ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA KONRAD ŠTEFAN KUSTOS LJUBLJANSKE LICEALNE KNJIŽNICE 1897—1909 Ko je Fran Levstik, od 1872 skriptor ljub- ljanske licealne knjižnice, 1887 umrl, je kranjska deželna vlada 14 decembra 1887 razpisala izpraznjeno skriptorsko mesto z letno plačo 800 goldinarjev, letno aktivitet- no doklado 250 goldinarjev in zakonito pra- vico do petletnega napredovanja.* Prosilci so morali do 15. januarja 1888 predložiti prošnjo, opremljeno s prilogami, v kateri so morali navesti starost, študij, izpite, jezikov- no in bibliografsko znanje, dosedanje delo oz. poklic, nravnostno zadržanje in more- bitno sorodstvo ali svaštvo z osebami, že na- stavljenimi v knjižnici. Javilo se je 15 kandidatov: Janez Fon, suplent učiteljišča v Trstu, Konrad Štefan, suplent gimnazije v Trstu, Josef Fidler, pro- fesorski kandidat v Znojmu, dr. Alfred Rit- ter von Urbanitzky na Dunaju, dr. Karel Štrekelj, privatni docent slavistike na du- najski univerzi, dr. Johann Millanz v Trstu, Roman Rbomberg, kaplan v Mittelbergu (Predarlsko), Evgen Lah, tajnik Slovenske Matice, Franz Maric v Krakovem, Anton Mi- kuš, profesorski kandidat v Ljubljani, Anton Trstenjak, uradnik trgovske in obrtne zbor- nice v Ljubljani, Friedrich Ahn, profesorski kandidat v Gradcu, Theodor von Grimber- ger, volonter študijske knjižnice v Salzburgu, Emil Guttman, adjunkt finančne prokura- ture v Ljubljani in (naknadno) Fridolin Kau- čič, podporočnik pešpolka št. 78. Deželna vlada je poslala 24 januarja 1888 vse proš- nje s prilogami predstojniku licealne knjiž- nice, Gottfriedu Muysu, s pozivom, naj čim- prej pošlje predloge, primerne za razmere in potrebe študijske knjižnice.^ Muys je poslal svoj obširno utemeljeni terno-^redlog že 15. februarja 1888.^ Izločil je najprej J. Millanza, R. Rbomberga in F. Marica, ker niso priložili dokazilnih do- kumentov, F. Kaučiča, ker ni imel univer- zitetnega študija, in A. Trstenjaka, ker ga ni dokazal. Ostalih 10 kandidatov je obrav- naval z vidika splošnih zahtev za vstop v bibliotekarsko službo ter specialnih razmer in potreb ljubljanske licealne knjižnice. Kot kvalifikacijo za bibliotekarsko službo je zahtevala ministrska naredba 23. novem- bra 1864 univerzitetni študij in znanje jezi- kov; poznejše določbe so oba pogoja še spe- cificirale: glede študija doktorat ali profe- sorski izpit, glede jezikov znanje italijan- ščine, francoščine in angleščine, ali mesto angleščine kakšen slovanski jezik, v dvo- jezičnih deželah znanje obeh deželnih je- zikov. Kot potrebe licealne knjižnice pa označi Muys na prvem mestu znanje slovenščine — posebno ker sam tega nima — ali drugega slovanskega jezika, z obveznostjo, da si slo- venščino v najkrajšem času prisvoji: na dru- gem mestu pa stabilnost novega skriptorja. Prejšnji skriptor je bil več let bolehen, zad- nje mesece težko bolan, novi skriptor potre- buje tudi večmesečno vpeljevanje v delo, predstojnik — itak starejši — je bil že dalje časa preobremenjen, zato ne pridejo v po- štev mladi suplenti. Na podlagi prvega kriterija odpadejo J. Fidler, dr. A. v. Urbanitzky in Th. Grim- berger, na podlagi drugega J. Fon, dr. K. Štrekelj in Fr. Ahn. Izjema je K. Štefan, ki želi skriptorsko mesto kot stalno, kakor kaže pripomba njegovega direktorja v Trstu, in isto velja za E. Laha, E. Guttmana in A. Mi- kuša, čigar spričevala pa ne vzbujajo za- upanja. Od tako preostalih 3 kandidatov predlaga Muys primo loco Emila Guttmana, ki ima 93 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO juridično fakulteto z vsemi izpiti, večletno odvetniško prakso in službo pri finančni prokuraturi. Obvladuje nemščino in sloven- ščino, uraduje v obeli jezikih, zna italijan- ščino in je poslušal tudi predavanja iz fran- coščine. Bibliografsko znanje bi si pridobil pod vodstvom predstojnika. Svojo sedanjo plačo bi v knjižnici dosegel šele po 10 letih, kar dokazuje njegovo ljubezen do bibliote- karske službe. Muys bi ga najraje predlagal unico looo. Secundo loco predlaga Konrada Štefana, ki je rojen 1. februarja 1854 v Rožnovu na Moravskeon, je absolviral gimnazijo v Opavi in univerzo na Dunaju, ima profesorski iz- pit iz matematike in fizike in je bil 1885 do 1886 suplent v Gradcu, zdaj pa je v Trstu. Njegovi predstojniki hvalijo njegovo vest- nost in neoporečno zadržanje. Zna razen nemščine še francoščino, italijanščino in če- ščino, ki je njegova materinščina. Prof. Mi- klošič potrdi, da je dobro podkovan v češki slovnici in da je tudi na vprašanja iz slov- stvene zgodovine zadostno odgovoril. Sloven- ščino bi si kot rojen Slovan gotovo hitro prisvojil, bibliografsko znanje pa pod vod- stvom predstojnika. Edini pomislek je nje- govo zdravje, ker ima dispozicijo za obolenje pljuč, zato je šel službovat v južne kraje. Do zdaj ni imel motenj v službi, vendar je vprašanje, ali bi mu bilo službo v knjižnici nasvetovati, čeprav meni direktor gimna- zije v Trstu, da bi bila zanj bolj priporoč- ljiva kot pouk v šoli. Isti pomislek velja za kandidata, ki ga predlaga tertio loco, za Evgena Laha; ta je študiral univerzo na Dunaju, napravil domačo nalogo, ni pa mogel iz zdravstvenih razlogov opraviti ustni izpit. Kot tajnika Slovenske Matice hvali njen predstojnik nje- govo marljivost in neoporečnost. Odlikuje ga posebno bibliografsko znanje iz slovenske književnosti, ni pa prinesel dokazil za zna- nje drugih jezikov. VeMk del licealne knjiž- nice obstoji iz francoskih in italijanskih del; ta dva jezika bi si moral vsekakor prisvojiti. Skriptor je postal 1. aprila 1888 Konrad Štefan. Kaj je bilo odločilno za njegovo ime- novanje, se zdaj še ne more ugotoviti, ker so prezidialni akti deželne vlade zaradi po- manjkanja prostora v Državnem arhivu Slo- venije še nedostopni, drugod v delno suhih kleteh, pa tudi arhiv NUK o tem nič ne nudi. Ravno tako manjkajo podrobnosti o njegovem imenovanju za kustosa licealne knjižnice, 1. decembra 1897, po upokojitvi in smrti G. Muysa. Naslednik K. Štefana kot skriptor je postal 14 aprila 1898 Luka Pintar. Ko je češki muzikolog in slikar Ludvik Kuba zbiral slovanske pesmi, je prišel 1890 v ljubljansko licealno knjižnico, kjer je črno- bradatemu, slokemu, nemško govorečemu bibliotekarju v slovenščini razložil, kaj hoče. Ta ga pa ni razumel, ker — kakor je priznal, — slovensko ni znal. Slučajno je prišel v knjižnico takrat tudi slavist Perwolf iz Var- šave, razvil se je pogovor med njim in Kubo; bibliotekar je poslušal, se nazadnje vmešal v pogovor in rekel s smehom, tudi češko: Jaz sem pa Štefan, Moravan. In potem je seveda šlo vse laže. Ta drobni dogodek je značilen za Štefanovo narodnost.* Y dobi službovanja K. Štefana sta potresa 1895 in 1897, ki sta hudo poškodovala licej- sko poslopje, povzročila postopne selitve li- cealne knjižnice, ki je bila v drugem nad- stropju poslopja, v druge prostore: 1897 je bil del knjižnega fonda prepeljan v eno sobo deželnega muzeja, 1901 pa ostali fond še v drugo sobo deželnega muzeja in v 5 sob pri- vatne (Waldherrove) hiše v Beethovnovi ulici. Ko je bila končana zgradba II. državne gimnazije na Poljanski cesti, kjer je hil cest- ni trakt določen za licealno knjižnico, je sledila dokončna selitev, ki je bila šele 1908 zaključena. O selitvi 1901 je Štefan podrobno poročal v reviji »Mittheilungen des Oesterreichischen Vereins fiir Bibliothekswesen«.5 Delala sta oba uradnika, 2 služitelja, 2 mizarja in 8 nosačev z ročnim vozičkom. Imeli so 21 ošte- vilčenih zabojev, en zaboj za eno polico. Knjige so vložili v vrstnem redu v zaboj, uradnik je zapisal številko police, nato so 4 nosači nesli zaboj na dvorišče in na voz. Police so mizarji razdrli, prepeljali v nove prostore, postavili in napolnili s knjigami. Selitev je trajala 17 dni. Omenili smo te po- drobnosti, ker je ironija usode hotela, da se je prav na isti način selila Univerzitetna bi- blioteka, naslednica licealne knjižnice, po- leti 1941, samo s to razliko, da je voz oz. kamion zamenjal ročni voziček. Omenjeno glasilo društva avstrijskih bi- bliotekarjev, ustanovljenega 1895, je začelo izhajati 1897 in prenehalo 1914. K. Štefan je bil od začetka član društva in je pazljivo študiral vsebino revije. V seznamih članov — bilo jih je vedno nekaj nad 150 — je pod- črtal imena slovenskih bibliotekarjev dr. J. Žmavca v Pragi, dr. A. Žiberta na Dunaju, L. Pintarja v Ljubljani, pa tudi sosedov v Gradcu in Celovcu ter pristavil s svojo malo pa dobro čitljivo pisavo, deloma tudi v (nemški) stenografiji, dodatke in pripombe. Razen pri tem strokovnem društvu je bil tudi član Muzejskega društva za Kranjsko. Vzorno je uredil arhiv licealne knjižnice. Tak je ostal arhiv do druge svetovne vojne, ko je bil prenesen v zaklonišče, po končani 94 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vojni pa zopet v skladišče NUK. Fascikli so ostali urejeni, njihov vrstni red pa še ni na novo upostavljen. Njegovo glavno delo je zgodovina licealne knjižnice, ki je pod naslovom: Geschichte der Entstehung und Verwaltung der k. k. Studien-Bibliothek in Laibach izšla v 20. letniku (1907) revije Mitteilungen des Mu- sealvereines fiir Krain (str. 1—116). Dr. G. A. Criiwell, takratni urednik, je v Mitteilungen des osterreichischen Vereins fiir Bibliothekswesen napisal obširno oceno*, kjer podčrta, kako maloštevilna so zgodovin- ska dela o avstrijskih knjižnicah, in hvali vestno in solidno delo K. Štefana, ki je dobro uporabil bogato arhivalno gradivo. Osporava samo metodo dela, ki ga je pisal preveč pred- stojnik urada, pa premalo zgodovinar, in da so v tekstu stvari, ki bi spadale v pripombe. Tak vtis ima res vsakdo, ki delo študira. Moramo pa ugotoviti, da je to prva obširna zgodovina neke knjižnice v Sloveniji in jo tudi ostala edina, o drugih naših knjižnicah imamo le krajše sestavke in drobiž. Štefan pa je v rokopisu sestavil tudi stvarni katalog za večino starejšega fonda licealne knjižnice, ki je bil zelo praktičen in uporaben, pa je postal žrtev požara v čitalnici Univerzitetne biblioteke 29. janu- arja 1944, kar je treba tem bolj obžalovati, ker starejši fond NUK do zdaj še ni zajet v stvarnem in decimalnem katalogu. K. Štefan je umrl sredi dela za kapjo 11. maja 1909, njegov pogreb pa je bil 13. maja popoldne.' Ker je stanoval na Prešer- novi (Bleiweisovi) cesti 22 v frančiškanski župniji, je vodil pogreb p. Hugolin Sattner. Udeležba je bila elitna: deželni predsednik baron Schwarz, dvorni svetnik grof Chorin- sky, Marguis Gozani, deželni vladni svetnik vitez Kaltenegger, deželna šolska nadzornika Hubad in Leveč, okrajni glavar dr. Praxma- rer, višji stavbni svetnik Bolz, višji deželni sodni svetnik Schneditz, major Breindl, po- licijski svetnik Lauter, direktorji in profe- sorji državnih učnih ustanov, osebje licealne knjižnice s skriptorjem L. Pintarjem na čelu, in mnogo drugih. Laibacher Zeitung je pri- nesla osmrtnico, nekrolog in poročilo o po- grebu.8 Nekrolog, ki hvali Štefanovo delova- nje — zanimivo je, da omenja njegovo zgo- dovino šele v dodatku —, pravi, da je živel le za svoj poklic in za svojo družino. Zapu- stil je vdovo, tri hčere, sina in snaho. Nje- gova družina se je 1942 izselila v Celovec*, njegov grob je ostal na starem delu pokopa- lišča na Žalah'", dobro ohranjen in čisto ob- raščen z bršljanom. Konrad Štefan je zadnji v vrsti predstoj- nikov ljubljanske licealne knjižnice, ki niso bili domačini. Čeprav pravi Muys, da je po rojstvu Slovan in da je češoina njegova ma- terinščina, je bil vendarle sudetski Nemec, verjetno pa je bila njegova mati Cehinja. Tako je prišel v Ljubljano iz popolnoma drugega miljeja, iz druge stroke, ker je bil prva leta v službi na srednji šoK, in tudi njegova študijska predmeta, matematika in fizika, ga nista posebno predestinirala za bi- bliotekarsko službo, za katero so se navadno jemali filologi in zgodovinarji. Ce vse to upoštevamo, moramo priznati, da se je do- bro vživel v svoje področje dela. Morda je vestnost njegova najbolj značilna poteza. Skrbno je vodil selitve knjižnice, uredil je njen arhiv, sestavil njeno zgodovino, zasledo- val težnje bibliotekarstva v strokovnem gla- silu, in njegova sestava stvarnega kataloga je bila za to dobo prav napredno delo. Bil je res vesten uradnik. Brez ozira na njegovo osebo, čisto splošno vzeto, pa vzbujajo dej- stva, kakor n. pr.: visoka kvalifikacija in obširno znanje posebno jezikov, kar se je zahtevalo za bibliotekarsko službo — prese- neča samo raba izraza »bibliografsko zna- nje« —; množica kandidatov, ki se je pote- govala za bibliotekarsko mesto — ker so bila taka mesta razmeroma redka —, in udeležba najvišjih oblasti dežele pri pogrebu biblio- tekarja, misel, da se je takrat funkcija bi- bliotekarja in pomembnost njegovega dela v družbi precej visoko cenila. Melita Pivec-Stele OPOMBE 1. Arhiv NUK, aikt d4 XU. 1887; - 2. Arhiv NUK, akt 24. I. 1888; — 7. Arhiv NUK, akt 15. II. 1888; - 4. L. Kuba, Cesty za slovanskou pesne 1885—1929. 2. zv., 7; — 5. MOVB 5 (1901), 234—326: Von der k. k. Studien-Bibliothek Laibach; — 6. MOVB 11 <1907), 171—172; — ?. Mrliška knjiga fran&iškanske župnije; — 8. L ZG 1909, 107 (12. V.), 109 (14. V.). — MOVB 13 (1910) 50 ima kratko notico z napačnim datumom 19. IV.; — 9. Sporočilo ge. M. Obersnel; — 10. Kartoteka pokopaldJčne uprave 95