Gril Zalaznik iz Zaklanca bo z nekaterimi dopolnitvami kmečkega poslopja lahko prido-bil še nove prostore za razvoj obrti po melioraciji v Horjulski doiini sedaj po-plavlja 30 do 50 hektarov kmetijskih povr-šin. Zavzemamo se, da bi tudi pri nas izvedli hidromelioracijo odprtega sistetna. V vaški skupnosti Brezje se pripravljamo tudi na obnovitev električnega omrežja. Ta je nujna, saj kmetje na določenem dehi vasi ne morejo uporabljati kmetijskih strojev in naprav. Tudi tokrat bomo pomagali z udar-niškim deiom.« Pogosta zamerljivost Delavci verjetno težje občutimo zamerlji-vost posameznega organa, skupnosti ali od-govorne osebe, kot pa občani, ki so odvisni od svojega osebnega dela. Kmetje pogosto tarnajo, da zaradi tega ali onega nesporazu-ma ne dobijo v običajnem času gradbenih dovoljenj, da ima mleko včasih nenavadno malo maščobe, itn. S takimi izkušnjami se je kljub svoji mladosti že kar precejkrat srečal 22-letni kmet Tone Dolinar. Predvsem me-ni, da smo preveč zamerljivi in, da ima to predvsetn prehude posledice. Prav gotovo je ta vsestranska, tudi člove-ška, odvisnost ena izmed ovir, da se mladi OD ZAKLANCA DO DOBROVE - OD ZAKLANCA DO DOBROVE Dan je od dneva - bogatejši uporabili, ker je bilo premokro. Pri nas suši-mo pšenico v kozoidh-« Pustiva žito. Kako je z gospodarskimi prastori na vaši kmetiji? »Pred tremi leti sem zgradil hlev in stoip-na silosa. V hievu je 27 stojišč, silosa pa sprejmeta 60 kubikov silažne koruze ia trave.« Cene? »Te kmeta vedno žuHjo. Odkupne oene javno sicer povečajo, mi pa običajno dobi-vamo toliko kot preje, aii pa oelo še manj. Krave ob isti krmi, skrbi, negi in ob zdravju dajejo čez noč za nekaj desetink manj mast-no mleko. Zato bi bil čas, da ukinejo piače-vanje mleka po tolšd, in naj uvedejo plače-vanje po beljakovinah.« »Ob takem ravnanju je kmet nemočen? »Nemočen je tudi pri boleznih in poškod-bah. Ko me je »povaljal« traktor, sem se odločil, za kooperantsko zavarovanje. Letno plačam okrog 30 tisoč dinarjev prispevka.« Bi se zaposlil v tovami? »Imam šest let delovne dobe. A v tovarno ne grem več. Seveda, če bo ostala vsa zem-lja, ki pripada kmetiji. Obdelovaine zemlje ne smejo pozidati.« . , Dobrovčani brez skrbi V vsaki vasi je nekaj posameznikov, ki žrtvujejo svoje ideje, znanje in čas za sku-pen razvoj. Na Dobrovi je na vodovod veza-no ime Ivana Sveteta, pri gradnji vohohrana v Šimenčevem hribu pa kot še posebno mar- Kakorkuli obrneš čas, zimsko popoldne je prekratko. Sonce le za toliko hipov prebije megleni plašč nad vasmi Ijubijanskega prsta-na, da ti poruši svetlobna ra/merja med ocesom in objektivom ter filmom. Svetloba nenadoma dobiva toliko odtenkov, da ti od-pove vsa priučena lestnica zaslonk o 4 do 11. V temnici te čakata Jeza ali Veselje. To je še najmanjše zlo. Znatno hujše je tisto, ki ga menda zavestno povzroča naša cestna zakonodaja. Na preozki cesti ne sme biti oznak nasredini ceste. Meter je meter. V neprebojni megli pa si upaš meter komaj z milimetrom enačiti. Le malo preveč na de-sno... OJOJ... le za korak preveč na le-vo... OJOJ. Po široki cesti je lahko vozi-ti... Morda so zakonodajalci računali le na svetle dni. Cesta od Zaklanca do Dobrove in od Do-brove do Ljubljane pa je predvsem ozka, vijugasta in v meglenem popoldnevu in ve-čeru past pri pasti. Lahko bi bile po sredini ceste tudi pike, samo da bo voznikovo oko lahko sledilo cilju. Kmetija - obrt Vedo povedati, da bi občasni obiskovalci Zaklanca danes težko našli hišo, x kateri stanuje 23 letni Ciril Zalaznik. Pred dvema letoma je bila to kmetija z mnogimi pristopi, ki so bili taki, kot jih je naredila narava. Danes je to nekdanja kmetija in razvija-joča se obrtna delavnica. »Pri Francu Marinku sem se izučil za klju-čavničarja,« je zastavil besedo Ciril. »Nekaj časa sem delal pri njem, potem pa sem se zaposlil pri Francu Birtiču. V tem času se je položaj na naši kmetiji močno spremenil. Oče je umrl, brat se je ponesre-čil, mama je odšla. Ostal sem sam.« To je bilo pred letom in pol. »Da. Odločil sem se, da nadaljujem na svojem domu z obrtjo. Pretekli meseci niso bili lahki. Najprej sem moral urediti delav-nico, zasilno skladišče, dostope do hiše in vse skupaj zaokrožiti z okrog 200 metri ograje.« S sttoji ste dobro opremljeni. »Za sedanji proizvodni program zadostu-je. Preko ONIKSa delamo za Litostroj opremo za viličarje, kabine za žerjave za Mostovno, kabine za motbrna dvigala in druge izdelkc industrijske karoserije.« Za koliko časa imate naročila? »Za dobro leto. Pripravljam se tudi na izdelavo montažnih stopnic« V delavnici delate že trije. Vam je žal, da ste se odločili za obrt? »Ni nri žal. Najprej sem bil sam, ker pa imam dovolj naročil, sem delavnico razširil in v njej sedaj delamo trije. Mislim, da je najpomembnejše to, da nisem prostorov za-nemaril, ampak da jih stalno urejam in opremljam za obrt. Da to ni majhno delo, naj povem, da sem samo za uravnavo dvori- šča porabil 23 ton cementa. Prav gotovo sem storil družbeno koristno delo, ko sem se odločil, da ne prosim za zemljišče za novo obrtno delavnico, ampak da jo uredim v prostorih nekdanje kmetije.« Koliko za telefon? • .Franc Urbančič je dobre pol leta predsed-nik vaške skupnosti Brezje pri Dobrovi. To je bil zanj osebno neprijeten čas, saj je hodil na zdravljenje v Ljubljano. Pri delu ga je pred letom in pol zagrabil kmečki stroj in mu povzročil rane na roki. Za vaško skupnost Brezje pa bo France-tova bolniška vredna zlata. Dovolj ima časa, da pogosto, redno, dosledno pritiska na naj-različnejše kljuke in ne pusti pri miru tistih, ki bi lahko pomagali rešiti nekatere nereše-ne probleme tega območja. »Vsekakor smo veseli dopisa Podjetja za PTT promet Ljubljana, da bomo tudi Grab-narji lahko dobili telefon. Centrala na Do-brovi ima sicer prostih le 40 mest, a upamo, da jih bomo v Brezje, ki štejejo okrog 75 hiš, dobili več, kot predvideva prvotni razrez. Računajo, da bo stala napeljava od Dobrove do Brezij (6,5 km) okrog dva mili-jona dinarjev. Brezjani bomo tnorali krepko poprijeti za delo in kar precej globoko seči v žep, da bo tudi pri nas zazvonil telefon. To je za krajane najpomembnejša vest. Pred nedavnim stno kupili tudi sejalnico. Ustanavljamo žitno skupnost. Pri tem nam krepko pomaga TZO Vič, Če smo lahko s tem zadovoljni, pa nismo s hidromelioracijo, ki je bila izvedena v dolini. Horjulščica nam FrancUrbandč Tone Dolinar: »Višje od- kupne cene, manj (izmerje- ...................................---------------- ne) mtščobe v mleku. Za- Franc Češnovar: »Dobrova kai?« je preskrNiena z vodo.« neradi odločajo za kmetije. Toneta je to nekajkrat že prizadelo, a poguma mu ni vzelo. »Na naši kmetiji pridobimo letno okrog deset tisoč litrov tnleka, zredimo šest pitan-cev in požanjemo za prodajo okrog tisoč kilogramov pšenice. To so seveda tržni viški. Saj si ne moremo zamišljati kmetije brez kime (koruza), domačega kruha in živali, ki jih rabi kmetija za svoj obstoj.« V vaši dolini že dolgo sejete pšenk»? »V naši vasi smo jo sejali vsa leta. Pri nas smo na pol ha lani pridelali dva tisoč kilo-gramov partizanke. Prav zaradi tega stno se tudi odločili, da bomo ustanovili žitno skup-nost. Za okrog deset članov smo kupili za 55 tisoč dinarjev skupno sejalnico. Nismo je še ljive radi naštejejo Vinka, Jožeta in Franca Dobnikarja, Jožeta Gregorčina in Pavla Set-nikarja. Skupaj z drugimi vaščani, ki jih je vodil kot predsednik gradbenega odbora za črpališče in vodohran v Širaenčevem hribu Franc Češnovar, so opravili okrog štiri tisoč ur. Rezultat dela sta 100 kubični vodohran in povezava do črpališča. Ta novost omogo-ča stalno, popolno oskrbo vse Dobrove s pitno, potrošno in požarno vodo ter velik prihranek pri energiji, saj dela črpalka na črpališču le ponoči in se le enkrat vidopi in izklopi. Predračun za povezavo in vodohran je bil pet milijonov dinarjev. Dobrovčani pa so to naredili za 1,8 milijona lastnih sred-stev. STANE JESENOVEC