k Iz Jugoslavije. — Pazlte konzuli IJdruženJa v Beogradu! Te dni se vrše razprave o ureditvi in korekturi naredb o draeinjskih ¦dokladah državnemu uradništvu. Meci tc ni naredbami sta tudi oni dve točki, ki šta vzbudili v vrstah učiteljstva in uči|el5ic mnogo vznemirjanja in protestov. S lemi točkami se je bavila tudi I. državrta skupščina T JJU v Zagrebu. To je točka 23. naredbe z dne 11. junija 1921, št 129 »Služb. Nov.«. ki doloca, Ja se morajo po šestih mesecih bolezrii ukiniti tliž. uradniku vse draginjske doklade in pna točka, ki določa, da z drž. uradnikom poročene učiteljice prejemajo samo polovico draginjske doklade. Prva držitvna skupščina UJU je sklenlla, naj vodstvo organizacije In s tem tiidi naši Merenti v mlnistrstvu prosvete delujejo n.p to, da se ti dve točki v naredbah ukiheti. Siedai, ob revi..iji teh naredb in ureditvi v enoten zakoir fe prišel čas za to. Pozor torej, da ne zaidc zlo zopet v nov-o naredbo in da ne bodo zopetni po^iejši protesti učiteljstva — prepozni! — Izenačenje uradniških draginjsklh doklad. Listl poročajo: Finančni odsek zakonodajnega odbora jc imel dne 9. t. m. Popoldne sejo V razpravi je bilo vpraSanje izenačenja uradniških draginjskjh doklad oziroma izenačenje dotičnih uredb. Doslej so za draginjske doklade iavnih nameščencev in vpokojencev pbstojale sledeče uredbe: 1. Dr. št. 130.000 * dne 7. oktobra 1920. 2. Dr. št. 60.001 dd -0. rnaja 1921 in 3. Dr. št. 80.000 od 11. tnija 1921. ?.e pred enirn mesecem je tkonodajni odbor sklenil revidirati te kredbe in jih združiti v eno samo za vso dr?avo enotno uredbo. V državnem računovodstvu je bil na to izdelan načrt za (otno uredbo. Narodni poslanec prof. >isner je pregledal ta načrt \n dognal, je novi načrt samo spretna kumulaŠtarih uredb v stflistiC.no novo uredru- da pa materijelno v nobenem oziru ?P izboljšuje dragihjskih doklad drŽav).">i hameŠčehcem. Poslariec Reisner je JjM°, bistveno napako opozoril refferentk T^nenega odseka Gjonoviča, ki je takoj jgvojil stališče prof. Reisuerja za popol|P.. iz.enačenje draginjskih doklad. Na seji Ł;.jfifrčneŁa odiseka je rfeiferent pošlahec Monovič porofal o elaboratu flhahčhega m'nistrstva. s katerim se dosedanje <nin u:-'jube i nekaterimi moJifikacijami spreinuijajo v skupno ureubo o draginjskih aokladah. la nredba pa se še vedno razlil-ruje med draginjskiini dokladaini za Srbijo in Crno goro in draginjskimi uokladami za nove pokrajine. Kelerent Gjonovič se je načeloma izjavil proti temu sistemu. Udsek je po daljši debati sprejel predloge poslanca dr. Žerjava. Na predlog dr. Žerjava se uačrt finančnega ministrstva vrača odseku 4 članov, ki ima nalogo načrt predelati po sledečih načehh: 1. Izenačenje draginjskib doklad vsem onim prečanskim skupinam uradništva katercmu še niso bile izenačene, ia sicer sodr.ikom, državni policiji, pošti itd. 2. I'ržavno ozemlje se razdeh na pet draginjskih razredov. Po teh razredih i.-aj se določi višina draginjskili doklad iti du.latek za družino. 3. Po istih načelih se ima izvesti izenačenje plač in draginjskih doklad za vpokojence. — Na seji 10. t. m. je razpravljal finančni odbor o naktipovalnih zadrugah. — Tovariši iz Srbije v Ljubljanl. Po skupščini v Zagrebu je prišlo več srbSKih tovarišic in tovarišev v Ljubljano. kj-.^r so si poleg drugega ogledali tudi naše gospodarske zavpde in naprave in našo organizačijo. Med drugimi sta se pcsebno interesirala za naše naprave tovariša Milosavljevica iz Skoplja. — Učiteljske tiskarne v Jugoslaviji. Poieg Učiteljske tiskarnc v Ljubljani oustoja »Tiskarna učiteljskega delniškega društva Natoševič v Novem Sadu in sedaj se snuje Učiteljska tiskarna v Skoplju. — Učiteljske knjigarne in trgovine v Ju^oslaviji. Poleg Učiteljske knjiganie In trgovine šolskih potrebščin obstoja Knjižarnica Učiteljskog deon. društva Natoševič v Novem Sadu. Kakor smo pa infoimiram, delujejo učitcljska društva jia to, da se osmijejo Učit. knjigarne in trgovine tudi še v večih večjili centrili in delujejo tudi na to, da se osnujejo filijale v manjših krai«h. — Poziv našim pedagoškim pisatelje»n. Z ozirom na dogovor, da bo »Učitelj«, pedagoško - znatistveno glasilo UJU prinašal odsicj tudi članke v slovcnskem jeziku, pozivamo naše pedagoškc pisateIje, da se oglašajo odslej tudi v »Učiteliu«. Ako hočemo priti do duhovne edinstvenosti in do enotne jugoslovenske kulture, tedaj se .noramo tudi duševno medsebojno spoznati in si moranio ustvarjati skupne smotre. To je pa mogoče le, Če si svoje nazore izmenjujeiTio v skupnem kulturnem glasilu. ki ga predstavlja danos za vsa tri plemena jugoslovenskega naroda na pedagoško - znanstvenerti polju »Učitelj«. Neoporečno je, da moramo čimprej na kulturnem polju pričeti hoditi skupna pota. če hočemo postaviti državi močen temelj jugoslovenske kulture, ki je za njen obstanek enako važen, kakor je važno vprašanje politične konsolidacije in dobre gospodarske podlage. hi pedagoško polje ie eno prvih oddelkov splošne kulture. ki bo ustvarilo enotno edinstvt.no »ugoslovensko kulturo. Rokopis? js oo^iliati direktno na naslov urednika l'čittlja« tov. Mlh. M. Stanojeviča. reS-renta v niiiiistrstvu prosvete v Beogra>\u. Ministrstvo prosvete, Kralja Milana 'ilica št. 50. — Prošnja. Z letom 1922. prevzame novi blagajnik tovariš Bog. Fegic glavno !)lagajno. Rad bi mu izročil či§le račune. t^rosim vljudno vse tiste blagajnike(čarife) okr. učit. društev, ki do danes _e niso vposlali obračuna za lekoče leto, da store to prav gotovo do 1. decembra, ker bo gotovo treba še kakih pojasnil. Neko društvo šteje precej članov, kl še n'so ooravnali svojih obveznosti ne za 1. 1920. in ne 1921. Vsem tem se ustavijp stanovski listi s prihodnjo številko. Toliko v vednost, da ne bo nepotrebnega prerekanja. Priliodnii hiesec se razpošljejo izkazi za 1. 1922. Vsaki pošiljatvi bodo prlložehe po 3 poštho-branilnlčne položnice. Blagajniki, zahtevajte jih od društvetiih predsednikov — Prirrskovo p. Kranj. — ^r. Luznar. — Pozlv, posebno za učlteije(lce) iz 1'rimorja! Skoro sleherna vas v Julijski Benciij; ima svoje društvo, ki rtiu je rtaloga zbirati v svojem okrilju rrilado In staro. nuditi mu razvedrila In izobrazbe ter množiti mu duševne in telesne mdčl. Imamo bralna. pevska in telovadna driištva, dramatične krožke itd. Nove razmere so cbudile skoraj vsa naša dru§tya k novemu življetiju in uspešnemu delovanju. I'o delovahje bi bilo še uspešnej§e, akr bi bila rned posamezhimi druStvi vez, ki bi jih tesneje družila, heki kažipot, ki bi jim kazal skupni cilj, nekl svetovalec. ki bi jim kazal pot za dosčgrb sktipnega cilja: narpdovp izobra/bo, nicjroV.ga duševnega in telesnega ražvcjja. f)a se ustvari taka medsebojna vez. je sklenila »Goriška Slovenska omladlna« izdujati mesečnik »Prosveta«. Že naslov sam nam pove, s čun se bo pečal ta mese.nik. Predvsem ima biti glasilo vseh prosvetnih. društev. »Prosveta« bo yniiašala člKiike o naših kulturnih deLivcih, o sjstematičnem delovanju v dnistvih, o kukurnih, telovadnih, športnih in drugih prireditvah pri nas in drugod. Nadalje bo prhuišala vesti o kulturnern gibaniu pri ras in t-ri drugih narodih. Kajti treba je, da po svojih prireditvah ocenimo svoje delo in da po tujih merimo svoje moči. List bo obsegal društveni, gledališki, teluvadni ii: športni vestnik, poročila o razniii prireditvah, njiiiova naznamla in ocent, iiasvete društvom in druge organizžitoru-ne vesti. Objavljal bo tudi Krifike novih knjig. Kolikor bodo dopuščala denarna sredstva. bo postregel list pevskim drtištvom z izdajo novih skladb^ v pcsebni prilogi. Po možnosti bo prinašal list ilustracije. Tak list je nujno potreben, ako 'nočemo, da doseže naše društveno delovanje višjo stopnjo S takim listom, k; naj bi dajal društvenemu delovanju pravo smer. preprečimo, da ne zaidejo drušiva na kriva pota pri duševni in telesni vzeoji naroda. List se bo tiskal na 24 straneb četverke. Ccna se bo določila tako, da jo bodo zmogli tudi najširši sloji. List bo pričel izbajati v kratketn. Kedaj izide prva številka. objavimo v časopisih: danes pa vabimo na sodelovanje iri naro.bo. — »Goriška slovenska omladina«, Tiskovni odsek, Gorica, Corso vardi 37. — 'lovariše in tovarišice, ki delujejo na narodno-prosvetnem polju, pozivamo tia sodelovanje pri gori om.njenem listu. Prve rckopise je doposlati do 1. decembra na uredništvo našega lista, ki jih odda potem na pristojno mesto. — V deln je spas! Mariborska »Straža« je zadnji čas začela na ogabno podel način blatiti napredne učitelje. V številki z dne 24. oktobra je odprla kloako svojega sovrabtva na nadučitelja Cvetka v Vučji vasi, očitaioča nm stvari, ki so naivno-zlobne izmišljotine oziroma potvore rtsnice. Poznamo tovari5a Cvetka izza dobe njegovcga šolanja in učiteljevanja, in sicer po njegovem šolskem, kakor tudi izvetišol^kem narodno - prosvetnem in gcspodarskem delovanju in vemo, da ga s tega stališča ni potrebno zagovarjati. Naše separatistične klerikalce najbolj peče to, da tovaris Cvetko v zadnjem času prireja predavanja 6 potovanju po Srbiji, o kateri priložnosti naglaša potrebo - narodnega in državhega--edinstva ter eminentne zasluge pravoslavnih svečenikov za nacijonahio-državno vzgpjo srbskega naroda. — V ijaslednji številki t.a je /Straža« ogrizla istotako ogabno tovariša liorvatiča, nadučitelja na Cveiiu, dolžeča ga »divje sokolske narave« tei dejanj, ki jih sigurno ni zagrešil. Temu tovarišu pa že vihti fulminantno bič nad glavo, ker mu grozi z osveto, brž ko zaveje pri vladi drug veter. Uredništvo »Slraže« pripominja, da je poskrbelo na pnmerneni mestu za vpis Horvatičevega imena in da bo dobil H. svoječasno *zaslu/eno nagrado^. Skoraj nas obhaja misel. da hočejo naši nepoboljšljivi klerikalci, ki žive najbrž še vedno v avstrijsko - habsburški mentaliteti, obnoviti I ampetovo-Šusteršičevo dobo persckucij in »numeriranja naših kosti« ... Prepričani smo, da jim ti »človečanski« upi splavajo po Savi v Crno morje. Odvisno pa je v veliki meri od intenzivnega dela učiteljstvn izven šole na naroduo-gospbdarskem, prosvetnem in pplitičnem polju: da naše Ijudstvo čim prej in bolje obračuni s temi vladohlepnimi in osvetoželjnimi elementi: zato vsi na krov! Mlačrežev in omahljivcev ne sme biti v naših vrstah! Razširjajte zlasti nase Cascpise1 Vodite neizprosen boj zoper največje zlo v naši držan: zlobo in neumnost! Delujte na to, da se naš narod osvobodi tudi v duševnem oziru! Tedaj se nepoštene želje na^ih neprijateljev po vmitvi Lampetovih in Šusteršičev.h časov ne bodo nikdar več uresničile. T.dino s takim smotrenim delorn gradimo trden ^em^lj srecne bodočnosti naše jugoslovanske države in — lastnega stanu. V delu je spas! — Odbor za molbe in žalbe zakonodajne skupščine je imel sejo, na kateri je sklenil, da postanejo vsi dosedaj začasni učitelji definitivni iu se jim za definitivno službovar.je štejejo vsa leta od njih polnoletnosti (t. j. od 21. leta). — Kaj se je hotelo s tem doseči, ne vemo in se nam zde časopisne vesti nejasne in nerazumljive. Da bi se definitivnost kar generalizirala, bi bilo malo čudno; pri plači je pa ipak določen rok definitivnosti, ki se šteje od prvega nameščenja — tcrej ne pride v poštev. Edin vzrok bi Lila morda premeščenja, ki pa tudi ne bi opravičevala določitev definitivnosti na 21. leto, ker bo to signrno prineslo zmedo v vprašanje štetja let. - Šolska mladina v Ljubljani i. ofchajala obletnico rapallske pogOdbe. »Jugcsfov. Matica« ie pnredila mladini brezplačno predavanje z 90 skioptičniitii slikami. Na predavanju v »Uuionu* so bile srednje in ljudske šole. Obakrat je bilo nabito polno v dvoraai. Mladina ie z velikim zanimanjem gledala slike od Triglava po soški dolini mimo S. Gregorčičevega groba v Gorico, od tam v Trst, v Istro in v Reko — odtod pa po moriu na otoke. Obakrat je mladini poiasnjeval pomen krajev in slik dr. Ivan Lah. Menimp, da je na ta način naša mladina najprhnerneje proslavila obletnico rapallske pogodbe — Želeti bi bilo, da »Jugoslovanska Matica« priredi taka predavanja za našo iuladino in širše občinstvo tudi po Sloveniji v drugili krajih. kjer je dana možnost. — Izpraševalna komisija za ljudskj in raeščanske šole v Ljubljani. V svrho izpopolnitve izpraševalne komisije za ljudske in za meščanske šole v Ljubljani so še imenovani za člane te komisije: Rudolf Arnšek, telovadni učitelj; Emil Adamič, glasbeni učitelj in Ludovik Vazzaz, glavni učitelj na državnem ženskem učiteljišču. — Strogo komrolo glede dopustov učUdjstvu v Slovenijt je odredila za bodočc pokrajinska uprava, oddelek z.i prosveto in vero. Uradni zdravjiiki bodo morali odšlej pri preiskavah obolelih učnib oseb postopat z vso strogostjo: — Mestna ljudska šcla na Barju — razširicna. Višii šolski svet je dovolil s tekcčim šolskim letom 1921.22. razširjenje dosedanje štirirazredne mestne osiiovne fple na Barju, v petrazrednico. — Nujna prošnja! Prosim vse tovariše in tovarišice, ki znajo za kake tambuiaške inštrumeiite (tudi posamezne), da so na prodaj, naj mi to javijo. Mogoče poč:vajo tudi kje kake note in čakajo mi.<jih zob. Dajte. poš-jite jih nam. — Tovariški prosim za čimprejšnje obvestilo. — Božo R a č i č , Adlešiči, Bela Krajina. — Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl nadučitelj v pok. Anton Kazafura. Naj v miru počiva! — Poročil se je 13. t m. Stanko Vrefec. nadučitelj v Suhorti pri Metliki z gospico Danico Goleš. bčerko grško-katol. župnika iz Drag pri Suboru. Mlademu paru obilo sreče! — Na dan proslave spomiiia kralja Petra L, Osvoljoditelja, je mladina osnovr.<> in me§čanske šole v Žalcu nabrala v pr>d Jugoslovenski Matici vsoto 851 K.