(Posamezna številka 8 vinarjev.) ¥ Trstu, ¥ sš&srfek 2?a š^nlža 1918 Letnik Izhaja vsak cian zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo1 Ulica sv. Frančiška Asiškega št 20, I. nadstr. — Dopk-i naj se pošiljajo credništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij Usta .Edinosti8. — Tisk tiskarne ..Edinosti", vpisane zadruge z omejenim poroštvom, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Telefon uredništva in uprave it. 11-57. — Naročnina znaša: Za relo leto K 31-20, pol leta K 15-60, tri mesece K 7-80, za nedeljsko izdajo za celo leto K 6 20, pol teta K 3*60. osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po 30 vini oglasi v tekstu lista do pet vrst K 20.— ; vsaka nadaljna vrsta K Matf oglasi po 6 vin. beseda, najminj pa 60 vin. O^'ase SDrejeina inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo' uoravi lista. Plačuje st Izključno le upravi .Edinosti"4. Plača in toži se v Trstu. Uprava ln inssratni oddelek se nahajata v ul.sv. Frančiška As. št. -JO. PoStnohranilnični račui št. 8U.G5i Hnilff! Splošno pomanjkanje in zato tudi Čim dalje tem uezrc~ncj:~a draginja vsega za izdajanje lista potrebne;.": materijala in ponovna znatna, v sedanj vedno težavnejših življenjskih razmerah utemeljena podražitev delovnih moči, da niti ne omenjamo vseh -rngih, mesec za mescem, rekli bi lahko skoi;.; dan za dnem naraščajočih stroškov, so nas kenčno rrlsili!:', da sledimo vsem drugim ilstoin, ki so žc pred daljšim časom iz enakih v/r-ko/ višati naročnino. Tako se ljubljanski Ti-a žc C ]e č-isa predajajo po 20 vinarjev izvod, dočha sno pa mi vkljnb dejstvu, da so stroški za izdajanje lista v Trstu znatno višji od onih v Ljulliani, ostali vse doslej na nizki ceni 8 vinarjev za izvod. Da fco;no Vsaj kolikortoiiko mogli pokrivati do sedanji pritnankljaj 'jmo zvišali naročnino, a vendar le tako malenkostno, da naši naročniki Stoto v o ji c bodo bogve kako čutili tega poviška. ki pa je neobhodno potreben, če nočemo, da pri našem lista nastanejo neozdravljive razmere, ka tcrc bi izpedkopale bodočnost listu, ki žc skoraj pol stoletja častno in uspešno stoji na branika naše jugoslovanske domovine na njeni naj važne j ši točk!, ki je sedaj edini slovenski lisi na Primorskem ter tudi v sedanjih pretežavnih časih tii niti za las krenil s svoje od začetka začrtane noti in ravno tako tudi dandanes po svojih najboljših močeh varuje in brani koristi in pravice našega naroda ob toliko od drugih poželjeni Jugoslovanski Adrijl. J Prepričani smo. da nam naši naročniki prav zato tem" rajši priznajo upravičenost malenkostne ga poviška naročnine. Od svoje strani bodemo pa list skušali boljšati. Zagotovili smo si siaina teiefonična poročila dobro informiranega poročevalca z Dunaja. Od 1. julija t. 1. dalje bodo torej veljale za nas list naslednje cene: za celo leto naprej ..... K 40*—, za pol leta naprej ..... K 20*—» za četrt leta naprej.....K 10'—, za en mesec naprej . . . . .K 3*50; nedeljska izdaja za celo leto naprej ..... K 8'—, za pol leia naprej ...... K 4'—; posamezna številka v Trstu in okolic« 10 vin., povsod drugod 12 vin. Naročnina naj se plačuje vedno naprej, ker v sedanjih časih nikakor ni mogoče dovoljevati za-stankov. """ Trdno se zanašajoč, da nam ostanejo zvesti vsi dosedanji naročniki in se njihovemu številu priključijo zlasti v našem, v svojo domovino se -vra-čajočem ljudstvu še kar najštevilnejši novi, smemo torej z i-aupaiijenj zreti v odrešilno bodočnost. Uprava »EDINOSTI«. IRMJ! AVSTRIJSKO. DUNAJ; 26. (Kor.) Uradno se razglaša: Na frontah zapadno Adiže je bilo bojno delovanje v zadnjih dneh zopet živahneje. Na grebenu Zugna smo odbili močne, s srditim topovskim ognjem uvedene sunke s težkimi sovražnimi izgubami. Na asiaški planoti in med Brento in Piavo ie bil včerajšnji dan bistveno mirnejši. Srdita borba 24. junija se je končala za Italijane s popolnim neuspehom, ki se kaže najbolj jasno v tem, da so v najhujših bcjaili ozemljih na Asolonu in Monte Perlica naše sovražnim oddelkom sledeče čete zasedle znatne odseke njegove nai-npredneiše črte. Tako so se vsled hrabrosti in krepkega nastopa naših z neuklonljivo bojno silo bojuj«,čili so čet izjaloviti vsi italijanski napori, da b? zopet osvojili dne 15.- junija izgubljeno ozemlje. Pri armadi fclduiaršala Boroeviča nobenih po- sebn!fi dogodkov. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 26. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Južno Scarpe so napadli Angleži danes zjutraj v širokih odsekih z več stotnijami. Pri Feuchvu in NeuvHie-Vitassu so bili vrženi s protisunkom. V sosednjih odsekih so se izjalovili njegovi sunki v našem ognju. Zvečer je oživelo topovsko delovanje na vsej fronti. Med Arrasoa: in Albert?, m in na obeh straneh Sotnme Je bile topovsko delovanje živahno tudi zvečer in ponoči. Sovražnik je izvrši! na več krajih močne poizvedovalne sunke; bil je odbit !:i ostavi! v naš-Ii rokah več ujetnikov. — Armada nemškega cesarjevlča: Med Avro in Marno od časa do časa povečano bojno delovanje. Zapadno Oise sme upleniii v predstražnih bojih več francoskih strojnic. Sovražen delni napad severozapadno Chauteau Thierrya je bil odbit. — Armada vojvode Aibrehta: Severno prekopa Ren—Mama so bavarski brarrbovci vdrli v francoske posto- janke severozapadno Buresa in ujeli 2 oficirja in 10 mcž. Iz sovražnega brodovja, ki je prodrlo dne 24. junija vzhodno Soisscnsa do Aisne, smo sestrelili pet letal, včeraj 12 in 3 privezne balone. Poročnik L'det je izvojevcl 33., 34. in 35., Kirschstein 27., Runay 24., Veltiens 23. in Billik 21. letalsko zmago. BEROIJN, 26. (Kor.) Večerno poročilo: Na bojiščih nič novega. Prvi generalni kvartirinoj-.ter pl. Ludciulorfi BOLGARSKO. SOFIJA, 25. (Kor.) Zapadno Ohridskega jezera so razpršili naši sprednji oddelki močne francoske pehotne oddelke. Na Crveni steni In vzhodno Cerne kratki sovražni topovski napadi. Južno Hume- in zapadno Bojrana živahno obojestransko topovsko streljanje. V ozemlju pred Serresom smo ujeli par Grkov. V dolini Vardaria je bilo sestreJjeno eno sovražno letalo. TURSKO. CARIGRAD, 25. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: V jordanskem predmostju smo obstreljevali "ibanja sovražnih čet. Naše. na desni breg Jordana prispele patrulje so došle do Neudese in do sovražnega predmostja. PODLISTEK. PiisEsiovsevS zapiski, Roman. Iz francoskega prevedel A. R. Pozvonil sc-m močneje, toda zopet zastonj. To je trajalo kakih pet minut. Aloert je v tem z velikimi koraki stopal po hodniku in se udaril večkrat po čelu in prsih. Včasih je postal in poslušal, ker je menil, da sliši šum v stanovanju. Toda ostalo je vse liho. Končno ni mogel več brzdati svoje nestrpnosti in jeze. Potegnil mi je vrvico iz rok in povlekel zanjo s tako silo, da jo je odtrgal. Nato pa je stresel vrata in močno potrkal s čevljem po njih. Zadonclo je nekam po kovinsko; vrata so bila očividno z železom okovana in so bila tako trdna, da jih ni bilo mogoče razbiti. Albert pa vendarle ni popustil. Ropot ob tako poznem času je prebudil ljudi v hiši. Povsod so se začeli prikazovati boječi in jezni obrazi. Najin položaj je bil kritičen. Klicali so: »Pojdite po stražo!« In res .bi naju lahko aretirali. Prijel sem Alberta in ga privlekel s seboj po stopnjicah. Na ulici je zopet SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 23. junija. — Na bojni fronti naši topovi srdito obstreljujejo sovražnika na Montellu in ob Piavi. Peliotne čete, ki izvršujejo povsod močen priiisk na sovražnika, so izvršile včeraj več drznih sunkov in patruljnih akcij. Zapadno Fogare je poizkušal sovražnik protiofenzivo, ki pa je bila takoj izjalovljena. Neki angleški oddelek je vdrl v nasprotne črte južno Asiaga, pobil okoli 100 sovražnikov in ujel 31 mož in uplenil eno strojnico. Naši 1:1 zavezniški letalci so nadaljevali tudi včeraj drzne polete in obmetavali z, uspehom zaledne črte sovražnika. Deset sovražnih letal jc bilo sestreljenih. Od pričetka bitke smo uničili 95 sovražnih letal in 6 priveznih balonov. 24. junija. — Včerajšnji dan je ovenčal našo zmago. Sovražnik, ki je bil, opirajoč se na Piavo in vsled močnega pritiska naših čet potiskan v vedno ožji prostor, neprestano napadan od naših topov in letalcev, se ie pričel, potem ko se ie osem dni obupno branil, za ceno strašnih..žrtev v noči 23. t. m. umikati z desnega na levi breg. Prehod se je vršil v strahovitem ognju naših sil. Nadaljeval se ie tudi včeraj, podpiran od močnega strojniškega oddelka in krilnih čet, ki so bile po trdovratnem odporu polagoma zmagovito vržene nazaj. Montello in ves desni breg Piave, razven nekega majhnega odseka pri Musile,- kjer se boj še nadaljuje, so zopet popolnoma v naši posesti. Dosedaj smo našteli nad 4000 ujetnikov. Ogromen plen na orožju in materijalu vseh vrst je nrišel v naše roke; izredno veliko število Avstrij*-cev in Ogrov pokriva bojišče in priča o nesreči velikega poraza sovražnika. 25. junija. — Tekom dneva so hrabre čete tretje armade zopet popolnoma zasedle desni breg Piave in prisilile zadnji oddelek k predaji; ujele so 6607 mož in 18 oficirjev. V ozemlju Tonale so ujeli naši alpski lovci tekom uspešnega sunka vso garnizijo neke sprednje sovražne postojanke jugovzhodno Punte di Ercavallo. Na asia-ški planoti smo ujeii 102 moža. Na vsej severo-zapadni fronti Grappe so prizadejale naše čete s kombiniranimi akcijami sovražniku težke izgube, pridobile znatno na prostoru in ujele 7 oficirjev in 326 mož in uplenile 16 strojnic. Včeraj in v pretekli noč' so izvršili naši letalci uspešna bombardiranja. PARLAMENTARNA KRIZA V AVSTRIJI. Resolucija nemških uacljonalcev iu krščanskih socUalcev. DUNAJ, 25. (Kor.) »Deutsche Nachrichten* poročajo: Zvezni odber netnško-nacijonalnih strank je sprejel na današnji seji resolucijo, ki odobrava politiko ministrskega predsednika v zadnjem času, mu izreka popolno zaupanje in smatra stremljenja za njegovo odstranitev za težko obremenitev političnega položaja. Zveza zahteva, da se mora dosedanja politika glede nove ureditve razmer na političnem polju nadaljevati v istem duhu in vztraja glede sklicanja zbornice na ponovno naglašanem stališču. V slučaju sklicanja bo storila vse, da bo resnosti primerno zagotovila normalen razvoj zasedanja. Korespodenca Austria javlja: Krščansko-so-eijalna zveza poslanske zbornice je sprejela sklep, v katerem Izjavlja, da smatra odstop Seidlerjeve-..a ministrstva le za novo otežkočenje političnega položaja in pričakuje, da se bo dosedanji politični kurz nadaljeval ob vseh okoiiščinah. V svrho rešitve nujnih državnih potrebščin (proračunski provizorij in vojni kredit), kakor tudi v svrho zadovoljitve najnujnejših želj prebivalstva, posebno v prehranjevalnem vprašanju, smatra stranka nujno potrebno, da se skliče državni zbor čimprej. Mešetar jenje grofa Sylve Tarouce. DUNAJ, 26. (Kor.) Glasom večernih listov je grof Sylva Tarouca danes nadaljeval pogajanja glede vprašanja, ali bi bilo mogoče rešiti državne potrebščine parlamentarnim potoni, nakar je konferiral nato s Poljaki. Po izjavah listov so Poljaki proti izpremembi njihovega zadnjega sklepa. Prevladuje mnenje, da bo ministrski predsednik dr. Seidler zopet poverjen s sestavo kabineta, ki pa bi bil seveda bistveno izpremenjen. Ministrski predsednik bi v slučaju zopetnega peverjenja zo pet nadaljeval pogajanja s strankami. Vesti, da bo sklicana zbornica za 9. ali 10. julija, so prenagljene. DEBATA O NAŠ! OFENZIVI V OGRSKI ZBORNICI. BUDIMPEŠTA, 26. (Kor.) Zbornica je danes nadaljevala glavno debato o volilni predlogi. Ob %A2 popoldne je bila razprava odgodena na jutri. Honvedski minister pl. Szurmay je odgovarjal na razne interpelacije glede dopustov moštev, posebno radi žetve. Odgovor ministra je bil sprejet na znanje. Posl. Deziderij Abrara (Karolvjeva stranka) je interpeliral glede sistematičnega pošiljanja ogrskih čet v sprednje črte fronte in je kritiziral posebno zadnje armadne operacije. Honvedski minister je z odločnostjo zavračal kri tiko interpelanta. Temu je le znano, da je izstopila Piava iz bregov. Ne ve pa, da se ie zgodilo to vsled dan za dnevom ponavljajočih se ploh, ki jih ni bilo mogoče prorokovati. Dejstvo je, da je imelo armadno vodstvo pogum, da je umaknilo čete v trenotku, ko je uvidelo, da jih ne more oskrbovati s potrebnim živežem in municijo. Umaknitev je bila odrejena po načrtu In je bila izvršena nemoteno v dveh dneh. Vsled umika nismo izgubili niti enega moža. To je dejstvo, vse drugo je laž. Napravili smo 50.000 ujetnikov, do-čim je bilo na naši strani ujetih le 8000 mož. Odgovor ministra je bil sprejet na znanje, nakar je 6ila seia zaključena. Hrvatski sabor. ZAGREB, -26. (Kor.) Sabor je bil danes zopet otvorjen. t Peter Rosegger. KRIEGLACH, 26. (Kor.) Peter Rosegger le danes ob WA opoldne umrl. KRIEGLACH, 26. (Kor.) Pogreb Petra Roseg-gerja se bo vršil popoldne na krajevno pokopališče na priprost način, kakor ie želel to pokojnik. Čile za strogo nevtralnost. HAAG, 26. (Kor.) Cilensko poslaništvo naznanja iz otvoritvenega govora predsednika čilenske republike dne 1. junija sledeče izjave glede zunanje politike: Svetovna vojna, ki uničuje življenjsko silo prijateljskih narodov in čegar nadaljevanje Cile obžaljuje, podkreplja vlado v njeni politiki stroge nevtralnosti, ki je. bila od nekdaj njen pravec. stopil k vozu. Vrata šo i>ila odprta, in kočijaž, *ki je stopil s kozla, je dejal: »Gospod, dame ni več tu.c — »Kje pa je?« .— je vprašal Albert. — »Tam doli na koncu ulice jo še vidite. Na vsak način je hotela iz voza. Glejte, kako teče.* — In res je bilo videti v dalji belo postavo, ki se je hitro oddaljevala. — Nesrečnica," — je dejal Albert. — »Kam neki hiti? Pojdiva hitro za njo! Tekla sva za njo^ toda bila je že predaleč. Ko sva prišla do konca ulice, je že bila ob reki. — Fani, Fanil — je zaklical Albert. — Jaz sem! Počakaj! Dama je brez dvoma čula te besede, kajti ustavila se je in obrnila nazaj proti nama. Zal pa to obotavljanje ni trajalo dolgo. Pohitela je naprej in dospela do zidane ograje ob reki in se povzpela nanjo. Potem sva čula, kako je nekaj padlo v vodo.... Ko sva prišla do tjakal, sva videla samo valove močno narastle reke. Izginilo je vse. Crna tema je bila okoli naju in nič ni kazalo kraja, kjer je dama izginila v valovih. Albertu ^se je Izvil iz prsi obupen stok. Hotel je skočiti za njo, toda jaz sem ugenil, kaj namerava, in sem ga prijel In pri- iSagme politike vesti. Kabinetna kriza. V seji vodstva odseka nem-škonacijonalnih strank, ki se je vršila v torek, je posl. Teufel poročal o avdijenci pri cesarju. K seji je prišel pozneje tudi poljedelski minister ^rof Silva-Tarouca. ki ie izjavil, da se je v ponedeljek vršil pod cesarjevim predsedstvom ministrski svet, v katerem se je obširno razpravljalo o političnem položaju. Ministrski svet je končno prišel do prepričanja, da naj bi se še enkrat poizkusilo, ali bi se dale državne potrebščine rešiti parlamentarno. In ker je za Poljake samo oseba ministrskega predsednika dr. Seidlerja povod na-spretstva vladi, je cesar po končanem ministrskem svetu poklical k sebi dr. Seidlerja in grofa Silva Tarouco in se nadalje posvetoval žniima o vprašanju, ali ne bi se dale državne potrebe rešiti v kratkem poletnem zasedanju državnega zbora. Obenem le cesar poveril grofu Silvi Tarouci nalogo, da stopi v stik z nemškimi nacijonalci, krščanskimi socijalci, Poljaki iu nemškimi socHalni-nii demokrati v svrho stvoritve parlamentarne večine. Grof Silva-Tarouca se je predstavil nemškim nacijonalcem izrecno kot cesarjev pooblaščenec, ie apeliral na zvestobo Nemcev napram državi in prosil nemškonacijonalne stranke za podporo. Podal je obenem tudi zagotovilo, da v slučaju izpremembe vlade ostane v polni veljavi kurz, ki ga je v zadnjem času uvedel dr. Seidler. V nemško-nacijonalnih krogih smatrajo misijo grofa Silva Tarouce za izjalovljeno, kajti nemški nacijonalci in prav tako tudi krščanski socijalci so izjavili, da vztrajajo fla svoječasnih sklepih, da zahtevajo nadaljevanje sedanjega kurza in potemtakem tudi dr. Seidlerja kot ministrskega predsednika. Ta pa ta! Listi poročajo, da je tudi najnovejl član odstopajočega Seidlerievega kabineta, minister za notranje stvari Gayer, med aspiranti na mesto bodočega ministrskega predsednika.. Dunajski poročevalec »Slov. Naroda« pa omenja, da držai. Nastal je boj med nama. Moj odpor ga je razvnel skoraj do blaznosti/ in tolkel je po meni, da bi se me rešil. Držal sem ga pa kakor v kle-' ščah in sem mu vračal vsak udarec, da bi tako zlomil njegovo moč. Razburjenost pa mu je le Še podvojevala moči, in premagal bi me biL Poizkusil sem ga torej pregovoriti z besedami. — Umreti hočeš, — sem dejal; — ali ne misliš na to, da tvoje življenje ni več tvoja last; ker se moraš jutri dvobojevati? Te besede so naravnost čarovito vplivale nanj. Ni se več upiral, in kmalu nato se ml le onesveš-čen zgrudil v naročje. V tem je prispel voz. Zanesel sem prijatelja vanj in ukazal kočijažu, da na) vozi do mojega stanovanja. V. Izsiljevanje. — Take stvari se dogajajo v Parizu leta 1825? — je vprašal Raphael. — In pravijo, da melodrame niso verjetne! Toda kdo je oni Jakob Izmael, katereca je ubogi Albert na vsak način hotel amorltl, in kdo fe bila ona skrivnostna dama, ki se je atopila? je posebno za Gayeria — žena gospoda Seidlerja. Ta pa ta je brez dvoma pozvan v prvi vrsti, da sodeluje pri reševanju težkih političnih in državnih kriz. Kdo bi mogel neki bolje vedeti, česa potrebuje država v takih težkih časih in v tako zapletenih položajih? * Kdo bi se bil mo.^el tako poglobiti v komplicirani avstrijski problem, kdo bi mogel bolje pokazati src *-tva, s katerimi se more srečno razrešiti ta problem, kdo bolje svetovati osebe, ki so najpripravneje. da rešijo državo iz težavnega položaja — ner;o mrre to gospa Seidlerjeva?! Pa je tudi primerno sedanjim socijalnim- evolucijam in prekucijam, ki silijo žensko na stran možkega na vseh poljih človeškega snovanja, ko vidimo, kako ženske vseh koncih in krajih silijo na mesta možkih ko4 enakopraven činitelj, kar označamo z besedo ženska emancipacija: bi odgovarjalo tudi, pravimo tej evoluciji, ako se med zdravnike, ki leči:o bolne države, pomešajo tudi zdravnice. ~ Zato :c gospa Seidlerjeva s polno pravico na mestu pri reševanju sedanje avstrijske krize. In nadejati se smemo, da bodo odločilni činitelji uvaže val i nič nasvete, zajete iz globokega umevanja potreb in nalog države, ter zahtev," ki jih stavljajo do nje sedanji veliki čas! To zahteva velikih ljudi, in gospa Seidlerjeva je gotovo----Ta pa ta! Ofenziva proti — Slovanom! Graški sMon-tagsblatt* je napisal — in graška cenzura se ni izpodtikala na tem, na kar posebno opozarjamo — začetkom sedanje ofenzive na iužno-zapadnem bojišču: da ta ofenziva ni naperjena samo proti Italiji, ampak tudi proti — Slovanom!!! Ni rekel morda: proti panslavizmu, cgrožuiGČemu svet, njegovo civilizacijo in svetovni mir! Ampak: proti Slovanom! In teh je menda tudi v Avstriji! Temu dosledno trpe, krvave in umirajo tudi sinovi slovanskih narodov v sedanjem gigantskem boju na italijanskem bojišču! Torej tudi proti slovanskim narodom avstrijske monarhije vkljub vsem neizmernim žrtvam, ki jih doprinašajo zanjo. Mi ne bi omenjali tega izbruha graškili srdi-težev radi njih samih, ko jih poznamo ln vemo, da je ni besede, ne razuma, ne srca, ki bi mogla tem podivjancem dopovedati, kako kruto krivično je to in kako krvavo nehvaležno s stališča — države, če se narodom kriči, da je boj, v katerem krvave za državo, naperjen tudi proti njim samim! Ne, na to adreso ne govorimo. Na neko drugo adreso pa bi žc hoteli Izpregovoriti resno besedo. Ne v obrambo narodov, ker tega ne treba. Nočemo poniževati sami sebe. Ali, na tistih činiteljih, ki jim govorimo tu, bremeni ogromna odgovornost — kakor že rečeno — za usodo države. Naj se ne izgovarjajo nikar, da oni ne morejo odgovarjati za to, kar piše kak list, čim Imamo pred seboj dejstvo, da tisti šoveni smejo tako pisati, da jih pri tem ne ovira roka nobenega cenzorja! Toda, ne bi boteli, da bi se n?.s krivo razumelo. Ne kličemo po_ nobenem državnem pravdmku, po nobenem cenzorju. Naj le pišejo, kar nosijo v srcu tisti zbesneleži. Cim odkriteje govore, čim brezobzirneje razkrivajo svojo dušo in čutstva, ki jo razpaljajo: tem bolje! Naj jih Ie svet vidi, kakršnji so! In pred vsem naj jih izpo-znava naš narod! Ker je zdrav, ker je bister in ker tako lepo dozoreva politično, si bo tem^ lagije ustvarjal prave zaključke, kar bo zelo koristilo naši stvari v prihodnjih bojih po tej vojni. Ničesar torej ne zahtevamo in ne želimo, kar bi izgledalo kot persekucija. Nekaj drugega zahtevamo pa od onih odgovornih činiteliev. To namreč, da premislijo, kako mora delovati na dušo narodov, na njihovo razpoloženje napram državi, če morajo misliti, da jih za njihovo sedanjo Golgato čaka — tako plačilo! Ta utis morajo oni krogi paralizirati, čč se zavedajo svoje odgovornosti za bodočnost države. Pa ne s persekucijami. ne s kratenjem svobode na izražanju svojega mnenja komur-si-bodi; marveč z vsem svojim postopanjem s napram narodom morajo tem poslednjim dati pomirjenja in gotovosti, da ni res, da je velika, peklenska, zločinska Ia2 v trditvi, da je ofenziva proti vnanjiin nasprotnikom ob enem tudi ofenziva proti njim samim, proti narodom! Tako zagotovitev so vodilni činitelji dolžni dati narodom. Toda, ne samo z besedami, ampak z dejanji pravičnosti in dolžne hvaležnosti na neizmernih žrtvah, ki jih doprinašajo narodi! Topa iem bolj, ker jih vežejo v to tudi državni zakoni, ki so Jim dolžni zvestobo po položeni prisegi! Pomislijo naj, da narodi ne pozabljajo doživljenih krivic, da te odstavijajo žgoče želo v njih duši. Odgovorni činitelji naj pomislijo, da iz čutsivo-vanja v dušah izhaja tudi razpoloženje napram državi, kakor je to lepo obrazložil nemški poslanec Lodgmann. Nemški šoveni lahko divjajo. Saj nimajo v sebi nikakega čuta odgovornosti. Odgovorni činitelji pa morajo slušati glas vesti, ki naj jim govori, kaj so dolžni državi. Oni morajo z dejanji poskrbeti za to, da šip, ki jih razbijajo zbesneleži, ne bi morala prej ali slej plačevati — država! Ce pa ne morejo razumeti tega. bi morali oni nositi odgovornost za vse ekscese nemških listov, za take izbruhe: kakor da je ofenziva proti Italiji naperjena tudi proti narodom v drža-! ^»Avstrijsko-ogrski narod«. V ^Agr. Tagblattu« čitamo: Čuden Izraz čitamo v neki depeši vojnega tiskovnega stana. Tam Je rečeno namreč: »Italijansko časopisje naj si le nabije razbija glavo, česa da ima pričakovati od združenih armad avstro-osrskega naroda! Kaj je to: avstro-ogrski narod? Ali je kaj takega? Vprašamo v resnici le zato, ker bi se radi dali poučiti. Kajti izvestni. povsem določeni krogi se trudijo ravno sedaj z »dokazi«, da hrvatsko-slovensko-srbskega naroda ni nobenega.(za to pa je bosanski). In sedaj naj kar hkratu ekzistira neki »avstrijsko-ogrski narode? Saj ni sicer nič slabega na tem: ker morajo narodi te zemlje toliko krvaveti, jih bo le veselilo, da se Je razkril nov narod, nov tovariš za prelivanje krvi. Ali, mi Jugoslovani smo pač postali nezaupljivi in poslušamo napeto, kadar čujemo nova označenja narodov. Kajti izkusili smo na lastnem telesu, mi Hrvatje in Srbi, ki so jih svo-ječasno porazdelili • na Hrvate, Srbe, Slavonce. Dalmatince in Bošnjake In bi jih najraje še porazdelili na kalkovce in — mosllme. In ker smo nezaupljivi, bi hoteli Že vedeti, da-li nI novoiznai-deni avstro-ogrski narod morda v zvezi s pravi- co samoodločbe narodov? Potem .... potem, seveda!____Motite se, gospod cenzor! Ne bomo govorili o pravici samoodločbe narodov. 7.e za to ne, ker nimate niti najmanjega razumevanja zato! In drugi tudi ne bi mogli čitati, kar bi imeli reči o tem. Opozoriti bi hoteli le na argumentacijo naših nemških in madjarskih nasprotnikov, da ni nikakega jugoslovanskega, nikakega hrvats! r-srbsko-slover.skega — da niti ne hrvatsko srbskega naroda. Takega naroda da ni »nikoli bilo* — čitamo zopet te dni v nekem madjarskem listu. Seveda, ni bilo nekdaj tudi nikakega italijanskega naroda, da — dovolite! — tudi ne neti >kega naroda. Kajti tudi ta dva naroda sta se razvij, la naravnim potom: od plemenske zavesti do narodne misli, do zavesti edinstvenosti. Tn sedaj, ko so Jugoslovani preko dolgih stoletij ubirali to tr-njevo in bolestno pot razvoja, jim Nemci In Mr.d-jari zamerjajo, ker se ne čutijo več kot dva, ka-mo-li kot trije narodi, marveč kot edinstven narod! Da, da, saj vemo tudi mi in smo čuli dovolj-krat: različne zgodovine, različna veroizpoved, nja. različna nadarjenost, različno to in ono itd. Kakor da bi imela Bavarec in Prus isto zgodovi no, isto vero, enako nadarjenost, ista vrst itd! »Imata pa isto narodno misel, isto narodno zavest! — se nam poreče. Gotovo! In ta misel narodne edinstvenosti, ta narodna zavest napravl a iz njega in iz drugih nemških plemen — nemški narod. Zakaj torej naj bi Jugoslovani ne tvorili enega naroda, ker imajo isto narodno miicl In narodno zavest?! In imajo to narodno mifel! Proti tsmu se ne da nič opraviti. Nimajo jc šele nekoliko let, šele eno, ali par desetletij sem, kakor menijo tako naši nasprotniki, ker jc s svojimi kratkovidnimi očmi ne morejo razkriti. Kajti jugoslovanska misel je globokc'a r.e".o so drr :c narodne ideje: "tako gjcboka je, kot ie globoka slovanska duša — naj se žc pojavlja v naših narodnih pesmih, ali v Dostojevskem. Ne pišemo tega, da bi druge narode poniževali, a!i da bi Slovane stavljali nad njih. Vsak narod ima svojo lastno dušo in se ga ne more ne hvaliti, ne grajati radi tega. In če pravimo, da jc iucoslov. liska ideja globokeja, nego druge narodne mN'i, menimo pri tem, da se ne izraža le v hrepenenju po političnem ujedinjenju in svobodi, ampak tudi v hrepenenju po zmagi pravičnosti, po tisti etiki, ki jo propoveduicta Ognjana Marija« in »Djače samouče rod po nepotrebnem zastrupljevati. zakaj? N" rodno prokletstvo na one, ki so tako brezvest: :! In če bi bilo res, kar pravi g. G., da j? po štiriletnem kinu vse javkalo po njegov"v jah, bi to bilo za občinstvo le slabo izpri in nov dokaz za dejstvo, da kino ljudi le r- . -nmnnje in demoralizira, če ne bi si nihče ne žc lel več nazaj sezije, kjer dela pravi umetnosti napoto — glupa moderna opereta! »Nesebično vesel sem, da se je moja ide^a udej stvila na čast in kulturno korist celokupnega naroda!« vzklika končno g. G. Misli:::, da je, m!!-rečeno, neumestno, govoriti o nek: . 'i posa rožnika, kje:- *e živela ena in is!a mise! v tisočih in stoik~oČih, v celoni narodu! K otvoritvi slovenskega gledališča je moralo priti in bi bilo prišlo tudi brez tena ali onega posameznika. Žal le, do bo kulturna korist, ki io bo imel slovenji narod od svojega gledališča, za toliko manjša, v kolikor bo opereta ~odrla kar bosta drama in epera zgradbi. Človeku se krči srcc. če pomisli, koliko slru-pcnsra semena bo padalo z odra zopet v dušo naše mladine! MIlan Sk blnšek. Lil. 3 i» Narod sebi! ; Na naslov tržaških" Jugoslovank je prispela iz :.zlete Prage naslednja zahvala: »Jubilejne : slavnosti Narodnega gledališča so .minule, a bile so veliki, spominski prazniki vsega i naroda češkoslovanskega, katerih se bo še po le-i tik spominjal z radostjo in hvaležnostjo. V se-| danjem težkem, mukotrpnem vojnem času so [nam bili solnčnojasen trenutek, v katerem so bile i pozabljene vse nadiogc in v katerem se ie naša i narodna misel zopet in na neizrečen način iz-tnova utripa. Prirediteljstvo teb jubilejnih slavil- vabeč nanje zastopnike vsega češkoslovan-skeljudstva in slovanskih bratov, se samo hi k- da pertanejo ti prazniki tako velik zgo-:' ; "ek. za kakršnega jih smemo sma- že danes! :aa srca hvaležni za vse, kar je vsa češj:a ;; r rt. bo Psi po jvojih posameznikih, bcdlsi po rsvoiih narddnih napravah, ali na katerikoli drugi [rar-'n ?•••• pev: 'a v prid tem slavnim slovanskim r dnvvvr. srrrfrr.mo za svojo prvo dolžnost, ko [so odzveneli radostni odmevi minulih dni, da se ' zahvalimo vse:n vobče in vsakemu posebej, kajti !vsi vok I-e in vsak sam zase ste delali kakor v . tc i \ I i na » i it Ur; I; z n: v i in vs Shvnostnerru rdi hvali! vsem tistim, ki so si stekli zasluge v prid da aj za sp.o5ni cilj. i mogoče, da bi se za- u:m i ni pr med V: . TTt-l- Yas &i:r:e vsi fn me:1 \ al tudi vsr.;: sr.vn zase najprisrčnei o nni'S- rcrc'šo nab'c.a; .."^o našo zahvalo! Karkoli ste storili za jubilejne praznike Narodnegr. gledališča, niste storili samo v čast fn slavo našega prvega umetniškega zavoda, tem: več tudi in predvsem za srsčo in, upajmo, slavno, svobodno bodočnost našega ljubega naroda če-škoslovanskega! V Pragi, 10. junija 191&. Slavnostni odbor za jubilej Narodnega gledališča 1S6S—1918: Dr. Karel Kramar, predsednik. Prof. dr. Jaroslav Hlava, Dr. Karel Marefc. podpredsednik. podpredsednik. " Jaroslav Kvapil, tajnik. - Prodala kuriva. Opjje. 50 kg na rumene izkaznice. Razdeljevanje dne 27. junija. Sv. Vid: 1001—1500 (ob. 14) ul. Cereria 2, 82 vin. kg. — Stara mitnica: 301—1000 (ob. 14) ul. S. Francesco, 82 vin. za kg. — Sv. Jakob: 701— 730 (ob. 16) ul. Guardia 9, 731—S05 (ob. 16) uk Risorta 17, 82 vin. za kg. — Vrdela: 401—623 (ob 10, ul. Scussa 12, 82 vin. za kg. — Rocol: 1—30 (ob. 8) ul. Setteiontane 250, 82 vin. za kg. Premog. 20 kg na modre izkaznice. Sv. Vid: 301—880 (ob. 37) ul. Lazzaretto vec-chio, 1'46 za 10 kg. — Staro mesto: 266—370 (ob-39) ul. Mura 12, 1—300 (ob. 42) ul. S. Francescc 2, 1'46 za 10 kg. — Sv. Jakob: 1—130 (ob. 51) ul. Risorta 17, 131—230 (ob. 51) ul. Guardia 9, 1'66 za 10 kg. Koks. 10 kg na modre izkazilicc. Novo mesto: 1—70 (ob. 40) ul. Mura 12, 2'70 za 10 kg. — Nova mitnica: 1031—1230 (ob. 45) uk Madonnina 39, 1231—1450 (ob. 45) ul. Salice 7, 270 za 10 kg. — Sv. Jakob: 231—330 (ob. 51) ul. Guardia 9, 270 za 10 kg. — Vrdela: 1—130 (ob. 35) ul. Scussa 1, 2'70 za 10 kg. — Rocc!;. 201—301 (ob. 44) ul. P. Revoltella, 270 za 10 kg * * a t Izkaznice za pcčrolej. V s vrh o prevzetja novih izkarmc za petrole' naj se načelniki domačih gospodarstev mestnega okraja »Baffiera vecchia« in^ sicer sledečih uli:: Piccardi, Manzoni, Raffineria, Alfieri, Eremo Istituto, Ugo Foscolo, dei Leo, dei Porta, dellr Sterpetto. della Ferriera, zglase dne 28. junija, 1. julija in 2. julija od 8 do 2 pop. v poslovalnici va premog ul. nadvoj. Josipa 4 I. nack Prinesti je :reba s seboj izkaznico za živila in premog. t. l' : 'i - nr Resno vprašanje e. k*-, poštnem« ravnateljstvi:' Izvedeli smo, da se v^i Izvorli našega lista, np-slovljeni na vojne pošle, uničujejo na tržaš! ' glavni nošti. Vprašamo c. kr. poštno ravnateljstvo če je to resnica, s kako pravico «e na tak -tačin uničuje naša last, do katere nima c. kr. pošta niti najmanjše pravice? S kako pravico se nam na tak n«č?n de!a danzadnem velika mate-riifna In moralna škoda? Vprašamo končno: kdn :e dal nalog za tako postopanje z našim listoin. rn če ga je izdala vojaška oblast.' da ne bi se men la vojaštvo »zastrupilo« s pač dovolj stroga cenzurirano jugoslovansko ide^o. zakaj nas c. kr. ooštno ravnateljstvo ne -obvesti o takem ukrepu kar je vendar zaukazano v poštnem pravilniku? Zahtevamo točnega odgovora na ta vprašanja! fmerovanfe. Cesar le imenoval kancelarir škofijskega ordinarijata v Trstu, Ivana Mandičs? za kanonika. Čestitamo! Na—:Ao za i7postavk*eoe okte je dobil letos na c. kr. akademiji za upodabljajoče umetnosti n:1 Dunaju naš rojak, slikar Go'-r'r Arton Kes. Gosr Kos je znan kot umetniški sotrudnik $-Dom in ?veta<'. Čestitamo. Priprave za proslavo na-^dnena praznika so v polnem teku tako v Hrvatski, kakor v Slavoniji; a istotako v Dalmaciji, v Istri, v Kranjski, v Primorju v Bosni in Hercegovini. Opozarjamo naša društva in korporacije, kakor tudi vse poedinc*. ki jim je na srcu velika narodna stvar, da poskr-be, da donese narodni pravnik čim več olajšanja v nevolji naših malih sirot; pak, kjer niso še začeli s pripravami, naj pričr.o takoj. Vsa potrebna navodila in informacije sc morejo dobiti pri »Odboru SHS žena za sirote« v Zagrebu, Kipni trg 9 (telefon 12—94), odkjer bodo v najkrajšem času razposlani proglasi, pisma, nabiralne pole in druge tiskovine v olajšanje nabiranja prispevkov. — Nabiranje z nabiralnimi polarni bo "trajalo od 1. do 8. julija po osebah, ki bodo izrecno pooblaščene v to. Ves denar naj se pošlje »Prvoj Hrvatskoj Štedionici« v Zagrebu z označbo: Nabrano za sirote povodom narodnega praznika. O. S. H. S. Pred odhodom na bojišče poš;ljajo podpisani prisrčne pozdrave ter kličejo Tržačanom in Tr-/ačankam: Na svidenje! Fran Ponkar, poročnik. Josip Vanek, praporščak, Marijan Tomašič, in Rticlolf \Vagnar. enoletna dobrovoljca. Mirko Riiavic, računski podčastnik. Pavel Planine, narednik, Matija Ivančič, Avgust Dugulin. Pošiljai.Ie blagovnih vzorcev na vojnopoštne urade št. 3, 4, 293. 361, 374. 405, 409,- 420, 434, 440, 465, 467, 469. 483, 529, 631, 640 in 646 je odslej ustavljeno. Padel je. kakor se nam od zanesljive strani poroča, v Odesi tamošnji avstrijski poveljnik pomorskega okraja, v Trstu splošno znani linijski kapitan Herman Marclieiti. Vsa svetolvanska narodna društva so vabljena na pogovor, ki se bo vršil jutri, v petek, ob S zvečer v svetoivanskem v Narodnem domu«. A. Germek, sklicatelj. Tržaška podružnica slov. planinskega društva ima danes, v četrtek, 27. t. m., ob 8 zvečer pri Sv. Ivanu v Nar. domu .odborovo sejo, h kateri so vabljeni tudi namestniki! n zaupniki. Načelnik. V obvestilo planinccm! Z ozirom na razna vprašanja, se I* bo vršil nameravani dvodnevni društveni izlet na praznik, 29. t. m., in nedeljo, dO. i. m., na — Crno prst, naznanja trž. podr. S. P. D., da radi slabe prometne zveze in ker je koča'pod vrhom popolnoma oplenjcna itd., ni mogoče prirediti večjega skupnega dvodnevnega društvenega izleta. Priporoča se pa planincem »in planinkam, da porabijo ta dva dneva ter pohite na druge veličastne gore in planine našega lepega prirodnega sveta. Mestna zastavljalnica. V petek, 28. t, m., se bodo dopoldne in popoldne prodajali razni nedra-L-acrai predmeti, zastavljeni na prejšnje listke serije 142. — V soboto, 29. t m., ne bo javne dražbe. r ~ r r * T f -1~> - ji--", p r>(H Kr. brv. zagrebško deželno gledališče. — Puc-cinijeva sMadime Butt:j*IIy« je šesta opera, ki jo je uprizorilo, operno osobje zagrebškega deželnega gledališča, in kot taka peta italijanska, do-čim smo poleg fch petih čuli- edino še »Zrinjske- ga«. Pripomnimo naj le še, da ta opera sploh ni bila na sporedu gostovanja, kakor je bil prvotno objavljen. Opera je sicer pri snošnji prvi uprizoritvi uspela razmeroma prav dobro, toda prepričani smo, da bi bilo občinstvo mnogo zadovolj-nejše, če bi se bil dal tako izredno na spored morda. Gounodov ^Faiist« ali pa, če naj bi bilo italijansko delo — kot spominska prireditev, Boitov xMefistofele«. Gledališka uprava pač sme biti prepričana, da tržaško občinstvo zna ceniti tudi glasbena dela drugih mojstrov, ne pa samo one tri, katere ]e čulo doslej. Gdč. Cgrcdzka je podala v naslovni ulogi i y pevskem i v igralskem pogledu tako lepo zaokroženo in do vseli podrobnosti tako fino in točno izdelano delo, da ji gre najiskreneiša pohvala. Posebno nekateri prizori,' kakor n. pr. v drugem dejanju, ko si predstavlja sprejem vračajočega se seproja — arijo je morala ponoviti — in v zadnjem dejanju ono brezuspešno pričakovanje in končni obup ob spoznanju prevare, so bili res na višku dovršenosti. Pela ie, izvzemši omenjeno arijom ki jo je podala italijanski, vso ulogo .v poljskem' jeziku. Izborno družico je imela v gdč. Pospišil-Ivacovi, ki ie v ulogi služabnice Suzuki znala svoj polni, zlasti v nižini posebno izraziti alt dvigniti do prave veljave. Pinkertona je pel g. Jast^zebski. Če hočemo biti odkriti, mu nikakor ne moremo odrekati obilice glasovnega materijala toda tej obibci manka mehkobe, voljno-sti. sočnosti, da bi nam ugajal v tej ulogi. 2eleti bi bilo tudi precej več igre. G. Vuškovlč kot konzul Sharpless je v vsakem oziru hvalevredno rešil svojo nalogo. Posebej naj omenimo kar najbolje uspeli prizor s pismom v drugem dejanju. Gdč. Zličarjeva — Kate Pinkerton, ter gg. Birački — Goro. Cviia-ovič — Yamadori, Lesič — svečenik, Madle — cesarski pooblaščenec so .z zborom, ki se nam je le za hip zdel nekoliko nejasen. kar najbolje zaokrožili celoto. Mojstru Sachsu vse priznanje na mojstrskem vodstvu i celote i orkestra posebej" in ravno tako g. Prejcu na izborni režiji. Gledališče je feilo polno in odobravanje obilno, dasiravno se je vsa opera, izvzemši že imenovano arijo, pela hrvatski, oziroma naslovna uloga poljski. Edino v prvem dejanju se je trenutno ob neki besedi pojavilo malenkostno šušljanje na galeriji, ki pa je takoj utihnilo in ni niti najmanje vplivalo na potek predstave. Menimo, da bi ugledu kr. hrvatskega narodnega gledališča prav nič ne škodovalo, če bi se vse predstave podajale tako, ne pa drugače. —r DAROVI. — Piščanc Miklavž iz Rojana daruje za dobrodelne in poštene slovenske namene K 300'— in sicer: za Jugoslovansko gledališče v Trstu K 100'—, za šolo v šentvidskem okraju K 100*— in podružnici CMD v Rcjanu K 100'—. Iskrena hvala možu, ki naj bi bil marsikomu vzor! Denar hrani S.alcŠna hranilnica v Trstu. — Za Jugoslovansko gledališče v Trstu neimenovan rodoljub iz tužne Istre K 50'—. Denar vložen v Splošno hranilnico v Trstu. — V počastitev _spomina pok. Dušana Cotiča aaruje g. Karlo Šiško v ;č v Crnemkalu Sokolu v Trstu K 10'— in moški podružnici CMD v Trstu K 10'—. Denar hreni uprava. ri.-- i : v. - J ---- l- se računajo po 6 stot. besedo. — Mastno tiskane besede se računajo e.?krat več. — Najiiiar.jja :—: pristojbina znaša 60 stotink- :—: išče mala družina (3 oseke . — ovoru. Via B 27 fa-fj?*; Iff| ma^a družina (; ifCiil Delo in plača po do: Commcrciale 9, III., levo. takoj zmožno kuharico. Dobi obilno IL nad. hrano. Naslov ul. S. ^lartiri šte a 12, 2354 ifi£e deklo Pojasnila s/izve mmm risra istotam. txS3. 23«? 'nb za veliko posestvo se išče Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 23GS P opravo spalne sobe. Via Giusep e Porini št. 5, III n. Morpurgo. 2365 ali zameiyam za_jestvine kavo in e_i- trone (limone), čarbola /gornja St. 15, II. n. Sudar. 2300 Anton Jerkič rosluje v svojem ateljeja iTbiOM&ui r Trstu. Via delle Poste St. 10. 40 fca 3j hI dobrega kraškega ttrana — SrlOL^il Ceca po dogovoru. Skopo št. t53. pošta Dutovlje. 325 F"" "lifri It*t""1 prašek) za ik^i-iiatKil liteMJ slnŠčice, fripravljen bre-ancoo aka ter po is:etn načinu kakor v normalnem čiisu, se dobiva v lekarni Jeronit:, Piazza Caser-ma št, 6. I7 fln^M^Anili operator ku j:h osprejema fiUioa^OUulil odi—t in od 7-3 pop v nedeljah od 9-2. Borzni trg 7, II. Zubim. 2l4'-> „Upore Godina" prPtlni) so prodaja v vseh lekarnah. rev-in D 10 Virdte sods kupuje Hotel Balkan, Trst, Pfazza Caserma. 2353 K3P I S uiiICI čuđoulto hitro stenice, Vzoree, stckieniea . . K \Zcč]a stcklcniea ... K 16. Brizaalniea'.......K Vsa naročil? je nasloviti na Lckcirno k *Nadi''9,Zur Hoffnan^' št. i Pecs Ogrsko. 2. 8—10 q malinovca v sodih od 49 kg naprej. Velika izbera likerjev v steklenicah, šampanjec „Charle Blanche", asti spuraanti, refo^k ter muškat desert. I. Parčlna & Co — Trst ulica Donizetti štev. 1. JU T i^g Tužnim srcem naznanjamo tudi v imenu ostalih sorodnikov, da je n&š preljuHjenl »oprog, oče, sin in brat, gospod Ivan posestnik in gos'iiniia? v Brezc.v;d danes, po dolgi in mučni b -lezi.i, preminul v tržaški me^tr.i bolnišnici. Blagi pokojnik bo v četrtek, SI. t. m., prepeljan na domače pokopališče v Brezovico, kjer o v š i po reb. , BREZOVICA, 24. junija 1H18. FRANČIŠKA, soproga CVETKO, IVAN (odsotna). MIRKO, sn.ovi ANGELA (hči) M A lil J A, vdova, mati. MARIJA, JOSiPINA. aa^o p^j Novo pogrebno podjetje, Trst t* a v V5 lilSEliiSlillflS (Cantiere Navale Triestino) išfe delavce: pedajače, zidarje, težake, str u ?arj e, tesarj e, mehanike, mizarje itd. Ls^sđelafea- m lirano in stanousnle. Modni salon — bivše — CL0R1NGE TAUOLATO i Trstu ulica Pozzo M mare št£v. 1 (za trgom Fran Josip I.) EJ i naj u pošljejo e Vrli«, aH pa 9 Trst, um ilella Peste št. S. trsi - Cio limm 18 - Trst iiprf Gu = Ustopmna K 2 f plSSi a c^asBicitsi lallu rOiIiiiiii^. ( og J Barriera vecchia) Rrr rr r e- . f* " ^ f n kvLL^^^ t-jj^ »-O: u V eče čo K 7.— vs ko. Pretene odcj3 do K15.— k?. Cunje po . 80 vin. kg. G. CESAiiiL Nov dohod plaščev, volnenih insvilnenih cblek, hišnih halj, modeicev i. t d. i. t. d. Fin I k lil m '^ii 111 j) TiSt, UM S. SpMdlOOS It 1 (Nasproti Hotel Volpich). . iz^ra f a- «0or & e 3psr3- b tov la oliEklivoi | Zpiss, Gom, Voiot- « ISaJsr iti. rolo- graticnc [oireSH- l 02 Dajtsllšii! to- ■ fara. Eaz»iiani3 i pisno immt | - im cizhe. ^isr "j « § » lUi imL3 -r - - s 3 SKUJEM ^ r po naivlšjih cenan. [ 'g BUCtiER, Trst. \ Le.iii trg (P azza [ deiie legna 12, I. n. r T.. TitiTr^^: ; -r z isssr11 pssa u-^odlr.L.vK psg^ii ea m m m f' ^ f "" %S ■ ,- r- 5 -i S. r, * i " < vss^ki vslz? m \ o^ 9'/, f** " x » i liilsill lOiiftjlrj Vi^opnlna K i" - j r-* rj r/ u fc -n J 1 Li C En čoln. troje stanovanj, pnrketi, elektrika vodovod, več verand, bal on, z oprava za dve nadstropji v najkrasnejšem slovenskem kraju. — Ponudbe na Inscratni oddelek Edinosti pod šifro: „s tfo-i? m s.41 ^ ( fig . r 15 Vi; • C zr •"» i'| S ^ V, tj i i Ifia'JfeH, m jI K m uzor! (aH«! KNnnminiin Pari R Hr^r dEiUcl filll;llik.:ii,il!! jul BLj! 6 uLjJi Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsa ko po- pra vijanje. — Tvrd!i3 U7l5"sc:lj2aa I^Ju 1K78. — t' b r? » tt' r i- Trsi. ulicii t. . t -1 o j M a i 5 'Mili it b Trs!, ¥13 C3S23 zU m 5 ZOBOZDRAVN r J« C^ * fi a tr i (Lsstr.j p&sJc-p"^) KIn rezerva K r ji i P FIIjIJAIjKE : Dunaj Teleta »istra ,sj i 0 ■ Dubrovnik, Kotor. Ljabl'unn, .letković. Optlij^ f Sp.lt, ŠF cnik, Zadar. VLOGE NA KNJIŽICE 1 O ---- 2 9 — v Trstu ulica Poste vecc 12 ? vo^al ulice delle Poite jzdtr nje zooov brez iso-* ^ 3ee;n. — Plombiranje, - UM^Tfll ZG3JE l iLm jim _ J I s od dneva vlogo do ^aeira vzđiga. T^entai d«vek H p'ačuje banka svojesra Ob-cs^^v lujo vlc^f ia t tekočem, in žiroračanu pa ao^ivora - A creiati v L: m čeki in nakaznic na vsa ta-in iaozamca ^ržn ia jj S KCPUJE IN PRODAJA: viednos ia papirje | rante, obligacije, zastavna pisma, pr or ca a ^delnice, srečke, valute drjč i i. t. d. t; brezplačno. Stavbni kre iit, rembonrj krediti. f Bor/na nnročila. — Tn'c.a i. | MENJALN CA. — — ESKOMT Mii^IO Telefoni; lir.3, 17D3 in 2073 l Uradna irraa od 3 da 1 popalim 1 Bizojavi; JAD: i AN S L A. r 21otflrn!cii CL Pi^e v Trstu se je pre: Ml'a na Corso 5t. 15 v hivSo zTat?.rr;Tcc