Pred iiovimi dosodki. *¦ "*¦ «-j«4r Povdarjal je, da se lnora sicer mod OgrBko in Avstrijo skupno gospodarsko in carinsko ozentfje brezpogojno obdržati, ker se obe državi v gospodarskem oziru prav srečno izpopolnjuieta in ker je veliko skupno ozemlje za obe polovici v vsakem oziru bolj koristno, kakor pa loCitev. Niso pa vse naše avstrijske trgovske zbornice ene misli v drugem gospodarskem in osnovnem vprašanju; namreč glede gospodarsko-političnega razmerja iio Nemčije. Začetno navdušenje za popolno carinsko zvezo se je izgubilo pred silo resničnosti in tudi kasnejSi predlogi, čeravno se omejujejo vedno bolj na ožje polje, vendar ne yzdrže pred flejanskimi zahtevami našega narodnega gospodarstv^, in pred hladno in stvarno kritiko. Največji odpor proti dalekosežni zvezi prihaja iz Nemčije same in temu se ne moremo čuditi, če pomislimOj da je Neračija le z 11% qelega svojega izvoza in le z 8% svojega tovajrni&kega izvoza interesirana na našem trgu in od nas uvaža le 8% svojega skupnega uvoza in je tedaj yeliko bolj navezana na s.etovni trg, uakor pa na Avstro-Ogrsko, Iz tega izhaia, da za vsako tesnejšo zvozo, ki bi šla preko posameznih dopustnih posebnih ugoduosti, nastaue jieiji eraagljiva ovira, uamreč k|ako\olsfiia enakovrstnost njunih narodnih gospodarstev, ki se prajvzaprav prav nič ne dopoljijujeta, arnpak večinoma samo tekmujeta. Z gospodarskim zbližajnjem ne bi pa napra\ili bistvenega kor^aka za njuno samopreskrbo in v isti raeri ostaneta obe navezani kaker prej na uvoz s?koro vseli tekstilnih surovin^umija, smole, kolonialnega blaga, južnega sadifi/zaščirnb, važnih kovin, kemičnih isurovin, živil in kSrmil. Z vso strogo doslediiostjo sledi iz tega, da zveza obeh teh velikih držuv niaia za-se nobene velike gospodarske misli in upravifienosti. Pa če tudi vsa srednja Efropa in še bližnji izliod pristopita in dobimo zadostnega ozemIjd in možnost za sainopreskrbo, bi se upravičenoot' le deloma povefiala. Z gospodarsko zvezo obeh držav bj isfi tedaj bistveno le pospeševalo medsebojno izmeaiavanje lastnih pridelkov, kar bi pa rodilo veliko i>evarnost, ki W nastala za naše domače gospod&rstvo že iz samega tega pospeševanja in pa iz protiodredb tujih držav za zunanio trgovino obeh osrednjih velesil. Bodocnost našega indiMrijskiega izvoza ne leži v Nemfiiji, ampak na i z h f^t^a, l«a tereina moramovtemoziru posvetiti svojo s ] a v n o i> o z o r n o s t. Če pa pospeševanje našega izvoza v Nemčijo ne bi prineslo bistvene splošne koristi, bi pa pospeševanje izvoza iz Nemčije prineslo še toliko večjo škodo. To velja v isti meri za mdustrijo in za kmetijstvo. Veftina gospodarskih pridelkov je pri nas dražja, Cesto znatno dražja, kakor v Nemčiji, Vsled medsebojne dariniske svobode in < ai-inske prednosti bi se gotovo nemške cene pač ne zvj&ale. arapak naše bi padle. Velika nevarnost grozi avstrijski industriji, za katero bi gospodarsko združenjie z Nemčijo prineslo .samo oster in zelo škodljiv tekmovalni boj z močnej&o oemško industrijo in deloma bi bilo tudi koneo »a&ega daljnjega industrijskega razvoja, Za veliko štovilo industrijgkih izdelkov je Nemčija za nas edim mero,dajni; da, edini dejansko n e v a r n i tekihgc. Že danes krije polo\rico našega uvozra industrijskih izdelkov in njen uvoz se ne da povečati na škodo ostalega tujega sveta, ampak sajino na škodo na- še industrije, Kajti naža industrija ima v splošnem slabše proizvajalne ])Ogoje, kakor nemška. Ce tedaj lioffimo naši iiulustriji zagotoviti obstanek, moraruo syojo carino tudi proti Nemčiji obdržati v potrebni višini in ji ne morerno dovoliti nobene' ugodnosti, ki bi presegala to mejo. Možnost carinske zveze z Nemčijo moramo tedaj že iz interesov našega dpinačega gospodarstva popolnoma izločiti, da ne govorimo o drugib nepremagljiiivih tehnifinih ovirah, kajfrere ima ta naort, Zato skupeu carinski tarii, ki bi odgovarjal našim potrebam, ni mogoč, in že to samo dokazuje, da ne moremo govoriti o vmesni ali prednostni carini, ki bi že itak ne smela biti nižja, kakor je v sedanji pci{odbeni carini, z% katere časa je nemški uvoz tako TioČno naraaeL Tudi skupna pogodbena pogajan-« ja s tretjimi državarai niso mogoča, kajti obilo in važne vrste trgovskega blaga imajo preveč različne interese. Preostane tedaj le čisto navaflna tarifarna pogoclba s kolikor mogoče podrobnimi pogodbenimi dolofiili, ki se v njihovemu uspehu lahko pokažejo kot posebne koristi za obojestranski uivoz, če bodo tako urejene, da se jih ne bo dalo prabtično uporabiti pri uvozu iz sosedajih držav, Za vsak slučaj n/oramo čisto jasno povodati svojo željo in nujno pro?njo, da, se gOBpodarske int'jrese te države razmotriva le po lastnih potrebah y l&st.io korist in da bodi pri tem merodajen gamo en cilj: ,,U s t v a r i t i in o h r a n i t i k r e p k o, m ogočno, v sebi edino in neodvisno Avstrijp." . i ¦ ! i H j |^1 Živahno pritrjevanje je sledilo tem besedam in lokor poročajo nemški listi, je tudi nemška zbornifiita manjšina oclobrila to predsednikiovo izjavo.