Iskra
		
lik HBir M		
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ • Št. 15 • LETO X • 17. APRIL 1971
Proslava jubileja tovarne kondenzatorjev v Semiču
V počastitev 20-letnice obstoja tovarne kondenzatorjev v Semiču so v petek, 9. aprila dopoldne imeli v sindikalni sobi tovarne slavnostno sejo tovarniškega delavskega sveta, kateri sta prisostvovala tudi predsednik občinske skupščine Črnomelj inž. Martin Janžekovič in generalni direktor ZP Iskra Vladimir Logar, prav tako pa tudi nekateri izmed pobudnikov in ustanoviteljev proizvodnje kondenzatorjev v Semiču in drugi gostje.
Po pozdravnih besedah predsednika DS je povzel besedo direktor tovarne Franc Košir, ki je v skopih obrisih prikazal, kako se je tovarna iz zares skromnih začetkov razvijala skozi dvajset 'et in je danes v okviru ZP Iskra pomembna delovna organizacija z lepo perspektivo, hkrati pomembna tudi za razvoj Bele Krajine in zlasti semi-ške doline, kateri prav tovarna kondenzatorjev pomeni najtrdnejše jamstvo za njen hiter razvoj. Nedvomno Iskrina tovarna v Semiču in okolici dobršnemu delu tamkajšnjega prebivalstva nudi dober kos kruha, ki bo ob nadaljnjih uspehih tovarne prav gotovo še slajši, čeprav ga bodo morali doseči ob še večjih skupnih naporih in prizadevanjih.
Nato so s knjigami in šopki rdečih nageljnov nagradili prvih sedem delavk, ki od
vsega začetka nesebično in marljivo pomagajo k skupnim uspehom te naše delovne organizacije.
Generalni direktor ZP Iskra Vladimir Logar je v svojih izvajanjih poudaril izredno požrtvovalno delo vseh, ki so pripomogli do ustanovitve današnje tovarne kondenzatorjev v Semiču, kakor tudi celotnega delovnega kolektiva, ki je v dvajsetih letih zares dosegel neverjeten vzpon v okviru organizacij ZP. Pohvalil je orientacijo delovnega kolektiva v izvoz na tuja tržišča, kjer se zlasti v zadnjem času vse bolje uveljavlja in tako družno z ostalimi delovnimi organizacijami ZP tudi v zunanjem svetu doprinaša svoj delež k dobremu imenu Iskre. Svoja izvajanja je generalni direktor zaključil z iskreno čestitko delovnemu kolektivu in vodstvu tovarne ter z željo, da bi tudi v naslednjih letih lahko govorili o nezadržni rasti te naše tovarne.
Slednjič je spregovoril tudi predsednik občinske skupščine Črnomelj inž. Martin Janžekovič, poudarjajoč predvsem vsestranski delež, ki ga tovarna kondenzatorjev v Semiču vsa leta daje temu področju in celotni Beli Krajini. Tudi njegove sklepne besede so izzvenele v čestitko kolektivu in v dobro željo za njegove nadaljnje gospodarske uspehe.
Sledil je ogled proizvodnje, nato pa so se člani DS, nagrajenke 20-letnega dela in gostje zbrali k prijetnemu tovariškemu srečanju v tovarniški zidanici.
— C —
21. aprila volitve v upravne organe
Kandidatne liste objavljamo na 3. in 4. strani današnje številke
V petek, 9. aprila so obiskali ISKRO člana zveznega izvršnega sveta inž. Marko Bulc in Dragiša Djokovič ter predsednik komiteja za zunanjo trgovino dr. Stane Pavlič. Pri razgovorih sta bila navzoča tudi zvezni poslanec Sveto Kobal in predsednik občinske skupščine Kranj, Slavko Zalokar. S predstavniki ZP (glavni direktor IC Metod Rotar, direktor kranjske tovarne Jože Hujs, direktor izvoznega sektorja inž. Ljuban Artič, sekretar ZP Pavle Gantar) so se pogovarjali o vplivu stabilizacijskih ukrepov, zlasti pa o perspektivah Iskre glede izvoza. Po razgovorih so si gostje ogledali proizvodnjo v kranjski tovarni
»Aparati« Ljubljana
Uspešna marec in trimesečje
Kolektiv tovarne električnih aparatov je tudi v mesecu marcu dosegel velik proizvodni uspeh in tako zaklju-
¿¡¡"¡I de,avskega sveta z jubilantkami 20-letnega dela in gostje Kondenzatorjev v Semiču
na proslavi jubileja tovarne
čil prvo trimesečje letošnjega leta z rezultati, ki so presegli vsa pričakovanja. Poudariti moramo namreč, da je bil proizvodni načrt postavljen dokaj visoko za vse letošnje leto, posebno pa v prvem trimesečju, ker smo želeli prekiniti z navadami, da ob startu začenjamo vedno z občutno nižjo ravnijo proizvodnje, kot pa smo jo dosegali v zadnjem trimesečju preteklega leta. Zato je doseženi uspeh toliko pomembnejši, saj smo postavljene naloge celo presegli.
Celotna proizvodnja je bila v mesecu marcu dosežena v primerjavi z dinamičnim načrtom s kazalnikom 128,25 %, za trimesečje pa s 116,19%. Od tega je celotna proizvodnja za domače tržišče imela nekoliko nižji preseg, v mesecu marcu s kazalnikom 124,01 odstotka, za trimesečje pa s kazalnikom 112,93 %. Zelo visok pa je bil preseg predvidene proizvodnje za inozemska tržišča, saj smo tu dosegli kar 163,03 %, kar daje v kumulativi kar 143.56 %.
Na te uspehe smo lahko upravičeno ponosni, manj pa smemo biti zadovoljni, če pogledamo iste kazalnike po posameznih skupinah izdelkov. Tu ugotavljamo zelo veliko neenotnost pri izpolnjevanju načrta, kar dokazuje, da na vsem področju le nismo uspeli odpraviti zaostajanja, ki se pojavlja na začetku leta. Ta pojav, bi zaslužil posebno analizo in določene ukrepe pri načrtovanju v bodoče, kajti zaostajanje v skupini proizvodnje, ki ima občuten trend naraščanja po svoji udeležbi v strukturi proizvodnega načrta, lahko v naslednjem letu spet pokvari s težavo doseženo normalno raven celote v startnem obdobju.
V skupini stikalnih aparatov je bil mesečni proizvodni načrt visoko presežen, saj je kazalnik kar 233,21 %. Tudi trimesečje smo zaključili ugodno in za 51,55% presegli predvideni obseg proizvodnje. Ta skupina izdelkov je po svoji udeležbi v struk-
(Dalje na 2. strani)
Uspešna marec šn trimesečje
Sindikalni občni zbor ZZA
(nadalj. s 1. strani)
turi celotnega načrta v letošnjem letu sicer občutno manjša, kot je bila v preteklosti, ker smo opustili proizvodnjo daljinskega oljnega kontaktorja, vendar tako visoka konjunktura na preostalem področju, kot tudi ugodno izpolnjevanje ter preseganje postavljenih nalog, še vedno dokaj pomembno vpliva na skupni uspeh.
V skupini industrijskih elektronskih naprav mesečna dinamika ni bila dosežena, saj je pri proizvodnji za potrebe domačega trga kazalnik 72,40 %, pri proizvodnji za izvoz pa celo še nižji — 68,07 %. Kumulativno predvideni obseg za potrebe jugoslovanskega tržišča tudi ni bil dosežen, saj je kazalnik le 68,12 odstotka, za izvoz pa smo zaradi visoke ravni proizvodnje v prvih dveh mesecih letošnjega leta kumulativo celo presegli za 10,46 46. Ob teh podatkih ponovno poudarjamo, da ta problematika zahteva podrobnejšo oceno in tudi učinkovite ukrepe.
Po strukturi v proizvodnem načrtu je najmočnejša skupina zaščitnih relejev, elementov avtomatike in signalnih naprav. Proizvodnja na tem področju je potekala v obsegu, ki je bistveno pripomogel k uspehu tovarne kot celote.
Za potrebe domačega tržišča smo izdelali v marcu za
35,05	% več kot je predvideval dinamični načrt, s tem pa smo tudi trimesečni načrt presegli za 20,48 %. Še bolj ugodni pa so kazalniki izpolnjevanja proizvodnega načrta za izvoz, saj smo tu mesečno nalogo presegli kar za 71,84 % in dosegli tako za trimesečje kumulativni kazalnik 146,72 odstotka.
Pri rezervnih delih in uslugah je bila mesečna proizvodnja sicer zelo nizka, saj smo izpolnili le 19,90 % predvidenega obsega po dinamičnem planu. To področje jc zelo težko načrtovati, saj niti za rezervne dele prodaja nima dovolj podatkov o potrebah, ki bi bili dolgoročnega značaja. Toliko teže pa je ocenjevati usluge, ki v posameznih obdobjih zelo nihajo in jih sprejemamo pravzaprav le kot dopolnilo redni proizvodnji. Zato je ob tako nizkem doseganju kumulativni indeks izredno visok in ob koncu trimesečja znaša 253,15 %.
Ob zaključku tega poročila pa bi se dotaknil še enega problema, ki vse bolj »kaže zobe« in bo lahko v prihodnjem obdobju zelo negativno vplival na nadaljno rast proizvodnje. To je »zamrznitev osebnih dohodkov« ob dejstvu, da kljub vsem stabilizacijskim naporom z regulativo cen, njihova realna vrednost občutno pada. Ne mislim trditi, da osebni dohodki v kolektivu niso bili že sedaj na poprečju ali celo malo nad njim, toda prav ta politika nagrajevanja je pogojevala, da se je kolektiv iz
leta v leto vztrajno boril za rast proizvodnje po absolutni vrednosti, še bolj pa za rast proizvodnosti in za dober gospodarski uspeh tovarne kot celote.
Kako bo pomanjkanje tega stimulansa delovalo v bodoče, posebno ob naraščanju osnovnih življenjskih stroškov in ob dejstvu, da bo tudi družbeni dogovor o osebnih dohodkih pustil »ob strani« marsikatero kategorijo državljanov (obrtniki, popevkarji, trgovski potniki, svobodni umetniki, ljudje z možnostjo honorarnega dela in dvojnih zaslužkov, itd.), v tem trenutku lahko samo ocenjujemo. Vendar ta ocena ni in ne more biti optimistična, kljub regulativi, ki
fz drugih časopisov
Ko so 2. novembra lani odprli zapečatene ponudbe, so ugotovili, da so se mednarodne licitacije udeležila naslednja podjetja: zagrebška tovarna »Nikola Tesla« (in njen licenčni partner LM Ericsson), Iskra-Commerce (z licenčnim partnerjem Bell telephon), Bell posebej in E-riesson posebej.
OČITKI...
Iz Zagreba so ta čas — kot odmev na razplet mednarodne licitacije — prišle vznemirljive vesti. V »Nikoli Tesli« so imeli protestno zborovanje. »Vjesnik« je dan poprej pisal o »čudnem odnosu do renomirane domače tovarne, ki se je znašla v težkem položaju« in o »bojazni, da se v nekaj letih znajdemo v popolnem telekomunikacijskem kaosu kot prvi eksperimentalni poligon v svetu za novo, nepreverjeno tehniko«. Tako »Vjesnik«, kot »Nikola Tesla« zahtevata obnovitev licitacije v korist zagrebške tovarne. Med argumenti, ki jih navajata, so: izbrane centrale nimajo atesta, pri nas jih bodo le sestavljali, plačati je treba v dolarjih, centrale ne bodo pravočasno nared.
Pravijo, da je cena izbranih central za približno 100 odstotkov višja kot cena »domačih«, ki jih po sistemu »crossbar« sestavljajo v »Nikoli Tesli«, da je nova tehnika le prehodnega značaja in bo šla kmalu v pozabo,
je na tem področju potrebna, vendar za celoto in ne samo za industrijo in družbene službe, ker del gostinstva in trgovine pri tem že ni v celoti zajet.
Ni sicer namen te pripombe, da bi se postavljal v vlogo razsodnika in ocenjevalca, pač pa le ugotavljam dejstva, da so člani kolektiva ob predvideni stimulaciji z osebnimi dohodki odlično delali in odlično gospodarili in, da upravičeno pričakujejo, da jim ta stimulacija ne bo odvzeta, saj je rezultat njihovega dela in tista gonilna sila, ki jih bo tudi v bodoče vodila do še boljših uspehov, kot so jih zabeležili v prvem trimesečju letošnjega leta.
-L-
da najbolj razvite dežele planirajo uvajanje avtomatskih telefonskih central šele čez deset let. Na pomoč kličejo podatke o jugoslovanskem izvoznem deficitu in trdijo, da »mečemo stran milijone dolarjev« in da je telekomunikacijski tehniki »potisnjen nož v hrbet«. »Nikola Tesla« je bil po njihovem mnenju najboljši ponudnik, tovarna ima edina v Jugoslaviji izkušnje pri izdelavi takšnih telefonskih central — posel je izgubila le zaradi »kreditne moči konzorcija, ki ga sestavljajo Iskra, Ei Niš in ZPTT Jugoslavije«. Člankar v »Vjesniku« in pismo »Nikole Tesle« zaključujeta: »Kreditirali bomo belgijsko oziroma ameriško industrijo,
Dne 9. 4. 1971 je bil v Kranju sestanek sekretarjev in pravnikov vseh organizacij ZP. Udeleženci so najprej obravnavali tehnične priprave na volitve v DS ZP in predsednik volilne komisije ZP tov Ančik je sekretarje pozval naj poskrbijo, da bodo kandidatne liste volilni komisiji pravočasno predložene.
V zvezi z ugotavljanjem izida volitev, ki bodo 21. 4. 1971 pa je bil sprejet sklep, da volilne enote dostavijo rezultate volitev, vsaka za sebe
Že v prejšnji številki smo objavili kratko notico o sindikalnem občnem zboru v Zavodu za avtomatizacijo. Danes temu dogodku odmerjamo več prostora, ker smo bili prejšnji teden zaradi obilice gradiva prisiljeni nekatere sestavke odložiti za današnjo številko.
Po uvodnih formalnostih, kot so v navadi pri občnih zborih sindikalnih organizacij, je tajnik izvršnega odbora sindikalne organizacije ZZA Pavel Jereb podal poročilo o delu sindikalne organizacije ZZA v obdobju zadnjih dveh let. Poročilo je bilo izčrpno in je v celoti pri-
edina korist bodo drobtinice z bogatinove mize za industriji v Nišu in Kranju«.
...IN ODGOVORI
Odgovori se vrstijo prav tako po vrsti. Omenjenega 2. novembra 1970 je uradni predstavnik »Nikole Tesle« v zapisnik zapisal, da je licitacija potekala v »soglasju s predpisi« in da njegova tovarna nima pripomb?!
Ko smo že pri licitaciji in pozitivnih zakonih: štiri hrvaška ptt podjetja — Zagreb, Rijeka, Split in Osijek — so brez licitacije oddala delo zagrebški tovarni »Nikola Tesla«. Čeprav zakon pravi, da je licitacija obvezna, ka-
(Dalje na 5. strani)
volilni komisiji ZP, najkasneje do 23. 4. 1971 do 11. ure, ker je ob tej url že predviden sestanek volilne komisije ZP.
Nato so navzoči obravnavali 5. delovni osnutek splošnega družbenega dogovora. Poročal je tov. Milan Regovc. Na sestanek je bil povabljen tudi pomočnik republiškega sekretarja za delo tov. Rado Miklič, ki je navzočim tolmačil nekatere določbe splošnega družbenega dogovora in odgovarjal na razna vprašanja.	-A-
kazalo dokajšnjo aktivnost te sindikalne organizacije na mnogih področjih. Prav zato bomo v tem sestavku skušali iz poročila izluščiti najpomembnejše delovne rezultate sindikata ZZA v preteklih dveh letih.
Pri poglabljanju samoupravljanja v ZZA je sindikalna organizacija v tesnem sodelovanju z drugimi druž-beno-političnimi organizacijami v ZZA nedvomno dosegla nekaj pozitivnih rezultatov pri reševanju določenih pomembnih vprašanj, vendar bo to še naprej ostala ena izmed važnih nalog sindikata, saj je pri tem ostalo še vedno odprto vprašanje bodoče vloge in položaja ZZA v okviru ZP Iskra.
Ko je bila v ZP Iskra z amandmajem k Statutu v juliju 1969 ukinjena subsidiar-mno odgovornost, se je položaj ZZA bistveno spremenil, kajti deluje po določilih kot znanstveno-raziskovalna organizacija, ki pa se financira po načelih, ki veljajo za gospodarske organizacije. Podatki kažejo, da ZZA danes opravlja osnovne dejavnosti, za katere je bil ustanovljen, le 64 % od celotne realizacije, pri čemer 23 % financirajo organizacije ZP, 36 % ZZA iz lastnih sredstev in s pomočjo svojih komercialnih poslov, ostalih 5 % pa financirajo razni fondi in drugi naročniki uslug ZZA. Ti podatki govore, da je takšno stanje razvojne dejavnosti za ZP Iskra brezperspektivno in nevzdržno, zato bo temu vpra šanju treba v bodoče posvetiti večjo pozornost in doseči v korist organizacijam ZP Iskra ugodnejše finančne možnosti za širšo osnovno dejavnost ZZA.
Glede odnosov znotraj enot ZZA poročilo ugotavlja, da vsi oddelki in sektorji nimajo enakih možnosti za svojo rast in uspešno poslovnost, zato tudi delavci v teh enotah za enako vloženo delo niso enako stimulirani in odtrd tolikšna fluktuacija iz takih v rentabilnejše oddelke, hkrati pa razumljivo tudi zaostreni medsebojni odnosi, kar ZZA kot ceioti prav gotovo ne koristi. Prizadevanja v smeri izboljšanja tega stanja pa so v preteklem obdobju le rodila določene sadove in urejevanje notranjih gospodarskih odnosov v ZZA je v precejšnji meri tudi odraz poslovnega uspeha, ki ga je ZZA dosegel v preteklem poslovnem letu.
Nasproti organizacijam ZP je ZZA v težkem položaju in nima prave gotovosti niti perspektive, kajti tovarne Zr koristijo zmogljivosti ZZA le za najnujnejši tekoči razvoj in sodelovanje s proizvodnjo-Tu gre seveda le za uspešno opravljene naloge, medtem ko ves riziko nosi ZZA. Ua-tod tudi razlog, iz katerega
(Dalje na 5. strani)
Boj za »drobtinice«
Ozadje spora okrog mednarodne licitacije skupnosti PTT za nakup novih tranzitnih telefonskih central — Sporne trditve zagrebškega podjetja »Nikola Tesla«
Mednarodna licitacija jugoslovanske skupnosti ptt podjetij za nakup tranzitnih telefonskih central je praktično končana. Minuli petek, 2. aprila, so predstavniki Iskra Commerce v Beogradu podpisali pogodbe o dobavi šestih tranzitnih polavtomatskih telefonskih central »Me-taconta 10 c«. Prve bodo dobavili leta 1973, ostale do konca leta 1974. Vrednost tega posla — največjega, kar ga je kdaj sklenila Iskra — je 360 milijonov din. V Ljubljani so minulo sredo podpisali pogodbo s ptt podjetjem iz Tuzle (vrednost 34,7 milijonov din). Iskra je tako prevzela večji del posla, še pred tem so sklenili pogodbo s ptt Sarajevom, z Ljubljano, Banja Luko in Novim Sadom. Do danes se nista odločili le ptt podjetji iz Skopja in Mostarja.
Sestanek sekretarjev
t
OBJAVA KANDIDATNIH LIST ZBOROV DELOVNIH LJUDI
za vse 21. aprila
organe delavskega upravljanja, ki jih bodo dne 1971 volile delovne skupnosti ZP ISSCRA - Kranj
i.
Kandidatne liste za volitve v delavski svet združenega podjetja ISKRA Kranj
VSI KANDIDATI ZA MANDATNO DOBO ENEGA LETA
Volilna enota I.
TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IN FINOMEHANIČNIH IZDELKOV KRANJ
1.	Cvar Ivan (1928) šef kadrovske službe
2.	Dolenc Maks (1922) v. odd. v sl. plan-nab.
3.	Drašler Janez, d. ing. (1935) projektant
4.	Gabron Janez, ing. (1943) v. ods. v tehn. sl.
5.	Grašič Franc (1930) v. skupine v ATN
6.	Kokalj Rado (1926) analitik v fin službi
7.	Levovnik Franc, d. ing. (1929) v. razvoja obr. števci
8.	Marlot Vinko (1929) v. proizv. obr. stikal
9.	Remec Jože, d. ing. (1931) pom. šefa obrata orodjarne
10.	Teran Jože, d. ing. (1931) vodja proizv. ATN
11.	Urh Mirko, ing. (1935) v. TPP obrata števcev
12.	Vidic Štefko (1932) mojster v mer. napravah
Volilna enota II.	-
TOVARNA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO LJUBLJANA
1.	Alič Janez (1946) konstruktor
2.	Dolničar Dušan, ing. (1932) v. obrata feriti
3.	Hrovat Jože (1948) strugar
4.	Mihailovič Slavomir (1924) v. kadr. službe
5.	Pavlin Božidar, ing. (1944) šef razv. el. instr.
6.	štor Peter, ing. (1940) tehnolog
Volilna enota III.
TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV LJUBLJANA
1.	Ebner Ivan, ing. (1946) v. obr. Dobre-polje
2.	Gačnik Janez (1931) delovodja
3.	Gruden Drago, ing. (1934) gl. kontr. SVN
4.	Horvat Leopold (1927) vodja plan. odd.
5.	Juvan Stanko, d. iur. (1942) v. sploš. sekt.
Volilna enota IV.
TOVARNA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV NOVA GORICA
1.	Feri Ivan (1934) energetik
2.	Kokalj Ernest (1926) vodja tekoče proizv.
3.	Mivšek Peter, ing. (1940) projektant II.
4.	Pahor Ivo (1935) sodelavec strok, skupine
5.	Pavlin Boris (1927) šef spl. sektorja
Volilna enota V.
TOVARNA ZA ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO LJUBLJANA-PRŽAN
1.	Siissinger Franc (1934) projektant-tehn.
2.	Štembergar Ivo (1930) vodja proizv. sekt.
3.	Vidan Marin (1928) vodja fin. sekt.
Volilna enota VI.
TOVARNA ELEKTRONSKIH INSTRUMENTOV HORJUL
1.	Gorjup Brane (1932) glavni konstrukter
2.	Zemljič Zoltan, ing. (1935) vodja sektorja
Volilna enota VII.
ISKRA-COMMERCE LJUBLJANA
1.	Lasič Boris, d. ing. (1936) asis. dir. sekt.
2.	Medved Alfonz, d. ing. (1934) asis. dir. sekt.
3.	Tavčar Mitja, d. ing. (1932) asis. dir. sekt.
Volilna enota VIII.
ISKRA — ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO LJUBLJANA
1.	Oblak Jože (1930) vodja sektorja
2.	Slokan Milan, d. jng. (1920) str. svet.
Volilna enota IX.
TOVARNA ELEKTROMOTORJEV IN GOSPODINJSKIH APARATOV ŽELEZNIKI
1.	Eržen Rafko (1928) glavni tehnolog
2.	Gartner Vinko (1931) vodja vhodne kontr.
38.	Lesizza Jurij (1948) KV strugar
39.	Lcstan Rafaela (1937) PK delavka
40.	Likan Jože (1924) SS upravnik DUR
41.	Marinič Peter (1942) voznik e.ektro kare
42.	Marvin Božidara (1946) PIC delavka
43.	Mrakič Cveto (1947) KV preddelavec
44.	Mrevlje Bojan (1947) PK delavec
45.	Muslič Bečer (1937) PK delavec
46.	Nemec Aleš, dipl. ing. (1943) VS projekt.
47.	Nemec Valter (1950) PK delavec
48.	Oblak Boža (1945) SS kemik
49.	Pahor Ivan (1922) VK terminar I
50.	Peric Boris (1947) PK delavec
51.	Peršolja Danilo (1924) VK v. pripr. materiala
52.	Petrovčič Rudi (1925) VK v. splošne delavnice
53.	Piščanec Silvo (1944) VK str. ključavničar
54.	Plahuta Emil (1940) KV preddelavec
55.	Prinčič Alojz (1938) PK delavec	1
56.	Repič Zvonko, dipl. ing. (1941) VS projekt.
57.	Seražin Bojan (1943) NK sklad, delavec
58.	Skalar Ludvik (1923) NS glavni vratar
59.	Skočir Stojan (1947) KV orodjar
60.	Skomina Pavel (1941) KV reparater
61.	Skrt Ciril (1928) KV skladiščni delavec
62.	Susič Helena (1940) PK delavka
63.	Šorli Marko (1943) KV vodja linije
64.	Špacapan Zvonko (1946) KV ključavničar
65.	špik Milka (1926) PK delavka
66.	štanta Pavla (1940) PK delavka
67.	štefanič Drago, dipl. ing. (1941) v. konst. orodja
68.	Vičič Fabjan (1949) PK delavec
69.	Vižintin Ernest (1934) KV kontr. materiala
70.	Žnidar Aleksander (1935) KV brusilec IV
TOVARNA ELEKTRONSKIH NAPRAV LJUBLJANA
ZA MANDATNO DOBO ENEGA LETA
1.	Bobnar Franc (1929) delov, finomeh. del.
2.	Čadež Vladimir (1947) precizni mehanik
3.	Dolenc Pavel (1921) skladiščnik
4.	Dolhar Dušan (1943) planer
5.	Filipič Radivoj (1925) skladiščnik
6.	Ižanec Maja (1930) skladiščnik
7.	Jarc Miro, d. ing. (1942) v. el. kontr. mer. lab.
8.	Kastelic Vinko (1943) strugar
9.	Klopčič Vida (1944) ref. za planske cene /
10.	Kobal Anton, ing. (1944) konstrukter
11.	Kruškič Jovan (1921) vodja splošnega odd.
12.	Kuzman Andreja, oec. (1942) organizator
13.	Mažgon Herbert (1933) samost, kontrolor
14.	Marolt Silvo (1936) samost, kontrolor
15.	Mikec Janez (1946) skupinovodja
16.	Močnik Ljudmila (1941) samostojni knjig.
17.	Novak Alojz (1944) delovodja merilnice
18.	Papež Dušan (1946) precizni mehanik
19.	Podboršek Tinka (1935) kalkulant
20.	Pupis Stane (1948) strugar
21.	Schmautz Janez (1935) delovodja merilnice
22.	Valant Jože, dipl. ing. (1935) razvijalec
23.	Velkavrh Jernej, dipl. ing. (1937) v. panoge
24.	Vukelj Jože (1943) samostojni knjig.
TOVARNA ELEKTRONSKIH INSTRUMENTOV HORJUL
ZA MANDATNO DOBO ENEGA LETA
1.	Burjak Matej (1947) kontrolor 1
2.	Cuk Minka (1944) administrator I
3.	Gorjup Brane (1932) glavni konstrukter
4.	Gregorin Janez (1941) delovodja
5.	Hartman Jovo (1940) komercialist
6.	Korenčan Štefan (1930) delavec I
7.	Paš Emil (1946) planer I
8.	Ravnohrib Janez (1900) vratar-čuvaj
9.	Sečnik Janez (1934) delovodja
10.	Selan Anton fl949) tehnolog I
11.	Trček Janez (1947) preddelavec I
12.	žagar Antonija (1946) preddelavec I
II.
Kandidatne liste za volitve v delavske svete
organizacij združenega
TOVARNA AVTOELEKTRIČNIH I IZDELKOV NOVA GORICA
ZA MANDATNO DOBO ENEGA LETA
1.	Ambrožič Ivan (1938) VK vodja linije
2.	Andrcnšek Ana (1934) PK delavka
3.	Bajec Izidor (1944) SS konstrukter I 4- BeČ Ivanka (1949) PK delavka
5. Bednar Zvonka (1951) PK delavka $• Birsa Alojz (1935) VŠ organizator '■ Bric Bojan (1949) KV preddelavec 8- Cotič Kielija (1943) PK delavka
9.	Čermelj Branko (1926) SS pers. ref.
!“• Černe Alojz (1938) VK vodja skupine Cemic Peter (1936) VS v. d. vodja nabave j-- Cotar Stana (1943) SS mater, knjig.
J3. Cuk Jože (1920) KV preddelavec Eržen Gabrijel (1937) KV preddelavec 13- Faganel Vera (1948) PK delavka “• Faganeli Pavel (1935) VK merilec I
podjetja ISKRA Kranj
17.	Ferfolja Drago (1948) PK delavec
18.	Ferfolja Rozalija (1944) PK delavka
19.	Fornazarič Anica (1943) PK delavka
20.	Fornazarič Darko (1948) KV preddelavec
21.	Gorjan Jože (1948) KV preddelavec
22.	Gregorič Cvetko (1931) KV preddelavec
23.	Gregorič Severin (1934) KV preddelavec
24.	Gulin Adrijan (1940) PK delavec
25.	Gulin Radivoj (1926) VK terminar I
26.	Hvala Damjan (1944) KV kontrolor III
27.	Hvala Milan (1946) PK delavec
28.	Jogan Silvan, ing. (1943) VŠ konstr. II
29.	Kavčič Franc (1946) KV kontrolor III
30.	Kavčič Viktor (1933) SS prodajni ref.
31.	Kerševan Miro (1947) PK delavec
32.	Kogoj Olga (1942) PK delavka
33.	Komel Tatjana (1948) KV preddelavec
34.	Konjedic Bruno (1937) SS planer proizv.
35.	Krušeč Ivan (1937) VŠ varnostni inženir
36.	Lavrenčič Aleksander (1948) KV orodjar II
37.	Lazar Ivan (1941) KV preddelavec
TOVARNA ZA ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO L JUBL J AN A-PRŽ AN
Enota:
OBRAT PRŽAN
1.	Blaznik Janez (1935) vodja dclav. kontrole
2.	Boldin Franc (1934) priučen delavec meh. del.
3.	Breznik Božo (1946) konstrukter
4.	Gosar Franc (1938) mojster orodjarne
5.	Gubane Janez (1925) skoblar
6.	Jeraj Gusti (1948) evidenca OD
7.	Jovičevič Boško (1928) komercialni referent
8.	Jurhar Edvard (1936) knjigovodja
9.	Kalan Meri (1947) raznaš. mont. gramofonov
10.	Kukovec Rado (1921) vodja splošne službe
11.	Ložar Anton (1912) mizar
12.	Šebenik Janez (1925) vodja obdelave
13.	Vukšinič Polde (1936) tchnolog-projektant
14.	Zemljarič Stane (1934) vodja skladišč
15.	Žabkar Ivan (1943) mojster mont. gramof.
Enota:
OBRAT VIŠNJA GORA
1.	Glažar Iva (1928) montažna delavka
2.	Medved Ivan (1930) preddelavec montaže
3.	Roblek Marija (1945) kontrolor
Enota:
OBRAT MOKRONOG
1.	Krese Nežka (1933) montažna delavka
2.	Penca Franc (1944) mojster montaže
3.	štefanlč Janez (1943) kontr. skupinovodja
TOVARNA ELEKTROMOTORJEV IN GOSPODINJSKIH APARATOV ŽELEZNIKI
1.	Benedik Franc (1920) vodja merilnice
2.	Bertoncelj Metod (1942) konstrukter I
3.	Bogataj Franc (1916) nabavni referent
4.	Eržen Rafko (1928) glavni tehnolog
5.	Gartnar Janko (1932) urejevalec
6.	Krek Franc (1944) delavec v brusilnici
7.	Leben Viktor (1935) prototipni delavec I
8.	Markelj Pavla (1929) delavka na traku
9.	Magušar Janez (1948) urejevalec
10.	Pfajfar Matija (1945) prevz. kontrolor 11 Šmid Milica (1948) delavka v obdelov.
TOVARNA ELEKTRIČNIH MERILNIH INSTRUMENTOV, OTOČE
ZA MANDATNO DOBO DVEH LET
1.	Arko Mira (1947) PK delavka
2.	Budič Jože, d. inž. (1937) v. priprave dela
3.	Fajfar Anica (1935) PK delavka
4.	Fajfar Jože (1933) analitik
5.	Golob Konrad (1932) mehanik
6.	Koselj Jože (1947) strojni ključavničar
7.	Lambergar Pavel (1914) vratar
8.	Pogačnik Marinka (1944) PK delavka
9.	Taler Miha (1944) orodjar
10.	Treven Jože (1947) orodjar
11.	Vidic Irena (1939) PK delavka
12.	Zorc Ignac (1942) orodjar
TOVARNA POLPREVODNIKOV TRBOVLJE
ZA MANDATNO DOBO ENEGA LETA Enota I.
1.	Kmetič Danijel, oec., (1946), knjigovodja I
2.	Kovačič Stane, ing., (1941), vodja prodaje
3.	Okorn Anton, (1947), vodja skladišča
4.	Perme Anton, (1922), vodja prodaje iskr. t.
5.	Rajšek Franc (1933), varnostni tehnik
6.	Rupnik Mirko, dipl. ing., (1940), aplikator
Enota II.
1.	Mak Albin, (1942), v. d. vodja pripr. pr.
2.	Perc Drago, (1943), operativni planer
3.	Ribič Anton, (1931), vodja osn. delavnice
4.	Smodiš Rafko, (1941), uvajalec I
5.	Strniša Stana, (1943), KV delavka
6.	Tanšek Milan, (1930), merilec
7.	Verbič Tilči, (1926), PK delavka
| Enota III.
1.	Drnekovič Ani, (1934), PK delavka
2.	Frol Franja (1948), PK delavka
3.	Godec Stane, (1948), vodja linije
*	4. Iglič Jože, (1948), vodja linije
5.	Sakelšek Pepca, (1935), PK delavka
6.	Seme Ida, (1940), brigadirka
7.	Špitalar Rado, (1946), vodja linije
8.	Šuntar Toni (1943), brigadirka
TOVARNA RADIJSKIH SPREJEMNIKOV SEŽANA
ZA MANDATNO DOBO ENEGA LETA
1.	Čepar Vlado, 1949), orodjar
2.	Fabjan Jože, (1948), str. ključavničar
3.	Matevljič Pavel, (1943), vodja galvanike
'	4. Paradiso Irena, (1941), knjigovodja OD
5.	Pavlovič Jakob, (1949), popravljalec RA
6.	Renčelj Rajko, (1941), referent nabave
7.	Samsa Janko, (1949), popravljalec RA
8.	Skok Duša, (1932), navijalka
9.	Strnad Marjan, (1941), vodja OPD
10.	Tavčar Vojko, (1946), merilec II
11.	Trampuž. Jože, (1939), vodja tov. servisa
12.	Ukmar Ervin, (1939), popravljalec
13.	Žvokelj Ivo, (1948), merilec I
TOVARNA USMERNIKOV NOVO MESTO
ZA MANDATNO DOBO ENEGA LETA
1.	Babič Vincent, (1942), konstruktor III
2.	Korče Milan, (1938), mojster mont. kontr.
3.	Košmerl Alojz, (1937), pom. mojstra v prod.
4.	Kovačič Jožica, (1932), vodja finanč. sekt.
5.	Miklič Anton, (1946), ključavničar
6.	Potokar Jože, (1939), v. d. vodja nabave
7.	Rajk Janez, dipl. ing., (1938), vodja sekt. kvalitete
8.	Ruf Franc, (1949), elektromehanik
9.	Sečan Anton, 1944), tehnolog
10.	Simunovič Štefan, (1922), mojster lakirnice
11.	Surla Jože (1940), vodja prevzema
12.	Zajc Božidar, ing., (1948), konstruktor II
13.	Željko Karel, (1937), v. skupine v montaži
I ISKRA — STROKOVNE SLUŽBE ZP
ZA MANDATNO DOBO ENEGA LETA
II.	Drago Cenčič (1940) planer, analitik 2. Vlado Ileršič (1919) strok, sodelavec
3.	Marija Kristan (1930) person. referent
4.	Drago Kump (1910) šofer
5.	Polde Pretnar (1923) org.-projektsst.
6.	Breda Rak (1937) vod. zbir. knjigovodstva
7.	Marta Vidmar (1923) tajnica gen. direktorja
» Instrumenti« Otoče
Zbor delovne skupnosti
» Polprevodniki« Trbovlje
Nova organizacijska shema -pot do' boljšega poslovanja
Dne 7. aprila je bil v naši tovarni zbor delovne skupno-»ti, na katerem smo predlagali in kandidirali kandidate za delavski svet tovarne. Poleg izbora kandidatov smo obravnavali poročilo samoupravnih organov v pretekli mandatni dobi oziroma se pogovarjali o aktualnih problemih zaposlenih delavcev.
Poročilo samoupravnih organov je ugotavljalo bogato in obširno dejavnost delavskega sveta, upravnega odbora in njunih komisij. Poleg nalog, ki so več ali manj standardne, pa je bilo v pretekli mandatni dobi sprejetih nekaj pomembnih aktov, ki bodo v bodoče v veliki meri usmerjali delo in odnose v naši tovarni. To so predvsem statut tovarne, srednjeročni razvojni in proizvodni program ter pravilnik o delitvi osebnih dohodkov.
K sprejemu statuta so nas silile poleg zahtevanih zakonskih sprememb tudi notranje potrebe. Bivši statut ni več registriral in urejeval vrste odnosov, ki so se pojavljali in uveljavili. Stališče samoupravnih organov pri
obravnavi statuta je bilo, da statut, razen v izjemnih primerih, kjer to zahtevajo zakonski predpisi, načelno opredeljuje vse odnose, stvar konkretnih pravilnikov in drugih aktov pa je, da te odnose precizirajo.
O srednjeročnem razvojnem in proizvodnem programu tovarne, ki je sprejet kot programska orientacija, ne bi obširneje poročali, ker so imeli bralci našega časopisa že možnost o tem več slišati.
Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ki je bil sprejet pred kratkim, spreminja nekatere dosedanje delilne odnose. Osnovno izhodišče je analitska ocena delovnega mesta in nova osebna ocena. Oba ta dva elementa naj v prihodnje zagotovita čimbolj realno nagrajevanje po rezultatih dela. Seveda si pri tem ne delamo nobenih iluzij, da smo s tem dosegli neko idealno rešitev.
Smatramo ga lahko za bistveni napredek v primerjavi s prej veljavnim pravilnikom.
Samoupravni organi so prav tako ugotovili s potrditvijo zaključnega računa, da je
(Dalje na 7. strani)
V eni od letošnjih številk sem omenil, da smo se v tovarni »Polprevodniki« letos lotili celotne organizacijske preosnove tovarne. Pri tem smo upoštevali splošne zahteve in specifičnosti; to je mlada organizacija, ki zaposluje zelo mlad kader (poprečna starost 24 let), njena dejavnost pa je izredno perspektivna. Značilna pa je bila tudi izredno hitra menjava vodilnih ljudi, kar je eden od vzrokov za še ne povsem prebolelo krizo pri poslovanju.
Boljša politika kadrovanja in ne nazadnje tudi materialna stimulacija so prispevali h konsolidaciji kadra, ki je zamenjal prejšnje vodilne. V tovarni je sedaj veliko mladega kadra iz Zasavja, ki pod vodstvom starejših in izkušenih članov kolektiva skuša doseči kompaktnost tovarne.
Glede na večje personalne spremembe ter razvoj tovarne je bilo potrebno sprejeti novo organizacijsko shemo, ki naj zagotovi plodno sodelovanje in poslovanje. Pri re-
organizaciji tovarne je z izrednim razumevanjem sodeloval novi direktor inž. Janko Pucelj. Na njegovo pobudo in pobudo šefov sektorjev smo pripravili organizacijsko shemo, ki naj bi organizirala tovarno po funkcijah del in sicer bi prikazala opravljanje funkcij ločeno po sektorjih in v logičnem zaporedju del.
Shema je takale: direkcija: funkcija vodenja in upravljanja
splošni sektor: splošna, kadrovska, varstvena funkcija in funkcija organizacije tehnični sektor: funkcija operativne priprave, razvoja in tehnologije, proizvodnje, kontrole in vzdrževanja gospodarski sektor: funkcija stroškovnega in finančnega računovodstva, komerciale in analiz
sektor vezij: funkcija razvoja, konstrukcij in montaže.
Pomembna novost v sistemu je funkcija razvoja in tehnologije, ki bo skrbela za ekonomski in tehnični razvoj tovarne. Raziskovala bo
tehnologijo in ocenjevala kdaj in v koliki meri bi se splačalo nove dosežke vpeljati v proizvodnjo ter skrbela za že vpeljano tehnologijo. Komplicirana proizvodnja za hteva večjo povezanost z razvojno tehnološkim oddelkom, kontrolo ter ostalimi služba mi tehnične narave, zato je ustanovljen enoten tehnični sektor. Vodstvo tehničnega sektorja ima sedaj večje možnosti ukrepanja po vsej tehnični strani in ima zato tudi večje odgovornosti. Vzporedno s tehničnim sektorjem pa se vse bolj razvija gospodarski sektor, ki mora dobiti denar, nabaviti material ter elemente prodati. — Splošni sektor bo okrepljep predvsem v kvalitetnem smislu, saj bo zaseden s psihologom, organizatorjem ter socialnim delavcem.
Z upoštevanjem opisane sheme smo izdelali predlog nove organizacije in sistemizacije delovnih mest. Nova organizacija obsega organigram tovarne kot makro organizacijsko shemo ter sheme sek-(Dalje na 7. strani)
Boj za »drobtinice«
(Nadaljevanje z 2. strani)
dar gre za nakup tako dragih naprav...
Izbrane centrale nimajo atesta — takšna je druga trditev, ki ji ob robu stoji očitek, da bo Jugoslavija poligon za nepreizkušene naprave. Dejansko pa takšne centrale že obratujejo v Belgiji, zanje so se v Evropi odločili v desetih deželah, v ZDA pa jih prav tako že dlje uporabljajo.
V »Iskri« bodo že v začetku sami izdelali približno 60 odstotkov naprav. Razumljivo je, da računalnika »Iskra« nikoli ne bo sama izdelovala.
Iskra ima z Bellom razen licenčnih tudi kooperacijsko pogodbo, ki govori o delijh naprav, ki jih bo Iskra izdelovala za celotno proizvodnjo belgijske tovarne. Povsem neresnična je trditev, da bo ptt podjetje plačalo nove centrale v devi-«h. Vse pogodbe so sklenjene za plačilo v dinarjih! Pri Iskri se dobro zavedajo, da bodo morali izvoziti toliko drugih izdelkov, da bodo zbrali devize za nakup manjkajočih delov naprav. Torej morajo izpolniti letošnji delovni plan izvoza (okoli 20 milijonov dolarjev). Utrne pa se vprašanje, kje je »Nikola Tesla« dobila devize za nakup reprodukcijskega materiala na zahodu, ko je znano, da zagrebška tovarna svoje centrale izvaža izključno na vzhod (Moskva, Budimpešta)?
STRAH PRED NOVIM?
Iskra Commerce je podpisala pogodbe, kjer so kot roke dobav določili konec leta 1974 oz. konec leta 1973.
Tako smo z medsebojnimi očitki opravili. Povrnemo se lahko le k zahtevi iz Zagreba, naj bi ZIS in zvezna skupščina dosegla revizijo licitacije?! Zdaj, ko se je trinajst delavskih svetov samoupravno odločilo za na-
kup naprav, s katerimi bodo po svoji želji in hotenju modernizirali podjetje?!
Zastavimo si lahko vprašanje — ob trditvah, da se je zagrebška tovarna, »reno-mirani proizvajalec« zaradi takšne odločitve znašel v težkem položaju — kako so načrtovalci razvoja »Nikole Tesle« mogli pričakovati, da je modernizacija ptt omrežja Jugoslavije »rezervirana za njihovo tovarno«? Mar so
»Iskra-Commerce« je že sklenila pogodbe z 11 jugoslovanskimi PTT podjetji v skupni vrednosti 697,5 milijonov dinarjev, medtem ko je »Nikola Tesla« podpisal pogodbe s 4 hrvatskimi PTT-podjetji v skupni vrednosti 104 milijonov dinarjev. Nekaj zanimivih podatkov iz pogodb:
POGODBE: »ISKRA-COMMERCE« (Sistem: Metaconta 10 c)
Beograd, Titograd, Priština, Niš, Kragujevac in Titovo Užice — 360 milijonov dinarjev,
Sarajevo — 60 milijonov dinarjev,
Ljubljana — 128 milijonov dinarjev,
Novi Sad — 57 milijonov dinarjev,
Banja Luka — 5 milijonov dinarjev.
tovarno zgradili samo zaradi te modernizacije — kaj pa, če modernizacije ne bi bilo?
Zvezne in ogorčene izbruhe iz Zagreba lahko razumemo kot strah pred novim, pa tudi kot krajevno zaprtost, ki se manifestira v trditvi, da sta Kranj in Niš skovala »zaroto zoper Zagreb« in da hočeta »dis-locirati« telekomunikacijsko proizvodnjo iz Zagreba na svoje območje.
Tuzla — 37,5 milijonov dinarjev.
»NIKOLA TESLA«
(Sistem: crossbar)
Zagreb, Rijeka in Osijek — 104 milijone dinarjev, (vsaka telefonska tranzitna postaja — 26 milijonov dinarjev).
LICENCE:
»ISKRA COMMERCE«
Bell Telephone (Belgija) »NIKOLA TESLA«
L. M. Ericsson (Švedska)
V enajstih pogodbah med »Iskro-Commcrcc« in jugoslovanskimi PTT podjetji je med plačilnimi pogoji zapisano, da bodo naročniki tranzitnih telefonskih central položili 10-odstotni avans, medtem ko je dobavitelj odobril kredit s 7-letnim rokom vračanja.
(Po Delu)
Pogodba organizacije Iskra Commerce z 11 jugoslovanskimi PTT podjetji
Na mednarodni licitaciji jugoslovanske skupnosti PTT podjetij za nabavo 11 tranzitnih avtomatskih polelektronskih telefonskih central je s svojo ponudbo uspel »Iskra-Commerce«, ki bo zagotovil telefonskim centralam od Beograda, Prištine in Titograda do Ljubljane sodobno opremo do konca leta 1974. »Iskra« bo proizvajala telefonske centrale v poslovnem sodelovanju z »Bell-Telephonom« in El Niš, jugoslovanski podjetji pa bosta zagotovili 60 odstotkov opreme v svoji proizvodnji. Štiri PTT podjetja iz Hrvatskc so se odločila za »cross-bar« sistem zagrebškega podjetja »Nikola Tesla«.
'T pokoj je odšla tov. EMA LAVTAR Iz odd. »Služba kvalitete« v kranjski tovarni. Soddav-' '' se za -r-veta darila in dobre želje iskreno zahvaljuje in jim želi še mnogo uspehov pri
- ve . L _:’aljnem u—j
Sindikalni občni zbor ZZA
(Nadaljevanje z 2. strani) se zlasti v zadnjem času ZZA ukvarja z raznimi dejavnostmi, če hoče s tako ustvarjenimi finančnimi sredstvi ohraniti prepotrebne strokovne sodelavce in svoj obstoj. Da je odnos med ZP Iskra in ZZA nemogoč govori tudi to, da ZZA pri vseh teh problemih celo kreditira tekoči razvoj za potrebe tovarn ZP, ker le-te dolgujejo ZZA za opravljene naloge dokajšnje zneske. Takšno stanje vsekakor narekuje odločne ukrepe za izboljšanje položaja ZZA in njegovih odnosov do organizacij in ZP.
Sindikalna organizacija ZZA je v preteklem dveletnem obdobju dokaj aktivno delovala na področju skrbi za članstvo in izboljšanju življenjske ravni zaposlenih. Nedvomno je del njenih prizadevanj bilo tudi urejevanje osebnih dohodkov, k čemer je sindikat prispeval predlog kriterijev za delitev OD. Leti so bili korigirani v juliju preteklega leta, do nadaljnje uskladitve v decembru pa ni prišlo zaradi splošnih stabilizacijskih ukrepov in tako poprečni OD dosegajo 2050 din. Na osnovi razpoložljivih sredstev so lani 52 od 98 prosilcem za stanovanje omogočili, da so stanovanjsko vprašanje rešili. Nadalje so na predlog obratne ambulante 36 sodelavcev 1. 1969 poslali na preventivno ali kurativno zdravljenje, prav tako pa skupno 16 otrok zaposlenih v klimatska zdravilišča. Lani je bil sindikat ZZA na tem področju še aktivnejši, saj je 62 sodelavcem ob delnem sofinanciranju omogočil preventivno in klimatsko zdravljenje ob morju ali v gorskem svetu, prav tako pa tudi 20 otrokom zaposlenih. Sindikat pa je z enkratno denarno pomočjo pomagal tudi nekaterim socialno šibkim sodelavcem, oz. nekaterim, ki jih je prizadela dolgotrajnejša bolezen, ali smrt v družini. Nadalje je sindikalna organizacija svojemu članstvu omogočila nekatere ugod-nostne nakupe kuriva, gospodinjskih strojev in tekstila, izvedla pa je tudi dve solidarnostni akciji, v katerih so člani kolektiva zbrali
19,380 dinarjev za pomoč nerazvitemu kozjanskemu področju, zbrali pa so tudi večjo količino otroških oblačil in se s tem odzvali vabilu RK Slov. Bistrica. Pomemben pa je bil v tem obdobju tudi delež sodelavcev ZZA na področju krvodajalstva, čeprav so na občnem zboru ugotavljali, da bi bil odziv lahko še večji.
Sindikalna organizacija je bila v tem obdobju aktivna tudi na področju kulturno-prosvetne dejavnosti, zlasti pa Je na področju športne aktivnosti. Posebno športniki ZZA so v teh letih dosegli dolgo vrsto lepih rezultatov, o katerih smo v našem listu sproti poročali.
O ugotovitvah v poročilu bi lahko napisali še marsikaj o raznih aktivnostih sindikalne organizacije ZZA, vendar o tem morda še kdaj drugič.
Po poročilu o delu sindikata je delegatom na občnem zboru spregovoril v. d. direktorja ZZA dr. Jože Gogala. Pohvalil je zlasti skrb sindikata za socialno ogrožene sodelavce, prav tako pa tudi ostala področja, na katerih je sindikalna organizacija v pretekli mandatni dobi dosegla lepe delovne rezultate. Tudi on je govoril o odnosih v ZZA in znotraj ZP, o slabi likvidnosti ZZA, prevelikih zalogah in nedokončanih nalogah in vrsti drugih pomembnih vprašanj ZZA in njegovega delovanja.
čeprav je sprva kazalo, da se po obeh poročilih ne bo razvila razprava, se je le-ta pozneje razživela in so številni delegati na občnem zboru osvetlili še mnoga druga vprašanja, o katerih morda ni bilo govora v poročilih. Po končani razpravi so dali dosedanjemu izvršnemu odboru sindikalne organizacije razrcšnico, nato pa z javnim glasovanjem potrdili listo za novi izvršni odbor, ki bo prav tako imel na vseh področjih dovolj dela. Ob koncu občnega zbora so sprejeli tudi sklepe, ki naj bodo vodilo novemu izvršnemu odboru v prihodnjem obdobju. Te sklepe bomo objavili ob drugi priložnosti.
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
Iskrice
če ne slišiš kritik o svojem delu je možno dvoje; da dobro delaš ali pa da te ne upajo več kritizirati.
*
Res je, da so po zakonu vsi delavci, še bolj pa je res da vsi ne delajo.
*
Namesto zakona, ki dovoljuje zvišanje osebnih dohodkov za 11 %, bi bil mnogo boljši zakon, ki bi predpisal, da bi vsi morali za 11 caj več delati.
*
Kupili smo stroj, ki je nadomestil 20 ljudi v proizvodnji, ne moremo pa dobiti stroja, ki bi nadomestil vsaj 3 ljudi v upravi.	-lin
zvieëkï iz sklepov samoupravnih organov
SKLEPI
5. zasedanja delavskega sveta (2. 4. 1971)
£ DS ZP sprejme predlog gospodarskega plana ZP ISKRA Kranj za leto 1971. Ta gospodarski plan je tudi načrt v smeri stabilizacije poslovanja v ZP ISKRA za leto 1971.
Istočasno DS ZP sprejme tudi poročilo o izvajanju funkcije Marketing in poročilo o porabi sredstev za osvajanje tujih tržišč v letu 1970 in predlog programa teh dejavnosti za leto 1971, vse od ISKRA-Commerce ter poročilo o delu služb za dejavnost 1 in 2 v letu 1970 in program s področja dejavnosti 1 za leto 1971, z zapisnikoma sej komisije za dejavnost 1, vse od Zavoda za avtomatizacijo.
Vse gradito je smatrati kot poslovno tajnost.
DS ZP ugotavlja naslednje:
a)	V planu predviden obseg proizvodnje je ob stanju, ki je trenutno na tržišču in ki se, predvideva v letu 1971, realen in upravičen.
b)	Zaposlovanje delovne sile, še posebej nekvalificirane, vzbuja utemeljeno bojazen, če so organizacije ZP dobro ocenile situacijo poslovanja v letu 1971.
DS ZP priporoča naslednje:
c)	Službe Zavoda za avtomatizacijo — zlasti za dejavnost 1, naj v večji meri propagirajo svojo dejavnost organizacijam ZP, ker organizacije ZP verjetno niso dovolj seznanjene s tem, kaj lahko dobijo na področju te dejavnosti pri Zavodu za avtomatizacijo. Tehnične službe tovarn pa naj se tudi bolj seznanijo z možnostmi uslug, ki jih nudi dejavnost 1 in naj se teh uslug tudi v večji meri poslužujejo.
č) Zaradi premajhnih obratnih sredstev je treba uporabiti vsa možna sredstva, zlasti v smeri zmanjšanja terjatev in eventuelno tudi odklanjati kupce, od katerih ni možno pričakovati hitrega ali pa vsaj v doglednem času ustreznega plačila.
d)	Vse sile je treba usmeriti, zlasti v Iskra-Commereu, na znatno povečanje izvoza, posebno na konvertibilna področja. Na to naj se zlasti orientirajo Marketing, Služba za osvajanje tujih tržišč in tudi Zavod za avtomatizacijo kot razvojna organizacija.
£ DS ZP v zvezi z gospodarskim planom ZP sprejme naslednje sklepe:
a)	Strinja se s sklepi, ki jih je sprejel Odbor za poslovno politiko ZP ob priliki obravnavanja predloga gospo
darskega plana za leto 1971 na svoji 15. seji dne 30. 3. 1971 ter jih kot take sprejme tudi za svoje sklepe in se glasijo:
1.	DS ZP naroča vsem delavskim svetom organizacij ZP, kjer je zaposlovanje delavcev prekomerno, da obravnavajo politiko zaposlovanja v svojih organizacijah in da dajo obrazložitve za prekomerno zaposlovanje delavskemu svetu ZP, kar bo DS ZP obravnaval na enem izmed svojih zasedanj.
Predlog, kateri delavski sveti organizacij v sestavu ZP naj bi obravnavali to, pripravi Organizacijsko - kadrovsko področje.
DS ZP vzame na znanje, da je generalni direktor informiral navzoče člane Odbora za poslovno politiko ZP in direktorje, ki niso člani Odbora za poslovno politiko ZP, da je bil poslan vsem direktorjem organizacij ZP 2. osnutek Splošnega družbenega dogovora o pravilih in merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov s samoupravnimi sporazumi ter o merilih za presojo in oceno skladnosti samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v gospodarskih delovnih organizacijah z določili zakona, ki ga naj bi sprejeli Izvršni svet skupščine SRS, Gospodarska zbornica SRS in republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, in jim priporoči, da naj jim prejeto gradivo služi za orientacijo pri konkretiziran ju politike delitve osebnih dohodkov v svojih organizacijah.
DS ZP vzame na znanje, da je tov. Čebela, predsednik sindikalnega odbora ZP Iskra informiral člane Odbora za poslovno politiko ZP v zvezi z družbenim dogovorom.
2.	DS ZP se strinja, da se delilno razmerje med skladi in OD na strani 55 pri Orodjarni spremeni na 95:5.
3.	Pri poglavju XIII. PRISPEVKI ZA RAZNE SLUŽBE IN SKLADE so bili na podlagi podanih obrazložitev za vsako posamezno dejavnost in na osnovi razprave sprejeti naslednji sklepi:
a)	DS ZP sprejme sklep, ki sta ga že sprejela Odbor za poslovno politiko ZP in kolegij direktorjev, Id niso člani Odbora za poslovno politiko ZP, z dne 25. 3. 1971, pod ad 3) tč. 2/a in ki glasi: »DS ZP se strinja, da se z ozirom na to, ker smo pred sprejemom novega statuta ZP, v katerem so določene osnove in merila za financiranje raznih služb in skladov pri ZP in ker se je DS ZP na svoji seji dne 25. 9. 1970 ob priliki obravnave in sprejema osnovnih smernic poslovne politike za leto 1971, s takim načinom financiranja že strinjal, sprej-
me glede financiranja raznih služb in skladov pri ZP še naslednje sklepe:
»Organizacijske enote odvajajo sredstva v rezervni sklad ZP, sredstva za spiošno-tehnično dejavnost ZP, ter plačujejo prispevke za Marketing dejavnost, osvajanje tujih tržišč in za Strokovne službe ZP za leto 1971 po osnovah in merilih, kot so navedena v predlogu novega statuta ZP, odnosno po variantah II., ki so navedene v predlogu gospodarskega plana za leto 1971, pri čemer pa se smatrajo vsa oddvojena sredstva an prispevki le kot akontacija. Dokončni in veljavni obračun za loto 1971 pa se bo napravil po osnovah, sprejetih v novem statutu ZP.«
b)	DS ZP sprejme na znanje poročilo o dejavnosti 1 v letu 1970 in program nalog s področja dejavnosti 1 za loto 1971 od januarja 1971 oziroma marca 1971 Zavoda za avtomatizacijo. Istočasno pa sprejme na znanje tudi zapisnik 25. seje komisije ZP ISKRA za dejavnost 1 z dne
3.	3. 1971 in 26. seje z dne 24.
3.	1971.
DS ZP se strinja, da se program nalog s področja dejavnosti 1 za leto 1971 financira po predloženem proračunu v višini din 5.110.000, da se porabi za financiranje programa nalog za dejavnost 1 še prihranek iz leta 1970 v višini 152.397 din in da se pritegne k financiranju dejavnosti 1 še ISKRA-Commerce in Zavod za avtomatizacijo, da se bodo postavljene naloge realizirale.
c)	DS ZP sprejme na znanje poročilo o izvajanju funkcije Marketing v letu 1970 in program za leto 1971 ter poročilo o porabi sredstev za osvajanje tujih tržišč v letu 1970 in predlog nro-grama za leto 1971 z dne 16. 3. 1971 — vse od Iskra-Com-mcrce ter se strinja s proračunom za financiranje Marketinga za leto 1971 v višini 1.000.000 din po varianti II. in za financiranje osvajanja tujih tržišč za leto 1971 v višini 1.000.000 din, kot je navedeno v predlogu gospodarskega plana ZP za leto 1971.
č) DS ZP sprejme predlog za financiranje rezervnega sklada ZP v višini 5.000.000 din po varianti II. predloga gospodarskega plana ZP za leto 1971 ter zadolžuje Finančno - računovodsko področje ZP, da predloži ob poslovnem poročilu ZP ISKRA za leto 1970 pregled obveznosti ZP, ki so nastale iz poslovanja ZP v prejšnjem obdobju ter načrt pokrivanja teh obveznosti.
d)	DS ZP sklene, da se financirajo Strokovne službe ZP po predloženi varianti II. v gospodarskem planu ZP za
leto 1971 ter se strinja s proračunom v višini 6.000.000 din. O dokončni razdelitvi proračuna, to je koliko se porabi za financiranje Strokovnih služb in koliko za pokritje drugih stroškov ZP, ki izvirajo iz poslovanja ZP v preteklih letih, pa se bo odločilo ob priliki obravnave poslovnega poročila ZP za leto 1970.
e)	DS ZP sklene, da se znesek za financiranje Strokovnih služb ZP iz tč. d) v letu 1971 poveča za din 380.000, ki naj se uporabijo za namene iz prvega dela predloga organizacijsko - kadrovskega področja ZP z dne 29. 3. 1971 glede uporabe teh sredstev.
f)	DS ZP glede financiranja glasila Iskra potrjuje sklep, ki ga je že po tem vprašanju sprejel Odbor za poslovno politiko ZP na svoji 14. seji dne 23. 2. 1971 pod toč. 93), ki se glasi:
»Odbor za poslovno politiko ZP sprejema poročilo uredniškega odbora o problematiki glasila delovnega kolektiva ZP ISKRA z dne 19.
1.	1971 ter naroča uredniškemu odboru, da naj nadaljuje z delom v smeri izboljšanja glasila, tako po vsebini kot tudi po obliki. Strinja se s predlagano ceno po predlogu v navedenem poročilu. V kolikor pa bi prišlo do povečanja cene, z ozirom še na izboljšanje oblike in tudi vsebine glasila, pa se lahko dvigne cena do 1,00 N din za komad glasila.«
g)	DS ZP glede financiranja uprave Počitniške skupnosti ZP za leto 1971 sklene, da se pokrije znesek v višini
18.630.000	S din s prispevki, ki so razdeljeni po varianti II., predloga Počitniške skupnosti ZP z dne 22. 3. 1971.
3.	Nadalje DS ZP sprejema še dodatne sklepe:
a)	Na eni izmed prihodnjih sej bo DS ZP obravnaval problematiko raziskovalno-razvoj-
ne dejavnosti, posebno še glede višine in porabe sredstev za to dejavnost v ZP, Za pripravo gradiva je zadolžen generalni direktor ZP.
b)	DS ZP ponovno opozarja organizacije ZP na izvaja nje smernic, ki so bile dani in sprejete na 4. zasedanju DS ZP z dne 22. 1. 1971 v zve zi s kadrovsko problematika v ZP.
c)	Pri poglavju financiranje Marketinga je treba v zvezi z razliko med predračunom 260 milij. SD in 100 milij SD, ko so odobrena, vnesti še tekst: »Ostale individualne naloge financirajo posamezne organizacije kot naročniki oz. koristniki v dogovoru z Iskra-Commercc.«
4.	DS ZP v zvezi s problematiko Počitniške skupnosti ZP sprejme še naslednje sklepe:
a)	DS ZP je treba čimprej predložiti osnovni koncept razvoja Počitniške skupnosti ZP ISKRA s stališči organizacij ZP in ali so pripravljene ta koncept financirati ali ne, kar je DS ZP že sklenil na svojem 6. zasedanju dne 6.
2.	1970.
b)	DS ZP se strinja s skle pom Odbora za poslovno politiko ZP, s katerim je dal soglasje Počitniški skupnosti, da vodi razgovore z ISKRA-Commerce glede oddaje počitniškega doma na Bledu v upravljanje ISKRA-Commer-cu in nato poda ustrezen predlog.
c)	DS ZP pooblašča generalnega direktorja ZP ISKRA Kranj, da sklene pogodbo Z3 nakup zemljišča na Dugem otoku, kjer ima Počitriška skupnost ZP svoj kamp Mir, za vrednost v znesku do 100.000,00 din. Vsi stroški bremene ZP.
5.	Šolski center ZP Iskta Kranj in ustrezne Strokovne službe ZP se zadolžijo, da do konca meseca aprila 1971
(Dalje na 7. strani)
ISKRA — ZAVOD ZA AVTOMATIZACIIO, LJUBLJANA potrebuje za zasedbo prostih delovnih mest v razvojnem sektorju za elemente naslednje sodclrvcc:
TEHNIKA ELEKTRO ALI STROJNE SMERI
za normirsko delo v poskusni proizvodnji
Pogoj: dokončana tehniška srednja šola, poznavanje organizacije dela in normiranja delovnih postopkov
TEHNIKA ELEKTRO SMERI
za delovno mesto kontrolorja poskusne proizvodnje
Pogoji: dokončana tehniška srednja šola in zaželena praksa na delovnem mestu kontrolorja.
Interesente prosimo, da pošljejo pismene ponudbe or-ganizacijsko-kadrovskemu oddelku Zavoda za avtomatizacijo, Ljubljana, Tržaška c. 2.
Rok za prijavo je 14 dni po tej objavi, sicer pa objava velja do zasedbe delovnih mest.
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
(Nadaljevanje s 6. strani') •predložijo v obravnavo podroben načrt rešitve problema Poklicne šole v Ljubljani. Za predložitev gradiva je odgovoren direktor Šolskega centra ZP Iskra.
0 DS ZP sprejema pravilnik o štipendijah z dne 22. 2. 1971, ki ga je predložilo Organizacijsko - kadrovsko področje in je o njem razpravljal tudi Odbor za poslovno politiko ZP na svoji seji dne 30. 3. 1971 in sc strinja z mnenjem tega odbora, da se spremeni tisti del pravilnika, ki govori o višini štipendije in načinu določanja višine štipendije, v tem smislu, da sc to določi z dogovorom med posameznimi organizacijami ZP po regijah in za vsako leto posebej.
skupnosti
podatkov. Ugotovljeno je bilo, da je imel delavski svet 9 zasedanj, upravni odbor pa 29 sej. Pri tem je bilo žal — tudi ugotovljeno, da so posamezni člani delavskega sveta smatrali, da je njihova udeležba na zasedanjih njihova zasebna zadeva, ne pa pravica in dolžnost do volilcev.
V razpravi je bilo postavljenih vrsta vprašanj o posameznih dejavnostih tovarne, ki delavce posredno ali neposredno zadevajo. Težišče razprave je bilo na informativni dejavnosti, kjer je bilo ugotovljeno, da je potrebno izboljšati predvsem neposredne oblike informiranja s pomočjo informativnih zborov, v posameznih primerih pa tudi v obliki pismenih obvestil vsem članom delovne skupnosti.
Zbor delovne skupnosti se je tudi seznanil z dosedaj poznanimi pripravami za sklepanje družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov.
Zbor delovne
(Nadaljevanje s 4. strani) bilo poslovanje v preteklem letu uspešno. O zaključnem računu bomo še naknadno poročali. Zaključena je bila večja investicija, s katero smo dobili nove proizvodne prostore, bistveno se je povečal obseg proizvodnje ter dohodek in osebni dohodki tovarne. Veliko mero opreznosti pa so pokazali samoupravni organi pri obravnavi in sprejemu proizvodnega in gospodarskega plana tovarne za letošnje leto. Napovedane in nekatere tudi izvajane spremembe pri našem gospodarskem življenju so nas opozorile k previdnosti. Stabilizacijski program, ki v tem času dobiva konkretne ohli-ke, bo verjetno prisilil gospodarstvo k nižjim stopnjam rasti proizvodnje, kakor smo jo vajeni sedaj ter s tem v zvezi tudi k manjšemu investiranju in manjši porabi.
Na kraju poročila samoupravnih organov je bilo dodanih še nekaj statističnih
Nova organizacijska shema
@ DS ZP se strinja s pristopom ZP ISKRA k Razširjenemu republiškemu računskemu centru s svojim deležem v ERC v višini din
3,195.561,00	po predlogu Organizacij sko-kadrovskega področja z dne 31. 3. 1971. Ta sredstva ZP ISKRA vlaga za nedoločen čas v skladu s sklenjeno pogodbo o razširitvi Republiškega računskega centra z dne 25. 12. 1970, ki jo s tem sklepom DS ZP sprejema in potrjuje.
© DS ZP sprejme na znanje poročilo o pregledu priznanih patentov, tehničnih izboljšav in objavljenih publikacij v letu 1970 v okviru ZP ISKRA podano od Komisije za izume in tehnične izboljšave pri DS ZP od aprila
(Nadaljevanje s 4. strani) torjev z mikroshemami oddelkov. Sistemizacija delovnih mest prikazuje naziv delovnega mesta, zahtevano kvalifikacijo, dodatno znanje za opravljanje del na določenem delovnem mestu in število delovnih mest.
Tako pripravljen predlog o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest smo po p: odhodnem razgovoru s šefi sektorjev dali v obravnavo tovarniškemu kolegiju, ki je predlog skrbno proučil, predlagal nekatere spremembe in ga oddal v obravnavo upravnemu odboru tovarne. Le-ta je predloge sprejel, dodal nekaj sprememb in dopolnjene dal v javno obravnavo. Predlog o organizaciji in sistemizaciji smo objavili po delovnih enotah Istočasno je upravni odbor zadolžil direktorja, da tolmači predlog delovni enoti proizvodnje, tehničnega direktorja za delovno
enoto tehnični sektor razen oddelka proizvodnje, ter šefa komerciale za delovno enoto gospodarski in splošni sektor. Razprave so bile zelo dinamične, novi predlog pa je spet doživel korekcijo. Upravni odbor je tak predlog sprejel ter dal v obravnavo delavskemu svetu, ki ga je na seji 31. marca sprejel.
Nadaljne delo na tem področju je opis del za posamezna delovna mesta, kjer je točno razvidno območje dela, pooblastila in odgovornost. Menimo, da je nova organizacijska shema v dani situaciji najboljša rešitev. Zavedamo se, da je njena funkcionalnost odvisna predvsem od kadrovske zasedbe — torej od ljudi. Nikakor si ne predstavljamo, da je nekaj trajnega. Ne, po potrebi jo bomo lahko spremljali in dograjevali, vse pa v cilju iskanja najbolj ugodne rešitve.
Franci Borovič
1971 in se strinja, da se posameznikom podelijo svečana priznanja na delavskih svetih po posameznih organizacijah ZP. Istočasno DS ZP čestita vsem nagrajencem.
DS ZP zadolžuje Odbor za poslovno politiko ZP, da do naslednje seje DS ZP pripravi smernice na politiko objavljanja publikacij v okviru ZP ISKRA in da poda obrazložitev, kdo je zadolžen za to konkretno dejavnost in kako se naj financira.
Dirke
mopedistov v Pržanu ne bo
Že nekaj let sem so športniki v tovarni »Avtomatika« za delavski praznik — 1. maj izvedli tradicionalno dirko mopedistov, ki je zlasti v zadnjem času že skoraj prešla v vseiskrško športno prireditev. Žal pa te dirke za letošnji delavski praznik ne bo.
Mnogi se vprašujejo, zakaj bo ta zanimiva vsakoletna prireditev letos odpadla. Športna komisija pri sindikalni organizaciji »Avtomatika« nam je s tem v zvezi sporočila naslednje:
Zaradi lanske tragične nesreče na cestnih hitrostnih dirkah v Kamniku, sta UJV in Avtomoto zveza Slovenije poostrila varnostne predpise. Organizacija takšne dirke z mopedi bi zahtevala za našo sindikalno organizacijo praktično neizvedljive varnostne ukrepe in stroške, zato je športna komisija bila kljub vrsti razgovorov in predložitvi celotne dokumentacije o dirki z mopedi, prisiljena odstopiti od letošnje dirke. Ob teh novih predpisih za organizacijo podobnih dirk celo ni uspela, da bi ji dovolili organizirati mopedistov-ski kros na krajši progi ob tovarni.
Iz teh razlogov torej letos dirke z mopedi na Pržanu ne bo, pač pa bodo pržanski športniki z aktivnostjo v drugih športnih disciplinah kljub temu dostojno proslavili letošnji delavski praznik.
V teku so tekmovanja kegljačev, strelcev z zračno puško, igralcev namiznega tenisa in šahistov. Vendar tekmovanja v počastitev l.maja še niso končana, zato bomo o njih še poročali.
ISKRA — glasilo delovno ga kolektiva ZP Iskra Kranj, ndustrije za elektromehaniko. telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Od govorni urednik: Janez Sile — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj. Savska loka 4, telefon 22-221, int. 333 — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk* Kranj
11. avto rally (v počastitev | 25-letnice ISKRE
= V počastitev 25 letnice ISKRE bo komisija za šport in E rekreacijo pri sindikalnem odboru ZP organizirala prvo E tekmovanje motoriziranih Iskrašev. Organizator želi, da bi E bila ta vrsta tekmovanja tradicionalna, zato se vsem ude-E ležencem in vsem ostalim, ki so in bodo rally podprli H vnaprej zahvaljujemo.
POGOJI ZA PRIJAVO:
1	1. Na rallyu ISKRA 71 lahko sodelujejo vsa vozila, ki
= so homologirana kot turistični avtomobili kategorije »A« = v smislu mednarodnega športnega pravilnika FIA ter se s razvrščajo v naslednje kategorijske razrede:
H razr. I. — avtomobili domače proizvodnje do 785 cm3 (na-= cionalni razred)
E razr. II. — avtomobili domače in tuje proizvodnje do | 1.000 cm3
Š razr. III. — avtomobili domače in tuje proizvodnje od p 1.001 do 1300 cm3
E razr. IV. — avtomobili domače in tuje proizvodnje E nad 1.300 cm3.
j§ Vozila iz I. razreda imajo lahko samo naslednje izbolj* 1 šave: volan je lahko z lesenim obročem, ščitnik za karter E in po želji temovalca največ 6 žarometov.
= Poboljšana vozila glede na kubaturo se razvrstijo v vi E šji razred. Organizator si pridržuje pravico, da v primeru, |j če je prijavljenih manj kot 5 tekmovalcev za posamezni = razred iste vključi v višji razred.
E Ne omejuje se število gum. in kolesnih obročev, prav E tako ni omejitve za količino goriva in maziva. Uporablja S se gorivo, ki je v redni prodaji. Vse gume, tudi rezervne E morajo imeti dober profil in to najmanj 2 mm globine.
E Tekmovalcem priporočamo, da zavarujejo vozila, ker E organizator ne sprejme jamstva ali odgovornosti za škodo E na tekmovalnih vozilih, ter stvareh kakor tudi tretjih oseb E pred, med ali po tekmovanju.
E 2. Pravico tekmovanja imajo vsi, ki so zaposleni v ZP E ISKRA na dan 1. 4. 1971 in imajo vozniško dovoljenje veji ljavno za B kategorijo.
j§ — posadko vozila sestavljata 2 osebi, voznik in sovoznik E (tekmovalni par)
E — vsi tekmovalci morajo biti nezgodno zavarovani in E vozijo na lastni riziko in odgovarjajo materialno za povzro-E čeno škodo.
E — delovna organizacija ZP ISKRA prijavi ekipo pisme-= nos sledečimi podatki: ime in priimek tekmovalnega para, H registrsko številko vozila, kubaturo in firmo proizvajalca E vozila, ter razred v katerem tekmuje. Prijavo potrdi per-| sonalna služba.
S — Organizacija lahko prijavi največ: tri vozila I. razr., = dvoje II. razr., eno III. razr. in eno IV. razr.
E — Za ekipno uvrstitev se šteje: dvoje vozil iz I. razr., E eno in II. in eno iz III. ali IV. razr.
=	— K prijavi je treba priložiti potrdilo o plačani štartni-
5 ni, ki znaša za vsako prijavljeno vozilo 100,00 din.
E Tekmovalni par prejme na Startu bloka za kosilo v E Novi Gorici ob prihodu na cilj pa bloka za piknik v MarE tuljku in povračilo za gorivo: za I. razr. 50 din, za II. razr. = 55, za III. razr. 60 in IV. razr. 70 din.
E — Nagrade: vsak tekmovalec prejme spominsko diplo-E mo za tekmovanje, najboljši v razredu pokal in praktično E nagrado, drugi in tretji v razredu pa diplomi in nagradi. 5 Zmagovalna ekipa prejme pokal, za drugo in tretje plašili rani ekipi pa bo prireditelj pripravil plakete.
I 3. Start bo 5. 6. 1971 ob 8. uri pred Elektromehaniko v E Kranju. Uro prej bo tehnični pregled vozil na istem mestu. 1	— Pot bo vodila skozi Škofjo Loko, Železnike, Petrovo
E brdo, Most na Soči, Idrijo, Godovič, Col, Ajdovščino, Vili pavo, Staniči, Sežano, Staniel, Gorico, Anhovo, Bovec, VrE šič, Martuljek. Zemljevid bo objavljen v našem glasilu.
|	— Propozicije bodo zainteresirane organizacije prejele
| po 20. 4. 1971.
E — Zadnji rok za prijave je 20. 5. 1971 na naslov Sindi-E kalni odbor ZP ISKRA, Trg prekomorskih brigad L =	— Informacije bodo posredovali športni referenti v va-
lj ših organizacijah.
E	Komisija za šport
E	in rekreacijo
jf	ZP ISKRA
Letni oddih
v domovih Iskre
Obvestilo
Počitniške skupnosti »Iskra«
Počitniška skupnost ISKRA nudi svojim članom in njihovim družinskim članom (mož, žena, otroci) letni odmor v svojih domovih pod naslednjimi pogoji:
Počitniški dom ISKRA v Poreču
Prva izmena je 7. junija 1971. Izmene so sedem dnevne, z izmenjavo vsak ponedeljek do 11. ure. Sezona bo trajala do 13. septembra 1971. Skupno bo 14. izmen. Dom poseduje 17 sob s skupno 48 ležišči.
Kamp na Dugem otoku
Prva izmena 14. junija 1971 in traja 10 dni tako, da so izmene: 14. 6., 24. 6., 4. 7., 14. 7., 24. 7., 3. 8., 13. 8., 23.8.
Zadnja izmena se zaključi 2. 9. 1971.
Kamp ima 17 šotorov s 60 ležišči.
Prevoz od Ljubljane do Zadra oz. Sukošana ni organiziran in je možen z rednimi avtobusi. Za večje skupine pa organizira Počitniška skupnost avtobusni prevoz po posebnem dogovoru.
Prevoz po morju je potrebno plačati direktno prevozniku Krstu Filipu na ladji. Cena prevoza v obe smeri znaša za člane ISKRA 25,00 din, za ostale pa 30,00 din.
Prevoz po morju je določen vsakokrat ob 8. uri zjutraj iz Sukošana kot je bilo vsako leto. Vrnitev iz kampa je ob 11. uri pri vsaki izmeni. S tem omogočamo dopustnikom da v naprej rezervirajo povratne vožnje z rednimi avtobusi. Dopustniki z lastnimi avtomobili pa imajo organizirano čuvanje osebnih avtomobilov v Sukošanu.
Počitniški dom v Trenti
Trenta prične s poslovanjem 14. junija. Izmene so 7 dnevne. Dom bo odprt do konca avgusta meseca. Prevoz je možen z rednimi avtobusi.
Počitniški dom Bled
Uprava PS bo naknadno razpisala pogoje za letovanje v tem domu, v kolikor bo dom še ostal v njenem sestavu. Predvideno je, da bi ta dom prevzela ISKRA Commerce v reprezentančne namene, vendar nam še niso znani vsi pogoji za primopredajo.
CENE PENZIONOV
Počitniški dom Predsezona Sezona Prehrana Nočnina
Poreč	28,00	35,00	25,00	10,00
Dugi otok	24,00	30,00	25,00	5,00
Trenta	26,00	32,00	25,00	7,00
Gornje	cene veljajo samo za člane ISKRA in njihove			
družinske člane.				
Za tuje goste:				
Poreč	43,00	54,00	35,00	19,00
Dugi otok	34,00	43,00	35,00	8,00
Trenta	38,00	48,00	35,00	13,00
Popusti za otroke do 10 leta starosti				
Poreč	23,00	26,00	19,00	7,00
Dugi otok	20,00	24,00	19,00	5,00
Trenta	20,00	24,00	19,00	5,00
Otroci	do 10 leta	starosti imajo	polovični	obrok
hrane.
Postopek za prijave in rezervacije
1.	Rezervacije sprejemamo pod navedenimi pogcii do zasedbe, začenši z 20. aprilom, vsak dan od 7. — 11 ure.
■ ■ ■■ QB
■ ■
■ ■
■ ■ ■ ■
■ ■
■ ■
HO
asa
Ra
na
BI
PRIJAVA ZA LETOVANJE
Priimek in ime ....
Zaposlen v organizaciji .............................. kraj ............................
Naslov bivališča ............................................. tel. št.................
želim letovati v Počitniškem domu ......................................................
...................od ............................ do ............................ 1971.
Število odraslih oseb ............... štcvilc otrok do 10 let ..............
V kolikor ne bo možna rezervacija v navedenem domu, želim letovati še v domu
Datum prijave: ............................... 1971
Podpis prijavljenca:
Potrdilo rezervacije za letovanje
Potrjujemo rezervacijo za tov.
v Počit, domovih ISKRA
iz organiz.-tovarne ............................... kraj ..........................
v počitniškem domu ISKRA ..........................................................
... 1971 v sobi štev....
.....štev. ležišč ...........
Potrdilo služi kot napotnica, s katero sc prijavljenec izkaže ob prihodu v dom. Obenem mora predložiti potrdilo o vplačani akontaciji.
V kolikor prijavljenec nima obeh potrdil, izdanih od PS ISKRA ga upravnik doma ni dolžan sprejeti.	UPRAVA PSI
■ HHBHHHHHHliHMHBBH!«SaBSSE»nHHBiVHHHBeBHf3BSB iBBBBHBHHaHBHBKBieiaaBaesaiaBaBSiaBBaBa&aiaiai
2.	Uprava PS bo začasno namensko blokirala:
Poreč 30 ležišč Dugi otok 40 ležišč Trenta 12 ležišč
za organizacije, ki imajo kolektivne dopuste. Obvezno pa morajo te organizacije takoj sporočiti čas njihovega kolektivnega dopusta in pismeno rezervirati za svoje člane število ležišč. Nato so obvezni še vplačati po
100,00	din na osebo. Zaključek prijav za kolektivne dopuste je 20. maj 1971. Po tem datumu bomo sprostili blokirana ležišča za posameznike.
3.	Vsak dopustnik mora obvezno izpolniti prijavnico in potrdilo rezervacije in navesti vse zahtevane podatke.
4.	Dokončno potrjena rezervacija je možna, ko je izvršeno vplačilo akontacije 100,00 din na osebo. Akontacije se ne vračajo, razen v primerih, če je bil dopust odpovedan vsaj 10 dni pred nastopom. V primeru družinskih nesreč, kot je smrt, vrnemo akontacijo v celoti.
5.	Poravnava vseh stroškov letovanja se izvrši v domu po objavljenih cenah v tem razglasu. Obročna plačevanja so možna samo prek sindikalne organizacije.
6.	Telefonska prijava je samo začasna — informativna, zato morajo prijavljenci obvezno poravnati zahtevano akontacijo v roku 6 dni na tek. r.: 501-1-601/4. Od tega datuma dalje pa lahko uprava PSI oddaja rezervacijo drugim prijavljencem.
7.	Pismene ali osebne rezervacije prejemamo na naslov: Drenikova 32, (dom Partizana v Šiški — Šercerjev dom), ker odslej Počitniška skupnost ISKRA nima lastnega telefona. Najnujnejše primere lahko registrirajo (vendar Počitniška skupnost to rešuje naknadno) na tel. štev.: 57-696.
8.	Vsi dopustniki morajo predložiti potrdilo o plačani rezervaciji in potrdilo rezervacije pred nastopom dopusta upravniku doma.
Uprava PSI se priporoča in želi dopustnikom prijeten odmor.
asa
»H3
E3
»a
FH
bes
Mn
HB
BS
HB
BB
BB
BB
BB
BB
BB
BIH
HB
BB
BB
BB
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta ANTONA JAN.’. O VICA
BB
BB
HB
zahvala vsem sodov produkciji obrata
iskrena lavcem
EMI in vzdrževanju strojev v kranjski tovarni za izraze sožalja, podarjena venca ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Sinova Pavle in
Stane Jankovič
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame URŠKE NAGLIC se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem na liniji kordi-natnega stikalnika obrata ATN za izraze sožalja in poklonjeno cvetje.
Hči Zofka Mirt
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta JOŽEFA ŠTERNA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovalcem fin. sredstev za vence, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Sin Jože z družino, sin Peter in hčerka Mihela
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame FRANČIŠKE ZUPAN se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem oddelka »Umetne mase« tovarne »Elektromeha-nika« Kranj za izraze sožalja in finančno pomoč.
Sin Albin Zupan