLOVÉN NYELVKÖNYV
Mukics Ferenc Szlovén nyelvkönyve megvásárolható Szentgotíhárdon a Szlovén Szövetségen (Deák Ferenc út 17J Ara: 1. 000 forint.
Szentgotthard (Monošter), Gardonyi u. L Tel. /Fax: +36/94/383-060, 383-061
Hotel Lipa, novi hotel v Monoštru (v Szentgotthardu), Vas vljudno vabi s svojimi storitvami. S svojimi dvaindvajsetimi - okusno opremljenimi - sobami in dvema apartmajema nudi 50 gostom istočasno odlične možnosti za oddih. V prijetni restavraciji za 150 oseb Vas pričakujemo z okusnimi jedmi in kakovostnimi storitvami. Konferenčna dvorana z 200 sedeži je primerna za organiziranje znanstvenih konferenc in različnih sestankov.
Szentgotthárd új szállodája, a Hotel Lipa, tisztelettel várja Önt szolgáltatásaival. Huszonkét - a kor igényeinek megfelelően berendezett - kétágyas szobájában és két apartmanjában 50 fő pihenhet egyidőben. 150 főt befogadó hangulatos éttermében ízletes ételek és színvonalas kiszolgálás várja Önt. A 200 fős konferenciaterem tudományos konferenciák és tanácskozások megtartására alkalmas.
Sto seja, tisti ženjati tü šké
Tau je normalno. Sto bi pa bio takši somar, ka bi zaman delo. Delo je prej za tau, ka nam nika prinese, iz toga Živemo. Porabski lüdje pa buma že dosta-dosta lejt Zaman delajo, leko bi povedali "divjačini" delajo. Sejajo, depa nakak drugi ženja. Vreda je tau etak? Če na te kejp poglednamo, te buma ne znamo, če je kakša naravna katastrofa bila ali pa rejsan divjačina dela etakši kvar. Za toga volo vsakšo leto več lüdi enja na prlongaj gazdüvati. Zdaj pa že divjačina skur not v dvorišča odi. Pri nas mo z divjačinov šli v Evropo? Vej pa leko! Samo te naj asek tü es dajo našim lüdam. 	I. B.

Kobila
"Eva, " kriči naš Vili v senjaj na posteli. Njegva draga žena, Juliška ga pa včasin gor zgoni pa ga naprej gemle: "Es poslüšaj, kakšo Evo pa ti zoveš v senjaj? "
"Kakšo, kakšo. Vej pa ne boj naura! Eva je kobila, za štero
sam se stavo na konjskoj dirki (lóversenyen). "
Za dva dni Vili strašno trüden pride domau. Pitajuliško, ka je prej nauvoga doma. Juliška pa: "Nika takšoga nega. Ali pa itak. Kobila ti je telefonirala. "
V rodbini je prepovedano
Laci pa njegva žena Jolanka sta se etognauk na hüdo svadila. Že se dereta več kak edno vöro
pa eden drugomi vej ga Baug ka vse v oči zmečata. Gda že sploj vrauče vcuj de, Jolanka etak kriči: Tistoga reda bi mi baukše bilau, če bi se s samim vragaum oženila, nej pa s teov. "
Laci pa Zdaj tak natüma samo telko pravi: 'Draga Jolanka, tau bi nikak nej šlau. Dobro moreš vedeti, ka se žlata med sebov ne smej ženiti. "
I. BARBER
arhiv - leveltar biti preplašen - megijed guliti - koptat kipar - szobrasz kip/skulptura - szobor narodopisje - neprajz odojek - malac poglavje - fejezet pojav- jelenseg pojem - fogalom povzetek - összegzes slog - stilus svinec - olom
umetnina - muveszeti alkotas vraža - babona založba - kiado zmeraj - mindig zorni kot- nezopont
Porabje
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Deak Ferenc ut 17, p. p. 77, tel.: 94/380-767 e-mail: porabje@mail.datanet.hu
Tisk:
SOLIDARNOST D. D. Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija
Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-715/93 mb z dne 3. 11. 1993, se časopis PORABJE uvršča med proizvode, od katerih se plačuje davek od prometa proizvodov po 13. točki tarife 3. zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92). ISNN 12187062
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.