AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 41 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 18, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. Veliko narodno zborovanje v Jolietu vla Minister Snoj pa začasno bi-a med nami v Ameriki. l osp°d Snoj je prišel v Ame- jjjj. škp namenom> da nas ameri- vane nCe in sploh Ju^osl°" ter seznani s položajem, v ka-na,enm Se naša stara domovina roč a',a' kakor tudi> da nam P°" Sllnem trpljenju našega v stari domovini. ja \dl?r se minister Snoj naha-i še kako kapljico slovenske ali' jugoslovanski krvi v sebi, dolo-! čil svoj čas tako, da bo v nede- 7 j Ijo popoldne, 15. marca navzoč' na shodu. Vsi ste vabljeni! Pri-' dite vsi! Ne bo vam žal, ako sej shoda udeležite, kajti slišali bo-j ste, kako se ravna z našim naro-. dem, kako trpijo_ naši bratje in sestre v stari domovini. Zasledujte nadaljna poročila o našem shodu. — Josip Zalar. križ bo posredoval za osebna sporočila v dežele, J® imata zasedene Italija in Nemčija Ctr- - Jal osebn£ Ameriški bno. naznanja, da bo odda- 4. Ne sme se omenjati politi- v deželi K.Sporočila Prebivalstvu ^ So zasedene od sovra- "uta Tal, v" cen2Ur Ke vesti sme po določbi ;j, urada oddajati samo riz Potom svojih medna- osebnih naznanil se pri lokalnem listine pOsLati ' katerih se morejo %os] ke osebne vesti> so bile ^deče/n,e iz glavnega stana eno pogrešajo. Brazilska vlada ni narodu takoj povedala o torpe-diranju parnika, ker se je bala izgredov proti Nemcem in Italijanom. čnih ali vojaških stvari, obram. benega materiala, odpošiljanje ali poročilo o vremenu. 5. Osebe, ki so zaposlene v mu. j nicijskih tovarnah ali vladnih delih, ne smejo tega omeniti. 6. Ne sme se omenjati nobenih zemljepisnih imen ali kakih trgovskih zadev. Te listine so v triplikatih in na ozadju prve je prostor za odgovor. Sporočila, ki se jih lahko naslovi na civilne osebe v Nemčiji, Japonski ali Italiji, ali v de Tip angleških vojakov, ki so tako pogumno, toda brezuspešno branili Singapor. Zgornja dva sta vojaka iz Indije; spodaj na levi domačin iz Mala je, na desni Avstralec. Propaganda za kanoni: zacijo Krištofa Kolumba Bern, Švica. — Iz vatikanskih krogov se poroča, .da je zopet prišlo na površje vprašanje za kanonizacijo Krištofa Kolumba. Na papeža Pija XII. so došle tozadevne številne prošnje, podpisane od več tisoč Amerikancev. Kot znano je pričel to gibanje še leta 1870 francoski nadškof elah, ki so zasedene od teh dr-1 Dcnnet. Zadevo je takrat pod- žav, bodo poslana po Rdečem križu. Kjerkoli bo to mogoče, bo prejemnik dobil originalno sporočilo v roke in bo lahko na drugo stran listine napisal odgovor. Rdeči križ in osebe, ki bi pošiljale taka sporočila, so prošene, da jih ne pošiljajo preveč pogosto, ker so s tem v zvezi velike sitnosti in mnogo truda. Osebe, ki bi rade poslale v gori omenjene dežele trgovske listine, pooblastila ali legalne listine, morajo napraviti tozadevno prošnjo na cenzurni urad v Washington. , RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI ti*ab __ ,.ane> pa. — Zadnje dni je ln rojen v Smoldnem pri JS Škof j o Loko. V eliC£bl1 34 let in v tej de-Ne, r~Ča nečaka in tri neča- tte starem kraju pa tr. ge_ 5XaT 14' t'ebruarja bosta ] W *Vard Florjančič in V* Božič. - Louise Ko-c c'ji m°rala podvreči ope-a*%bJepiču in nahaja se v Sit, Heights, W. Va. -je 5. t. m. odšel služit Strica Sama. Barberton, O. — Družina George Jadnik je te dni dobila zdravega in krepkega sinčka. Rusija mobilizira vse sposobne moške in ženske Moskva. — Sovjetska vlada je ukazala mobilizacijo vseh sposobnih moških in žensk ter pozvala narod vesoljne Rusije, naj zastavi vse svoje telesne sile v vojni industriji. Mobilizirani bodo za dela vsi moški od 16 do 65 leta ter vse ženske od 14 do 45 leta. prlo mnogo kardinalov ter ameriških, italijanskih in španskih škofov. Toda francosko-pruska vojna je stvar ustavila. V Kolumbovem življenju je ena točka, radi katere bo veliko vprašanje, če bo Krištof Kolumb proglašen za svetnika, še vedno namreč ni razrešeno, če je bil najmlajši Kolumbov sin Fernando rojen izven zakona. Iz Kolumbovi oporoke se namreč sodi, da njegovo zvezo z Beatrico Henriquez de Aranda ni cerkev nikdar blagoslovila. IJONOV MAČK JE V NEVARNOSTI iih V Angliji je neka. mačjega plemena nevaetl' kot Pravij°> zdaJ It vie ž» rnost- Veliko število V0Hke ,2ginil° ^ dalo svoje SuHie. Odkar S 1 Ustav m "UKnje- uakar toičeijdov°z kožuhovine, sti^e ma?adljivi ljudje lov na '^akokatere love v Pa- drugače Družba za varstvo živali je radi tega zagnala velik vik in krik in celo v poslanski zbornici je bilo radi tega veliko prahu. Pred vojno so prihajali mačji kožuhi iz Nemčije in čehoslova-ške. Zdaj, ko je ta dobava prekinjena, je cena za mačjo kožo v Angliji zelo poskočila in ni ču-cfno, če segajo ljudje po mačkah. Rusi naskakujejo Novgorod, Nemci bodo pustili Karkov London, 18. feb. — Radio iz •Moskve danes poroča, da so ruske bojne ladje v Črnem morju obstreljavale nemške pozicije pri Šebastopolu. Dalje poroča radio, da so ruske čete naskočile Novgorod pod Leningradom, ter da se Nemci pripravljajo evakuirati Karkov na južni fronti. Armada maršala Timošenka že več tednov napada Karkov. Dalje se poroča, da je šest poljskih divizij na vzhodni fron. ti, to je kakih 90,000 mož, ki prodirajo proti Beli Rusiji. Poljaki so samo še 50 milj od stare poljske meje. Nemci se silovito upirajo in v nekaterih krajih so popolnoma ustavili prodiranje ruske armade. Pasja vojna y našem listu je bilo zadnje čase precej polemike radi psov., če jih naj imamo, ali ne. Večina dopisnikov je bila mnenja, da je pes sicer prijazna živalica, pa zvesta človeku, da bi pa meščani prav lahko izhajali brez , njih. Zdajt ko je pasje vprašanje precej rešeno, bi pa radi slišali mnenje glede mačk. Nekateri pravijo, da nam mačke prav nič ne koristijo, razen morda s svojimi milimi spomladanskimi koncerti, drugi pa pravijo, da so potrebne. Kaj pravite? Anton Centa Včeraj je zadela srčna kap raznašalca Ameriške Domovine, Anton Centa. Zjutraj je šel še ves korajžen in dobre volje z listom, na 74. cesti se je pa zgru-dil in umrl. Prvi je prišel do njega Frank Gabrenja iz Myron Ave., ki nas je takoj obvestil o tragičnem slučaju, toda pomoči ni bilo nobene. Policija je odnesla tudi vse liste, ki jih Anton še ni raznesel in tako naši naročniki od 74. do 79. ceste niso ' dobili včeraj lista. Pokojni je bil star 66 let ter stanoval na 917 E. 73. St. Pogreb bo iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. čas pogreba še ni določen. Naj počiva v miru, blagi mož, preostalim sožalje. Frank Bratuš V Unionville, O. je umrl Frank Bratuš, star 37 let, doma iz vasi Velika Pristava pri St. Petru na Krasu. V Ameriki je bil 20 let. Zadnjih sedem let je bil zaposlen na farmi pri Antonu Fidelu v Unionville, O. Tukaj zapušča več sorodnikov, v starem kraju pa mater, brata in eno sestro. Pogreb bo v četrtek popoldne ob dveh iz Zakra j škovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Naj počiva v miru. -Or V Avstraliji so aretirali vse sovražne tujce Brisbane, Avstralija. — Avstralske oblasti so ukazale aretirati vse sovražne tujce, med temi največ Italijanov, ki so zaposleni kot delavci na sladkornih poljih. Ta sladkorni pas se nahaja na severnem obrežju Avstralije, to je tam, kjer se pričakuje napada Japoncev. Vse te so naložili na dobro zastražen vlak in jih odpeljali v konfina-cijo v južni del Avstralije. Italijani so se baje ustili, da njih Japonci ne bodo nadlegovali. Pri mnogih so dobili skrito orožje. Zadnji pondeljek in torek so se morali registrati v Avstraliji vsi moški, ki niso državljani. Peta obletnica V četrtek ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnim John Tomšičem v spomin 5. obletnice njegove smrti. V armado Strica Sama V soboto 14. februarja je odšel k vojakom Frank Blatnik Jr., sin družine Frank in Jennie Blatnik iz 8906 Union Ave. V njegovem imenu se starša zahvaljujeta stricu, teti, fantom, sosedom in prijateljem za lep poslovilni večer. Franku pa želimo vso srečo v vojaškem stanu. Važna seja Društvo Waterloo Grove št. 110 WC ima nocoj ob 7:30 važno sejo v SDD na Waterloo Rd. Vse članice so prošene, da se udeleže. Japonci se pripravljajo za napad na otok Javo Japonci so se včeraj zagnali proti otoku Javi, ki je zadnja utrjena točka nizozemske vzhodne Indije. Za Javo pride na vrsto Avstralija. Japonski bombniki so napadli včeraj otoke v prelivu Sunda, ki loči otok Sumatro od Jave in ki je v nekaterih krajih samo 27 milj širok. Škode niso napravili posebne, toda toliko večji pa je pomen napada, ker je predigra za splošen r.apad na Javo. Japonci imajo v posesti oljna polja pri Palembangu na otoku Sumatri, katere so pa Nizozemci po večini uničili, predno so jih zapustili. Avstralci se zavedajo, da so Japonci že pred vrati Jave in da bo potem prišla na vrsto Avstralija. Zato je Avstralija mobilizirala vsakega moškega in vsako žensko, da sodeluje pri obrambi z geslom: zmagati ali pa umreti. -o- Miss Perkins se bo baje odpovedala uradu New York. — Delavska tajnica Frances Perkins je brzojavi-la svojim prijateljem, da se je z vso resnostjo odločila, da izstopi iz Rooseveltovega kabineta. O njenem odstopu se že dlje časa govori. Nemčija kliče k vojakom moške od 17. do 55. leta Berlin. — V Nemčiji se morajo priglasiti za vojaško službo vsi moški v starosti od 17 do'55. let. Poroča se tudi, da je bilo poslanega na rusko fronto polovica moštva pri protizračnih baterijah v Berlinu. Novince trenirajo samo od šest do osem tednov, nakar so poslani na fron--to. Norfolk, Va., 17. feb.— Osiška podmornica je v nedeljo potopila ob obrežju države Virginije brazilski parnik Buarque. Včeraj so pripeljali v tq pristanišče 83 oseb s potopljene ladje potem, ko so prebili več ur v rešilnem čolnu. Parnik je bil pol potniški, pol tovorni ter je vozil 11 potnikov in 74 mož posadke. Torpedi-ran in potopljen je bil v nedeljo zjutraj. Od rešenih oseb so jih pripe- Barberton, O. — Dne 5. febr se je obesil Jos. Jevc, star 55 let in rojen v Iški Loki pri Ljub ljani. Zapušča sina, tri hčere in sestro. Vzrok ni naveden. Ijali sem 46 v pondeljek in 37 nocoj. Eno osebo pogrešajo, ena je bila pa ubita. Ameriška patruljna letala so spazila rešilne čolne na morju in so poslala ladje na pomoč, ki so v nedeljo zvečer našle brodolornce. Rešenci pripovedujejo, da so se parni kotli na ladji razpočili, ko je ladjo zadel drugi torpedo. Ladja se je potopila potem v 30 sekundah. Ladja se je prelomila na pol po eksploziji. * Rio de Janeiro, 17. feb. — Vest o prvem torpediranju brazilske ladje ni bila objavljena narodu do nocoj. V tem času se namreč vrši narodni karnival in vlada se je bala, da bo prišlo do izgredov proti Nemcem in Italijanom in da bo začel narod razbijati lastnino osiških državljanov. Brazilska vlada je sklenila da,-ti vest o potopljeni ladji' nocoj tako, da bodo časopisi prinesli to vest šele jutri, to je v sredo. Po cestah, plesiščih in drugih javnih prostorih se je trlo naroda, ki so se udeležili karnivala. Nihče ni vedel o tej nezgodi. Ker je bilo na sto tisoče ljudi na ulicah, mnegi izmed njih preoblečenih v raznih maskah, bi bilo prav gotovo prišlo do krvavih demonstracij, če bi bili ljudje vedeli, da je osiška podmornica potopila njih ladjo. -o- Postna postava je olajšana za Francoze London. (ONA). — Pariški nadškof je v pastirskem pismu olajšal postno postavo za katoličane v Franciji. Ker se živež ne deli redno in dobe ljudje meso samo na negotove čase, ga lahko uživajo, tudi če bi bil sicer tisti dan post. Zveza med Indijo in Kitajsko v videku Calcutta. — Kitajski general Kajšek in vodja indskega naroda Gandhi se bosta sestala k važnemu posvetovanju. Od tega sestanka se pričakuje zvezo Kitajcev in Indcev proti Japoncem. Jugoslovanski četniki se obračajo na Ameriko za pomoč v živilih Angora, Turčija. — Iz Jugoslavije prihajajo poročila, da potrebuje armada generala Draže Mihajloviča nujno pomoč v orožju in živilih. Ako armada ne bo dobila pomoči, ne bo mogla dolgo vzdržati. Proti četnikom gre zdaj pet bolgarskih divizij, Italija je poslala ojačenja in tudi od madžarske strani preti napad. V Srbiji, Bosni in črni gori vlada veliko pomanjkanje živil. Vsa četniška armada je odvisna samo na prehrano, ki jo more dobiti iz vasi, ki pa same nimajo dosti. Četniki apelirajo zlasti za pomoč na Zed. države, "ker Ame-rikanci dobro vedo, kako važno je za zaveznike, da drži. jugoslovanska armada fronto proti osi. šču. To ni samo boj 'Jugoslavije, ampak je boj zaveznikov proti osišču. Zato je tudi za ameriški narod važno, da jugoslovanska armada vzdrži še nadalje." Brazilija prosi Zedinjene države za naglo pomoč, ker bo kmalu v vojni Washington, 17. feb. — Predsednik brazilske republike, Vargas, je apeliral na vlado Zed. držav, naj da njegovi deželi vso in naglo vojaško pomoč, ker Brazilija pričakuje, da bo kmalu v v6jni. Brazilja pričakuje napada osi-šča na 5,700 milj dolgo obrežje, ker so osiške podmornice pred par dnevi napadli venezuelsko obal v bližini. V prvi vrsti mora Brazilija spraviti na varno kakih 4,500,-000 oseb, ki so narodnosti osiških držav. V tem bo Brazilija dobila nasvet od ameriškega generalnega pravdnika Biddla. Zbor se zahvaljuje Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. se tem potom zahvaljuje Frank Trebcu, ki je daroval v njih blagajno $2.00. FRANCOZI SO KRIVI POGODBE MED NEMČIJO IN RUSIJO LET 1939 Mexico City. (ONA). — Plošča, na kateri je bil posnet govor francoskega premierja Daladierja v Monakovem, je pripomogla, da so se razbila pogajanja med Francijo, Anglijo in Rusijo ter da je prišlo 23. avgusta 1939 do pogodbe med Rusijo in Nemčijo. Ploščo je dal Rusiji nemški zunanji minister von Ribbentrop. Louis L Rodrigues, bivši me-hikanski poslanik za Francijo, pripoveduje o tem v tedniku "Hoy." Ko je zvedela javnost o pogodbi med Rusijo in Nemčijo, so zahtevali zastopniki Francije in Anglije, ki so iskali enako pogodbo z Rusijo, pojasnila od ruskega zunanjega ministra Molo-tova. Molotov je peljal delegacijo v svoj zasebni urad in dal na aparat g'ramoflonsko ploščo, ki je ponovila Daladijerjev govor v Monakovem sledeče: "Strinjam se z vami, da je Rusija naš skupni sovražnik. Izrabiti moramo položaj in jo uničiti takoj. Na ta način bomo osvobodili svet nevarnosti, ki je v boljševiških hordah." Stalin, ki je okleval, ali bi sklenil pogodbo z Nemčijo, ali s Francijo in Anglijo, ni več pomi-•šljal, ko je slišal to ploščo. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor 6117 St. Clair Ave. Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio. NAROČNINA : Za Ameriko in Kanade na leto $5.50. Za Cleveland Do oošti. celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50: pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $7.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada. $3.00 for 6 months: Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year. Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. at s>83 No. 41 Wed., Feb. 18, 1942 Načrti za povojno Evropo Rusija in Anglija sta zdaj v popolnem soglasju kar se tiče načrta za povojno Evropo. Edino vprašanje, ki še ni rešeno, je vprašanje režimov v Nemčiji in Franciji. Iz dobro poučenih virov se zatrjuje, da je Rusija absolutno pristala na to, da po vojni ne bo skušala razširiti boljševizem preko Evrope. Pogoji, na katerih sta pristala Stalin in angleški zunanji minister Eden v Moskvi, vsebujejo sledečih šest točk. Baltiške države, Besarabija in Bukovina bodo inkor-porirane v sovjetski republiki. Poljska in Finska bosta samostojni demokratski državi. Angliji bo priznana nadoblast v Sredozemlju. Rusija pa bo dobila prosto pot skozi Dardanele in prosto pot po vsem Sredozemlju in iz njega. Turčija bo ostala samostojna. Anglija in Rusija bosta imeli skupne interese v Perziji, kot govori nedavno sklenjena pogodba. Rusija bo izjavila, da nima nobenih interesov v severni Afriki, medtem ko bo Angliji priznana strategična pozicija na obrežju severne Francije in na otokih v Rokavskem prelivu. Stalin je izjavil, da je glavni cilj Rusije samo to, da prepreči v bodoče vsak napad od strani Nemčije, zato bo pa zahteval, da v državah kot bo Poljska in Finska ne bodo smeli imeti besedo Nemčiji naklonjeni elementi. Ti dve državi naj bi bili kot obrambni zid med Rusijo in Nemčijo. hQČejo b.t. Qd tQ vse Jina •5- X < + t i BESEDA IZ NARODA To in ono iz Collinwooda se tudi dosti ne sliši, ker napravi samo napuh in prevzet-1nai" ne daJe nobenih novih po-nost. velj. Parkrat sem ga bil obis borimo za svobodo, za civilizaci-__| jo in za demokratski novi red. Dovolite mi, da se tudi jaz' če pa tudi tuka^ nočeš P°maga-oglasim v našem priljubljenem U> pa,tudl že nekaJ P°™agaš' če dnevniku Ameriška Domovina. Da se ne boste čudili, zakaj se ne podpišem s polnim imenom,1 naj vam služi sledeče pojasnilo.1 Vsi dobro veste, kako tam v Istri Italijani šikanirajo naše ljudi. Tako se je dogodilo, da sem na primer, pred leti naročil mojemu stricu iz Amerike slovenski list A. S. in stric mi je pisal sledeče : Dragi nečak, prav z veseljem sem sprejel poslani časopis, toda boljše bi bilo, če bi mi ga ne bil poslal, kajti v hišo so prišli karabinerji in so vse premetali ter mi zagrozili z zaporom, če I Vedno bolj in bolj postaja jim ne povem kdo mi pošilja list j dolgočasno v teh naših krajih, in da naj takoj pišem, da se list ker postajam vedno bolj osam-ustavi. ljen, kajti naši ljudje Ker imam tam še več sorodni- vsaj jezik za zobmi držiš. Kadar si ogorčen nad neprijetnimi novicami z bojišč, tedaj nikar ne hodi v pivnico, če že misliš, da moraš pit, si ga kupi steklenico in pij doma. Sicer pa pazi na svoj jezik, da te ne bo slišala naša mladina. Če mi vsi zaupali v našega velikega predsednika Roosevelta kot Nemci v svojega Hitlerja, pa bi bilo kmalu konec vojske. V.V. -o- Časi se spreminjajo kov, kakor sestre, brate, tete, nečake itd. ne bi rad videl, da se iste ponedolžnem preganja, saj jih laške oblasti že itak dovolj trpinčijo. Kot ameriški državljan se ne bojim prav nobene kazni od Mussolinija ali Hitlerja, ne bi pa rad vdiel, da kaznuje, kot zgoraj omenjeno, druge radi mene. Izvejo pa itak lahko vse, ker ima Mussolini tudi tukaj svoje kvizlinge ali kakor že imenujejo tiste hinavce, žalostno in pretresljivo je, kar so se skoro vsi pognali na "žernado." Ta velika tovarna, ki jo sedaj grade v naših krajih bo nekaj velikanskega, kjer bodo izdelovali magnezij. Tu ima tudi država svoje prste vmes. Najprej so bili napravili proračun za 16 milijonov, a ker se s tako vsoto v današnjih časih ne more veliko .napraviti in namesto njih se bolj šteje na mi-ljarde. Vseeno pa premišljujem, če bi meni podarili en mili j onček namesto, da bi ga tam zazidali, pa bi mi že nekaj za- Java g. ministra Snoja. Ko bi ne bil j prepričan, da g. minister dobiva zanesljiva poročila o tem, bi v resnici ne verjel tega. Pomislite i ljudje božji, v 20. stoletju, na | vrhuncu civilizacije, pa se godi-Ker boste zdaj večkrat čitali v časopisih o bogatem oto- i Jc taka barbarska grozodejstva, ku Javi, za katerega bodo Japonci napeli vse svoje moči, da SaJ se mi je kar zmeglilo pred bi ga dobili v pest, naj nekoliko opišemo ta zemski paradiž, j k» je g. minister povedal, Beseda "Java" pride iz sanskrita in pomeni "bogat in kako ločijo otroke od staršev. Ali mil." To pomeni, da je bil ta tropični, vulkanski otok, ki jej si sploh morete predstavljati to 570 milj dolg in 125 milj širok na svoji najširši točki, zaklad- j grezno sliko? V sv. pismu bere-nica za naravna bogastva že v davnih časih. Toda bili so mo, da je bil Herold dal pomo-Holandci, ki so začeli izkoriščati zemsko bogastvo otoka, iz riti vse dojenčke. Na sliki vidi-katerega so dobili za milijone dolarjev vrednosti na leto, tako mo matere, knko v obupu vijo kavčuga, kave, čaja, riža. ! sveje roke proti krutim vojakom Zapadni svet je prvič slišal o Javi od Marco Polo-ja vi- prosijo milosti za nedolžne 13. stoletju. Dve stoletji pozneje so Portugalci raziskali j otroke, toda vojakovo srce je kot otok, toda leta 1610 je postal holandska kolonija. Ko je Na-j kamen. Pa takrat so otroke kar poleon okupiral Holandsko, so Angleži vzeli Javo, toda dali' kratko mal» pomorili, bil je hišo jim jo nazaj 1815. Od tedaj je bila za Holandsko zlata !ter kcnec- Sedaj pa nemški bar-doba. Skoro vsako mesto je bogatelo od bogastva na Javi. bari vlačijo otroke v nemško Toda vse to bogastvo je malo pomagalo domačinom, ki so sržnjost in kdo ve kaj se z njimi garali v industriji in na polju za svoje bele gospodarje. Šele j 2cdi- od leta 1380 naprej so začeli Holandci s kulturnim delom: Ali ne kličejo ta grozodejstva med domačini, ki obstoje iz dveh plemen: Javanezov in Sun- do neba P° maščevanju? In ma-c'anezov. Odprli so jim sole in kmalu so dobili domačini tudi j ščevanje bo prišlo nad nje in njih otroke in to tako gotovo, kot jc pravični Bog v nebesih. Nemški narod si je sam zapisal s tem obsodbe in sicer grozno obsodbo, katero bodo morali občutiti tudi tisti, ki sicer ne odobravajo Hit- lerjevega divjaštva. ^ Naš slovenski naroa sta hote- sem slišal predzadnjo nedeljo od legel in tudi par bondov bi lah- zastopstvo v "volksraadu," domačinskem parlamentu. Kampanja proti slovanskim odredom v službi božji se je vodila zlasti z vso besnostjo v tržaški škofiji. Med 3. in 26. j!a Hltler in Mussolini popolno-aprilom 1931 so poskušali fašisti v Trstu sedemkrat motiti: ma zasužn-ilti- Mussolinij,u se službo božjo; trikrat v cerkvi sv. Jakoba, dvakrat v Bar- kaj takega tekom 20 let ni P°sre" kovljah, enkrat v Rojanu in enkrat v Škednju. I čll° tam na Primorskem. Hit- Radi tega je prišlo med Vatikanom in fašističnim reži-!!er paje bolj nestrPen in ka1' P°-mom do ostrega spora, ki je dosegel svoj višek v juliju 1931. meta in mori naše ljudl- Mi~ Glavna sporna točka je bil status "katoliške akcije" z ozirom na vzgojo mladine. To so napadali članki zlasti v časopisu "Lavora Fascista," katere je ostro napadala papeževa enci-klika, ki je bila poslana v Pariz, še predno je bila priobčena v Italiji. Nekaj časa je že izgledalo, da bo prišlo do preloma jtresljiv ^ovor- Kaj' Pa sedaJ> ah med Cerkvijo in državo, in da bo konkordat preklican. 'b~mo kot kuP slame> ki se užge Papež jeza tisto leto prepovedal po Italiji vse procesije: močno zaK°ri in kmalu ugasne?, Qf>c Taioc-o in „: „:„:i u __ .. • | o, ne! Le imejmo vedno pred očmi ta govor. Ne bi bilo napačno, če bi se govor ministra Snoja rekordiralo, da bi ga lahko slišal vsak Slovenec in Slovenka sirom Amerike. Marsikateri pravi: "Kako pa naj pomagam?" To je kaj be- slim, da ga ni bilo Slovenca ali Slovenke, da bi se mu ne bila zablestela solza v očesu, ko je g. minister Snoj končal svoj pre- Sv. Reš. Telesa in niti en dan ni minil, da bi ne bila v časopisju poročila o napadih na božje poti in cerkve, ter napadih na duhovnike. ko kupil. Saj pri tolikih milijonih bi se tam kaj malo poznalo ali pa nič. Tako so sedaj določili, da bodo potrošili 32 mili j ončkov. To je pa že nekaj, da se reče, da je. Saj bo pa to tudi velikanska naprava. Zato so se pa ljudje iz naših krajev kar trumoma podali tja na delo. Pa menda ja ne bosta mislili, da so šli tja za delom radi denarja, kaj še, saj tistega ima že vsak za svoje potrebe. Na delo so šli le zato, da se pokažejo kot pravi patriotje naše nove domovine — te najlepše dežele ter da s tem pomagajo pognati sovražnika v kozji rog. Tudi jaz sem že nameraval in premišljal, da bi šel kam za delom in zopet na drugi strani se mi pa ženske smilijo, ko bi mogle biti kar same na tem Hubbardu. Zato pa sem se odločil, da za to vojno naj bo kar tako in komi počakal za tretjo vojno, tedaj bom pa tudi jaz kam šel. Saj pravijo, da se bom tudi jaz moral nekam registrirat. To gotovo pomeni, da sem še mlad in ker za tretjo vojno mogoče ne bo dovolj mladeni-čev, bom pa tudi jaz prav prišel. Nove ure, novi čas — ta mi pa ni delal preveč preglavic. Nekoljko so me bili spravili iz reda, ko so pomaknili "cagar" naprej, ker skoraj ne bom vedel, kedaj iti spat in zopet ke-daj ustat. Ker pa imamo pri nas dve uri, so pa napravili tako, da bo ena kazala novi in druga pa stari čas. Jaz sem jim kar povedal, da semo držal starega časa zjutraj in zvečer pa novega. Ker ima to lepo navado, da grem zvečer zgodaj k počitka. Tako napravim, da grem zvečer spat, ko je ura šest in ustanem pa naslednjega dne, ko je sedem in tako lepo počivam polnih 13 ur na dan in to po tem najnovejšem času bom pa dreto vlekel kar 15 ur. To Sedaj lahko vidite, da so ti naši mirni kraji postali čisto industrijski. Na vsezgodaj zjutraj so že vse hiše lepo razsvetljene (seveda ne pri nas), ko se možje odpravljajo na delo in so ves dan odsotni. Seveda tistim, ki se le največ domačih vogalov držimo pa tega ni treba, ker se le pogosto tiščimo pri gorki peči in to pa še posebno dokler je še kaj suhih klobas in plečet. Nekateri naši farmarji imajo to slabo lastnost, da ščetinca zredijo, izakoljejo in potem oddajo v Cleveland svojim prijateljem, potem jim pa ni treba vedno zijati na peč. Jaz imam pa to lepo navado, da kar zredim, da tudi doma povžijem, pa je mir. Ker imam svoj nos povsod zraven, sem tudi izvohal, da nas je naš jugoslovanski konzul dr. Mally zapustil. Kaj neki ga je pognalo od nas, ne vem. Imel tako krasno vilo in v lepem kraju, kjer mestna gospoda tisto žogo preteplje. Slišal sem, da je bil še nekaj več pri tistem klubu, pa se je kar tako nati-hem poslovil. Niti poročevalcu za te kraje ni naznanil svojega odhoda, kar bi se bilo pač spodobilo, saj tako delajo v diplomatskih krogih. In tako časten član, kot je bil dr. Mally v teh naših krajih, bi pa le prišel po slovo. Sicer se je bil pred leti zglasil tudi pri meni in se prav pohvalno izrazil o mojem delu kot poročevalcu za te kraje. Iz prav zanesljivih virov sem izvedel, da se bo dr. Mally oprijel tudi farmarstva, kajti nekaj pujskov si je že nabavil. Kot se vidi, bo pričel prav tako kal, pa je bil vselej zelo zaposlen, ker ima poleg županskega posla še polne roke drugega dela. Oni dan so mi povedali, da modernizira svojo novo hišo, katero daje poleti v najem izletnikom. Vprašal sem po njem, pa so mi povedali, da je strašno zaposlen, ker postav-Ijav hišo vse tiste udobnosti, brez katerih ne morejo biti ti mladi ljudje. Ker je pa Strojin tako pdstrdžljiv pa hoče napraviti tako, da bo za vse prav. Kadar se nahajate po teh krajih, ga kar obiščite, pa boste videli, kako ima vse moderno urejeno. Pri njem dobite tudi vselej dobro postrežbo. Ob petkih servirajo ribjo pečenko iz vedno svežih in okusnih rib. Ker živi blizu jezera, pa jo kar ujame, kadar jo je treba položiti v ponev. Torej, ni nobene postane večerje. Pozdrav, Frank Leskovic. -o- Cvetlična razstava Ker je tudi v Clevelandu veliko ljubiteljev cvetlic, zato se bo vršila cvetlična razstava v Public Auditoriju od 21. do 28. februarja, ki bo nekaj posebnega letos. Organizacija cvetličarjev iz vsega Clevelanda bo postavila v auditoriju velikanski vrt, ki bo v njem v vrednosti $25,000.00 narezanih in rastočih cvetlic iz vseh delov Zed. držav, Kanade in Mehike, kar bo gotovo posebna atrakcija te razstave, kot poroča Al Grigsby, ki je predsednik pripravljalnega odbora te razstave. Vsak dan razstave bo posebna atrakcija sama zase. Tu boste kot sem bil jaz, ker sem si 0b )Iallko videli najrazličnejše cvetje prihodu v te kraje najprej ku-jin uPorabo istega v šopkih za pil nekaj pujskov in potem pa ! različne slučaje kot svatbe, po-še drugo, kar spada na farmo. ! gTebe> dariLa itd- Na teJ razsta-Prav gotovo se mu bo motika j vi bodo sodelovali vsi člani cvet-pri farmarskem delu' prav tako ' ličarske organizacije v Cleve-podala kot se je meni, ko $em i landu- Pole® te^a Pa sodeluje sebno močno in pretresljiv Trpljenje in muke beograjskega prebivalstva je bilo strašna Srbski narod in prestolnica sU v teh trenotkih pokazala visfr ko razumevanje za obramb zemlje in svobode. Sijajno ji opisan tudi umik pri Užicu obstreljevanje Sarajeva v stavku, iz katerega blesti Ij"' bežen do silno trpečega narod* Ljubezen našega ljudstva ^ Amerike se je na vsem potu -- jer "Pr tea ii sei "Za "Po "Da Pos' Johna, od Beograda do Budv< potrjevala. Vendar se St. Jolr ni zadovoljil samo s tem. ^ težkim vtisom trenotne kata-trofe je poiskusil povedati f c dajj je osebne sodbe o politic® jezn stvareh, o dogodkih in ozadj® "^ij vprašanj, ki jih v jedru ne f "Tigi zna. Ta stran knjige je P°ložjQ Pres igled "Res Senc srečena. Narod, ki se ni vdati po zgledu drugih in k1' je uprl zaradi tega svojim diteljem, ki so ga tirali k Pr" daj i, kot sam pravi, ter sil£l ši izbral smrt kakor sram0'" življenje, s samim tem M vom dokazuje svojo življenj5/ moč in silo, ki jo daje kot $ stvo za svoje vstajenje. Jugoslavija bo vstala — Pri kakor so St. Johnu klicali Tih: nil. " ta, i: ivorit D, junaški Budvanci, ki so pol.i,J; 'gnila. ljali ameriško zvezdnato 1 barvnico, — pa naj o tem ^ kdorkoli in karkoli. St. Job11' še, da Jugoslavija ni hotela stopinjah Rumunije, ne Q< rije. V tem zatrdilu je J kan vor na vse njegove dvorni John pripoveduje, da Je l\ Budvi in na Cetinju videl v ke, ki so bežeč v planine li, da se ne bodo vrnili, ^rai njihovi domovi ne bodo sv® ni. To so bili začetki ' četni? apak 'o j i(Na bor ef?ove Naou ej. i ^sar da t s"il n Wvaj '»m 1,1 k t sem i, sobo Na X , ■sal. "To Pi tu vež » ti,; se poslovil iz "štacune" in se landu. pri tem tudi krog 17 vrtnarskih oprijel farmarstva. Želim mu k:ubov> ki ali pomagajo pri pro. vso srečo v novem podvzetju. I daji vstopnic ali pa prispevajo Pravijo, da bodo tudi s slad- j 1£zen material, ki se ga bo rabi-korjem težave. Ker ne bo slad- j 1(5 Pravi Mr- RalPh p- Stoddard. korja, se bomo pa še bolj kislo ' —~—0- držali kot se že sedaj. Vse dru-1 NOVa knjiga 0 JllgOSlaVljl gače pa bo za mlade zaljubljen-j Robert St. John: "From the ce, ki so že itak polni vseh sladkosti in ne bodo prav nič pogrešali sladkorja, saj se že sedaj nazivi je j o "sweet heart" in od časa, ko bodo pa tudi njih srca postala bolj kisla, se bodo mogoče pa tudi časi že kaj iz-premenili in bodo lahko dobili Land of Silent People" (Dou-bleday, Doran & So., Inc., Garden City 1942 New York) i Spisi o Jugoslaviji polnijo I vse knjižnice Združenih držav. | Ameriški listi in časopisi po- v . „ , . | svečajo sleherni dan stolpce Ju- vec sladkorja Vse tako kaže, | goslaviji> njenemu trpljenju in da mi, ki smo bolj srednjih let, , bedi> njenem odporu> 5etnikihi ne smemo več kaj prida priča- j generaiu Draži Mihajloviču in kovati, ker smo menda že opre- j njegovi vojski) w načeluje od_ c I poru Balkana in Evrope proti Pri našem sosedu Perparju J suženjstvu in tiranstvu. Listom se že na vso moč pripravljajo in časopisom se pridružujejo na lepe sp'omladanske dneve, ki! knjige. Omenili in opisali smo bodo tako lepi, tako božanski, več takih knjig, ki naravnost in bojevanja, ki ga je Dra«4 hajlovič uredil v delovanje ve in redne jugoslovanske ske za svobodo nove novega Balkana, za Jug°*.f jo. Ta borba je dokaz živ« ske moči naroda, ki je svojega "molka" in -»n " mosti" ko je bila na tehtn^J^jai rodna čast in narodni P vst«1, •i Ta narod si je s to svojo čitvijo in z žrtvami, ki jih ga na oltar danes in vsak J S lprem] Ameriške in Jugoslovani^ sa 0bjs postavil temelj in jamstA svoje gotovo in neizogibn° jenje v svobodni Evropi- li ujet"1 ne za nase vojne j Washington, D. C-, j (JČO) — Vest, da je v n^i in italijanskih prisilni" j riščih okrog 300,000 va^skih vojnih ujetn1 ^ največji bedi in porna11-'^ je pretresla vso našo J ^ ovariš bi iifWen žnost, eS Ni i Se % v v Združenih ameriških fn' % str. da se jim ne bo mogoče načudi-ti. Ker jim v hiši ne bo obstanka, zato so sklenili, da si že sedaj vse tako urede znotraj hiše, da bodo potem lahko bolj pridno delali na polju in na vrtu sadili vrtnice. Zato so pa že ali posredno govore o Jugoslaviji, o njeni življenjski moči, o borbah in odporu. Te dni je izšla nova knjiga, prva te vrste, časnikarsko poročilo odličnega ameriškega dopisnika, ki je bil med maloštevilnimi ameriškimi Hie« vah. Z vzpodbudo gospe ^ ne Fotič, soproge juJ?0'^, skega poslanika g. K- J je avgusta meseca med živi jem začela akcija z* ^ti U« S ■zal, 'Dff nje volnenih jopičev 111 ),ifs rati, i'ic v čim večjem obse^1^ !t>el0,,, se potem poslali našim vr^ v ujetniških taboriščih- ^ na sredstva za nabavo d večinoma prispeval o^01].^ riških Prijateljev Ju£°s, dastp vprašanje, tako govori ti-j pa zato, ker sem sklenil, da se sti, ki noče pomagati. Ali nima-, bom zvečer držal novega in zju-mo tukaj slovenske odbore, ki traj pa starega, ker sem pač ta- da bo izgledalo kar najlepše in najmodernejše. Tega Petra Rostana sem opazoval pri njegovem delu, ker sem jaz tudi malo mojstra v takem delu, pa sem sprevidel, da Toda proti vsemu pričakovanju je prišlo v septembru do sprave med Cerkvijo in državo. Toda ta poravnava je bila izvedena na račun slovanske manjšine in zadnji cerkveni dostojanstvenik v Julijski Krajini, nadškof Sedej, je bil žrtvovan. Apostolski vizitator, škof Luca Pessetto, ki je opetova-no obiskal Julijsko Krajino, je imel dovolj prilike videti žalostni položaj jugoslovanskih katoličanov, toda manjkalo mu je potrebnih zmožnosti in morda tudi dobre volje, da bi bil j zbirajo denarne prispevke za na-nasvetoval potrebne ukrepe. Odprto je pokazal, da namera-, še trpine tam onstran morja, va prisiliti zadnjega zagovornika slovanske manjšine v Iu-jKclor n°če tem odborom izročit lijski K rajini, goriškega nadškofa Franca Sedeja, da bo od-! svojega daru, pa naj ga da ame- krat premenil, se bom tako na- ima kdo v naših krajih kaj ta stopil. Večkrat je to nasvetoval vladiki, toda ta ni hotel kljub visoki starosti, ničesar slišati o tem. šele v začetku oktobra 1931 se je vdal pritisku, najbrže na ukaz višjih oblasti. Po zagotovilu, da bo Sv. stolica ime-! novala na njegovo mesto vrednega naslednika, je nadškof Sedej podpisal prošnjo, s katero se je odpovedal goriški škofiji, katera "prošnja" mu je bila takoj uslišana. sedaj povabili tistega prijazne-1 časnikarji v Beogradu 27. mar-ga Petra Rostan, ki ima svoj j ca in 6. aprila 1941. ter bil pri-prostor tam na 449 E. 159 St. j ča vse tragedije Jugoslavije do v Clevelandu in je bravar in de- njenega vojaškega zloma. Ame-korater, da jim bo vse lepo pre- [ riški časnikar, tedaj dopisnik barval in dekoriral ali olepšal, | "Associated Press"-a g. Robert je izvrsten v svojem delu in mike sorte, da rad ležim in spim. | slim, da bi se težko dobilo ko-To mi ne bo prav nič narobe! ga, ki bi ga prekosil, tako lično hodilo in če se bo čas še par-J delo vam napravi. Torej,' če nekaj pa seje nabral.0^|l ^ stovoljninli prispevki lia delavk, katerih imena P ^ jemo spodaj. ini 0A S1] ■ esl; *t0 ttie k> ' ta vN» St. John opisuje svoje doživljaje in doživljaje svojih poklicnih prijateljev gg. Ray Broc-ka, velikega prijatelja našega naroda, Leona Keya, White-a, Athertona, C. Browna in drugih, ki so videli Jugoslavijo v trenotku,' ko je premočni sovražnik napadel državo "z ne-j Na oklic, ki je bil rektno vsem našim žens. J ganizacijam in ki je bil'5|j;l no priobčen v vseh na"' r;i ' v Združenih državah alll-t? se je priglasilo lep0 oseb. riškemu Rdečemu križu saj ta ' l organizacija pomaga vsem revnim in zapuščenim, če pa tudi za to nimaš srca, pa vsaj kupi obrambne bonde. S tem ne boš .vadil spanja, da bom lahko kar naprej spal in se bom iz živega spanja kar v mrtvega preselil. Ti časi se tako hitro spreminjajo, da jih le s težavo dohajam. mim narodom," ki ni hotel vojne in ki je hotel samo v miru kega dela za napravit, naj se i ohraniti svojo svobodo. Vstaja kar na Rostana obrne, ki mu ! 27. marca in obstreljevanje Be-bo napravil najboljše delo. j ograda, ko je Hitler, kakor St. Ker je vedno precej hladno. J John pravi v svoji knjigi, hotel se pa tudi bolj doma držim in s smrtjo kaznovati vsakega po- pomagal samo Ameriki, ampak Zdi se mi, da se vsled tega tudi zato tudi ni dosti novic. Od na-; edinca, ki je 27. marca nazdrav-vsemu trpečemu svetu. Zdaj se narava ujezi in tepe ljudi, ki šega novega župana, Mr. Stro- 1 j a I svobodi, sta prikazani po- Vtri Ki1 »tu.,10 "i.. ji iL SATAN IN 1SKARI0T Po nemškem Izvirnika K. Maya Prazen izgovor! Saj lahko petanju so si vsi glasovi podobni. "Če bi le mogel!" esljiv1 •rajske-straši i-ica s" la viso-lirami« ajno ji žicu i v # sti li* naroda itvj I DOtuSt Bud« Jt. J* m. kata-" ati s«' )litični! ozadiJ i ne P'' ie P°Jf ni h°lf in ki - nil < pojdiva!" Posveti sem ji v prostor, |er * ležal stari. Sf3 86 je' k0 *a je "Res - res —! f!01' — senor, kako da ste | prinesla s seboj." aali ujetj?" Jezno se je obregnil: »iste tudi vi ujeti —!" llsto je druga! Vi imate "laz pa sem ženska in—." rih«! Dovolj! .^polnil sem vam željo, r s' "P« jutri T,Smete Z njim" ram0"11 'idej!] °Stane tukaj'" sem h„ S poudarkom. "Jutri L- ve Gornje. Vrniva se!" J^oma sem J1 Naredil ptf5 cesar , ne vidim, pa sem le opa tr-" • , polj"|enila. iali f' atot(i: sm Johnf ot e je že mu Je za mojim hrbtom eni] J; ,tisti migljaj ni po- [rivaiT dn,ga' ko da *>ride J k njemu in ga osvobodi, Qtemu sem j0 hotel zape. o4, kar! °V0 bi P°vedal.a stare-semfe J(j zbežal Jonatan. In sobo f meSto nje^a v tem" #rniia m lahko vse zvedel Je Jelv< i doPfašai l> vi fim • sV0» žetnlfPakPpa!n povedali resnico. ovarL «fry'" sem se obrnil iPa tudi Pazi! U j etra ^ ta Pr{ti skupaj! Se- iraza inje iskefl ivroP8 u g0> živiifI- ita > id /'Wen > rna8alsna;Zadnje staremu še ; "i i a bi nam ušel —J i'Fenja unri se vrnem, da te "to.,. Prej ni mogoče." /oje itnicl li P0' o j o „ (tistvo ^ bn° pi. v^ t jetA j*1" ■ne*1' •v, t«' uh | j ur aniH ift . d ih De V gosl4v pot'1'' ed za P in : v* bor lo Pr i isto:; 4 4 j i $ Zapisnik letne seje "Pomagala vam bom. Ste opazili moj migljaj?" "Da." "Shatterhand je domišljavo budalo! S pravim užitkom mu bom nocoj eno zaigrala. Pogledala sem si prej vaše vezi. Dvignite roke, nož sem stopil našem se, kot da No aiSVa se v njeno sobo. ' dl1 seni lagal?' sem jo To žnost v Storil bom svojo ^J?«* sem preklica-■f; 1 'Siiil sem Prerezala mi je vezi. Sedel sem, namenoma šumno. Posvariti bi me morala, da bi ji ne bili sumljivi moji kratki odgovori. Vobče nisva smela mnogo govoriti, bi me končno le spoznala. "Tiše — tiše —!" je šepetala. "Da ne prebudite čuvarja!" "Čuvarja?" "Da. Zaspal je. Kaka sreča! Sicer bi se ne bila mogla ukrasti k vam. Skrajni čas je. Jutri vam mislijo vzeti denar in tudi vaše življenje ni več varno tod. Za Jonatanom morate zbeža-ti!" "Kje je?" "Pobegnil je iz puebla. Pomagala sem mu, kako, o tem naj vam sam pripoveduje. K Mogollonom pojde, njihov poglavar Bicil ilče — Močni veter — in moj mož sta si bila dobra prijatelja, rad bo sprejel Jonatana v svoje varstvo. In če poveste poglavarju, da vas jaz pošiljam, bo1 tudi vas rad sprejel. Prišla bom za vami." "Kedaj ?" "Ko odidejo tisti štirje ljudje, ki se obnašajo, kot da je ves svet njihov. Ostati moram v pueblu, da zvem, kam bodo odšli. Jonatan me pričakuje pri Kleki ceju — pri Beli peči. Odidite pa glejte, da vas ne dobijo! In moj nož Vzemite, navaden kuhinjski nož je. Pa saj nimate drugega orožja." Odšuštela je. Nekaj časa sem še čakal, pa njegove vzpodbudne besede. Pročilo uradnikov. Predsed- V nedeljo, 25. januarja, so!nik ^hael K°lar PP^oča, da se bili zbrali glavni odborniki ije vselej deloval za naPredek m in članstvo raznih društev spadaj očih v zvezo društev Najsvetejšega Imena. Seja se je vršila pri fari sv. Lovrenca. Ob 2:30 smo šli najprej v cerkev, uspeh naše zveze, posebno pa je bilo veliko dela s pripravami za veliki katoliški shod v avgustu lanskega leta, ki pa je bil velik uspeh. Podpredsednik Matt kjer so bile litanije sv. Imena i ^kavec poroča isto, da je vse- lej deloval za korist društev etl%l >k0 i mu in odšel. Je ^e je do vhoda. s tistim spanjem? zaspan?" set i ^iflut aj se » nj0' da ne bo ču- Nji fCh Pri vhodu, pa za-se ne prebudi' '^eb°Jide medtem?" Le stare > vSmu zadnje res i bo. g Spravil ga bom >to b°m na nje-Ve2al,"' W]>inetou pa me iP*f r Kn^Tako bi rekel, da ^fSd etou ;10!» Sijajna misel! en ^em, kako ti bo ter blagoslov z Najsvetejšim. T^koj nato pa smo zbrali v cerkveni dvorani k zborovanju. Brat predsednik Michael Ko-lar je ob 3:15 otvoril sejo. Duhovni vodja Rt. Rev. kanonik J. J. Oman je najprej opravil molitve, nato pa je brat predsednik pozdravil vse navzoče ter pozval zapisnikarja, da je pre-čital imena uradnikov. Navzoči so bili vsi razven maršala br. Anton Gregorač-a, ki se seje ni udeležil. Čitan je bil zapisnik zadnje redne seje. Na predlog br. Vrček se zapisnik sprejme, kot je bil čitan. Nato pa je dobil besedo naš duhovni vodja kanonik Oman, ki nam je povedal o čaščenju sv. Imena in da današnji časi zahtevajo, da se članstvo sv. Imena združuje bolj in bolj. Da bomo tesno sodelovali za uspeh in napredek društev sv. Imena. Beseda ča-stitega g. Omana so napravile globok vtis na vse navzoče. Predsednik se je iskreno zahvalil našemu duhovnemu vodji za tako krasne besede. Nato pa je predsednik poklical k besedi Rev. Julius Slap-šaka, ki je kakor vselej na prejšnjih sejah bil tudi omenjeni dan med nami. Njegovi govori naredijo na članstvo vselej globok vtis. Rev. Slapšak je govoril o našem svetniškem škofu Baragu, o njegovem delovanju in njegovem življenju. Pohvalno se je tudi izrazil o naši zvezi, ki je darovala $400.00 v namen, da se pospeši delovanje Predsednik se Najsv. Imena in poudarja, da bi naša zveza kaj prispevala iz svoje blagajne za naše misijo-ne. Tajnik Frank Hočevar prečita doneske društev, ki so poslala asesment v zvezino blagajno. Dalje pripomni, da menda računov od prireditve "Katoliškega dne" ni treba ponovno čitati, ker so bili itak že pre-čitani in so zapisani v zapisniku. Poroča tudi, da je izvršil dano mu nalogo ter pisal v Barberton z namenom, da bi poizvedel, kdaj tam zborujejo. Dobil je odgovor, a ni bilo označenega dne kdaj imajo kakšno prireditev ali sejo. Nato kanonik Oman omeni, da bo on poizkusil poizvedeti od župnika v Barbertonu kdaj ima tamoš-nje društvo svoje seje ali če_bodo imeli kakšno prireditev, kajti kmalu bodo tam blagoslovili svojo novo cerkev. Več članov še poudarja, da nam je nujno potrebno, da skupno delujemo ter da je potrebno, da se vsa društva iz Cle-velanda, Barbertona in Lorai-na združijo in kot zavedni katoličani tudi skupno delujejo v naši zvezi. Blagajnik Lovrenc Bandi poroča, da se njegove knjige popolnoma ujemajo s knjigami in računi tajnika ter da je poslal vsoto $400.00 na tajnika Baragove zveze še pred tremi meseci, a ni dobil še nobenega odgovora. V blagajni ima vsega denarja še $119.18, kar je naloženo na North American banki. Nadzorni odbor. Brat John Baragove zveze v je zahvalil Rev., Slapšaku za Urbas poroča, da so nadzorniki pregledali knjige tajnika in blagajnika ter da so računi v najlepšem redu. Na predlog je bilo poročilo uradnikov sprejeto. Poročilo delegatov. Brat Jakob Resnik govori o lepem delovanju in napredku naše zveze društev sv. Imena ter poroča za faro sv. Lovrenca, da v starejšem oddelku gre prav dobro naprej, v mladinskem oddelku bomo pa poskusili, da bodo tudi mlajši pristopili v večjem številu. Od fare sv. Vida poroča brat Michael Kolar, ki pravi, da mladinski oddelek prav dobro napreduje. Lepo število mladih fantov je v društvu sv. Imena. S starejšimi možmi je bolj težko, pa vendar imamo tudi nekaj starejših zraven, ki so prav dobri člani. Od fare sv. Kristine poroča Frank Hočevar, da se je društvo precej poživilo in da lepo napreduje v odraslem oddelku. Od fare Marije Vnebovzete poroča Matevž Leskovec, da njihovo društvo sv. Imena prav lepo napreduje v starejšem oddelku. Za mlajše pa poroča brat Mike Anžlin, ki pravi, da je imelo društvo zelo lepo število mladih članov, a je sedaj precej teh fantov odšlo k vojakom. Poročilo delegatov se vzame na znanje. Brat Resnik poroča, da bodo letos pri fari sv. Lovrenca praznovali 25 letnico društva sv. Imena in že sedaj vabi, da bi bili dotični dan njih gostje. Brat John Urbas naznanja, da so pri njih društvu izvolili br. Matevža Leskovca, ki bo zastopal njih društvo pri zvezi. Se uzame na znanje. Dalje pride na dnevni red razprava za letošnji "Katoliški dan." O tem pa se je sklepalo že na oktoberski seji. Prostori so že najeti in sicer isti kot lansko leto na 25000 Euclid Ave. na dan 23. avgusta. Taj- nik tudi poroča, da je bil pred okrog njega dogaja, temveč tu-kratkim pri lastniku dotične di svoje misli in čustva. Celo dvorane in mu je dotični pove- tujih jzikov se človek lahko na- dal, da odslej naprej bo on pre-; uči. Vseg. tega pri živalih ni. skrbel vso pijačo, kar jo bodo Žival ne more svojih misli izra-društva potrebovala. To pa iz žati v besedah in nima tudi po- vzroka, ker vsako društvo naroča pijačo drugje in radi tega ima on precej dela in sitnosti, ker se mu zmešajo steklenice, sodi itd. Povedal nam je, da on vse naroča pri Dreniku, zato je bila tudi zbornica zadovoljna, da se to upošteva in se prepusti Mr. Burns-u, da bo on na- trebnih izrazov za to. Nekateri glasovi, ki jih slišimo tudi pri živalih, so nagonski, prirojeni in z redkimi izjemami tudi ne-premenljivi. Živali ne oddajajo glasov zavestno, z namenom, da bi se botle z drugimi živalmi pogovoriti ali sporazumeti, temveč nagonski, ti glasovi pri- ročil za nas, kar bomo potrebo- hajajo n^ dan iz afektov, tako I vstal in šel na ploščad, i Radovedno me je vprašal | Winnetou: ! "Kako je opravil moj brat?" , io . _ , . j ! "Ali pozna Winnetou Bicil il- °biskala Co ; dab11lta"'čeja, poglavarja Mogollonov?" tovori se kakih ..... Da. Pogumen bojevnik je, nikdar še ni prelomil besede." "Ali je na njegovem ozemlju kraj, ki se imenuje Kleki ce?" "Poznam Kleki ce. Zakaj poprašuje moj brat po poglavarju in po Beli peči?" "Ker je tja namenjen Jonatan Melton." "Uff—! Kdo pravi?" Pripovedoval sem mu, kako sem prevaril Judito. Tiho se je smejal. "Moj brat ni samo prekanjen ko lisica, še bolj ko ženska je zvit, česar Winnetou o sebi ne more trditi. Jezdili bomo k Beli peči!" Dobro uro sem še čakal na ploščadi pa šel, da "zamenjam" Emeryja. Slonel je na stolu in "spal." Na drugem stolu pa je sedela Judita in me izzivalo gledala. Naredil sem se iznenadenega. "Glej — glej —! Kaj pa je to?" sem vzkliknil. "Zdi se mi, da spiš —!" (Dalje prihodnjič) ■d. leg'ei je k Juditi va starer Zad»ijo sobo na le- ;>f saJ mu je K^lpa sem, ali ji S' ' ka* je zbežal Jo- N] °Sov0r Cettt'^l." ire i %.,Cetn s!6 minilo, še četrt 1 ^ Novorg°Vori z Emery-'n w. ,Je vse bolj po-'je utihnil. Em- »o ^su h}S j*iCska krila so za- Je- Roka je ti-ln se dotaknila se *her*ek- ki "k tiho kakor če se je iznena-je svaril: —> senor Mel- Je">'» sSm šepnil. V še- du tega lista. VSE KARKOLI se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zcb in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov: DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje. - (Feb. 18, 23, 26.) Naprodaj Proda se restavrant in gostilna; zelo lepa prilika za podjetnega človeka. Licenca za pivo in vino. Naslov se izve v ura- Angleški brambovci v Singapore se ote pijejo m branijo Japoncev na vse mogoče na. čine. Kur bi imelo Icaj koristiti sovražniku v se požgo, ko so se umikali na Malaji proti Sihgaporu, so požgali tudi vse zaloge kaučuka. Gornja slika nam predstavlja eno tulcih skladišč v ognju. (42) Angleški brambovci v Singapora so se otepali in Inanili Japoncev na vse mogoče načine. Kar bi imelo kaj koristiti sovražniku so vse požgali, ko so se umikali na Malaji proti Singapor u, so požgali tudi vse zaloge L aučuka. Gornja slika nam predstavila eno takih skladišč v ognju. vali, ker bo ta pijača od našega rojaka Mr. Drenika. A. Meljač pravi, da je še osem mesecev časa do naše prireditve in da bomo o tem lahko razpravljali še na prihodnjih sejah in določili, če bo kaj ostalo od prireditvenega dne. Te-kavec podpira ta predlog, ki je sprejet z večino. Na oktoberski seji je zbornica sklenila, da bi Katoliški dan tudi v zimskem času. Sedaj je pa prišlo na površje, da se tudi o tem razpravlja. Dosti se je debatiralo, kdaj naj se vrši Katoliški dan v zimskem času. Več nekako, kot pri človeku smeh, jok, nenaden krik ali bol. Tako imenovana živalska govorica torej ni nobena prava govorica, temveč neki od narave popolnoma nagonski način oddajanja glasov, ki jih ista vrsta živali instinktivno razume ter se po njih ravna. To je ravno dovolj, da se ta ali ona živalska vrsta ohrani. Koklja bo na primer z istim prijetnim glasom vabila piščance, čeprav bo nekje daleč od njih zaprta ali celo, če piščancev sploh nima. Ta primer nam jasno pokaže, da ta njen glas ni nekaj zavestne- navzočih članov je zagovarjalo temveč posledica nekega notranjega nagona. S tem seveda še ni rečeno, da bi bile možnosti živalskega sporazumevanja sploh nemogoče ali zelo omejene in majhne. Večkrat lahko opazujemo, da sporočajo živali s temi nagonskimi znaki druga drugi zelo različne stvari. Še bolj kot pri sesalcih opazujemo to pri pticah. Mnoge ptice nimajo samo znakov strahu ali svarila, temveč tudi druge znake za točno določene nevarnosti. Petelin na primer z posebnim glasom opozarja kokoši, če je prišel na dvorišče tuj pes. Njegovo svarilo pove, da je nevarnost spodaj, na zemlji. Ce je prišla med kokoši kaka ptica ropari-ca, jih bo petelin zopet posvaril s posebnim glasom in vse bodo razumele, da jim preti nevarnost od zgoraj, iz zraka. Tudi kos ima različne znake za nevarnost na tleh in za nevarnost iz zraka. idejo tega dne tudi pozimi. Tem sta se pridružila tudi dva navzoča gg. duhovnika. Glavna zapreka pa je nastala v tem, ker ni mogoče dobiti primerne in dovolj velike dvorane, kjer naj bi se vršil katoliški dan. Sklene se, da se bo sestalo pet mož, to so: duhovni vodja Kanonik Oman in štirje predsedniki društev, ki imajo polno moč odločati, kdaj naj se vrši Katoliški dan v tem zimskem času in kje naj se vrši. Sprejeto. Brat Tekavec predlaga, da se nakaže nekaj podpore za naše slovenske misijonarje. Predlog je sprejet brez ugovora. Koliko naj bi se vzelo iz blagajne, o tem je bilo več predlogov. Z večino glasov je bil sprejet predlog, da se daruje $25.00. Dar gre za Rev. Emil Trampuža, ki misijonari med Kivarci v Južni Ameriki. Brat Tekavec predlaga, da kadar je skupno obhajilo vseh članov naše zveze sv. x j , v , s Sika.] očimi in vrescečimi Imena, da se plača za peto ma- „,„„„„. , v . , v... v . . ,, . F v.t glasovi skusajo prestrasili so-zvezme blagajne za vse zi- ,„„v . , v. n , i o • x vrazmka kokosa kadar valno, IlIVlVl A (1 I n Vin ^ MMmrtf n I " ' | potem gosi, race, labodi, žerjavi in sove. Mnoge živali, ki so sicer popolnoma neme, oddajajo določene glasove samo v času, ko se plodijo, kakor afriški noj, golobi (nekateri), smrdo-kavra in kukavica. Ptice pevke drobe svoje melodije, čeprav jih ni nihče učil. Nekatere, kot slavčki in ščin-kovci morajo prej slišati druge slavčke ali ščinkovc in potem šele sami pojo. Dr. Hein-roth pripoveduje o nekem ščin-kovcu ki ni slišal nobenega ščinkovca peti, da si je nazadnje "izmislil" neko svojo melodijo, ki pa niti malo ni bila podobna petju drugih ščinkovcev. so iz ve in umrle člane. Sprejeto. Dalje je bilo sklenjeno, da se vrši prihodnja seja 26. aprila, to je, četrto nedeljo ob 2:30 po-poldn v Collinwoodu pri fari Marije Vnebovzete. Na dnevnem redu je bila volitev odbora za tekoče poslovno leto. Vsi navzoči pa so zahtevali, da naj kar stari odbor ostane, kar je bilo soglasno odobreno. Odbor je sledeč: duhovni vodja Rt. Rev. kanonik J. J Oman; predsednik Michael Ko-1 lar; podpreds. Matt Tekavec; blagajnik Lawrence Bandi; zapisnikar Anton Meljač; nadzorniki : Jakob Resnik, John Urbas, Matevž Leskovec; maršal Anton Gregorač. Predsednik zaključi sejo ob 5 uri popoldne. Michael Kolar, preds. Anton Meljač, zapisnikar. -o- Živalske govorice ni S posebnim glasom kliče koklja piščančke, kadar je našla hrano. Psi renčijo ali pa prijazno lajajo, če se srečajo. Pred bližajočo se nevarnostjo svare kosi drug drugega s posebnim glasom, ki ga vsi razumejo. Ce take pojave med živalmi opazujemo, nam pride na misel, ali Vendar nimajo tudi živali neke primitivne govori- MALI OGLASI Slika, ki jo čaka ves Cleveland, začne v soboto "Dekle iz Leningrada" Impozanten doprinos neprimernemu pogumu ruske žene v boju. Tudi kratka slika v barvah "Ballet Russe De Monte Carlo" Perm Square Theatre, Euclid in E. 55. St. V sob in ned. od 2 pop. naprej V delovnikih ob 7 zvečer (42) Grocerija in mesnica naprodaj Proda se grocerija in mesnice, s pomočjo katre se pogova-i ca na glavni cesti v slovenski na- rjajo in sporazumevajo? Ravnatelj berlinskega akvarija dr. Oskar Heinroth je dolgo opazoval in poslušal glasove evropskih in izvenevropskih živali, jih zaznamoval, pa je pri- selbini v newburški okolici. Jako obsežen promet. • Dohodki ne manj kot $1,500na teden ali več; pa se lahko še dvigne. Najemnina jako nizka; najemninska pogodba za dolgo. Jako priprav- šel do zaključka, da posebne ži- no za Slovenca. Za nadaljne in- valske govorice, tudi najprimi-tivnejše, ni. Gre sevecla za govorico v človeškem pomenu. Človek ima besede, v katere lah-|ko zajame ne samo to, kar se formacije pokličite A. Jelercip DI 5020 ali DI 1046 podnevi ali zvečer (43) * * * * Za las je manjkalo ROMAN * * * * "Nasveti, ki sem vam jih dal, moj dragi klijent, so bili po mojem prepričanju najboljši, ki sem vam jih mogel dati; svojemu lžstnemu bratu ne bi mogel svetovati kaj boljšega. Na žalost pa ne morem reči, da so nezmotljivi. Zato morate odločiti sami. Jaz vam bom na razpolago, če se že odločite tako-ali drugače." Jacques ni odgovoril. Sedeč pri mizi, s komolci naslonjen na mizo in z obrazom skritim v dlaneh, se je globoko zamislil. Kaj mu je storiti? Ali naj uboga notranji nagon in raztrga zagrinjalo ter pove resnico? Uspeh bi bil v tem slučaju dvomljiv, ampak kako velik tri-umf bi žel, če bi vendar le uspel ! Ali naj posluša svojega advokata ter se zateče k potvar-janju in lažem? To bi bolj gotovo pomenilo uspeh; ampak vprašanje je bilo, ali bi pomenil takšen uspeh resnično zmago? Jacques je bil v silnem precepu. To je predobro čutil. Vedel je, da bo njegov sklep odločil njegovo usodo. Nenadoma je dvignil glavo in spregovoril: "Kaj pa vi svetujete, gospod Magloire?" Slavni advokat je jezno na-mršil obrvi ter nekam grobo odgovoril : "Imel sem čast, pojasniti vaši materi vse, kar vam je moj kolega pravkar raztolmačil. Gospod Folgat ima samo eno napako — preveč oprezen je. Zdravnik ne sme vprašati bolnika, kako naj ga zdravi, temveč mu mora zdravila sam predpisati. Možno je, da najini ne bodo rodili uspeha; ampak če jih ne boste poslušali, ste prav gotovo izgubljeni." Jacques je še nekaj časa okleval. Ti nasveti so se silno upirali njegovemu plemenitemu in odkritemu značaju. "Ali bi se splačalo, doseči prostost pod takimi pogoji?" je mrmral. "Ali bi ne ostala na meni vse moje življenje senca suma, da nisem bil nedolžen? Ali se ne bi izmuznil zgolj po naključju, namesto da bi izvo-jeval nedvoumno oprostitev?" "Vsekakor se je bolje izmuzniti," je s kruto odkritosrčnostjo menil advokat, "brez ozira kako, kakor priti na galejo!" Pri besedi "galeja" se je Jacques zdrznil. Nato je vstal, napravil nekaj korakov po celici ter se nazadnje ustavil pred obiskovalcema, rekoč: "Gospoda, jaz polagam mojo usodo v vajine roke. Povejta mi, kaj moram storiti?" Jacques je imel vsaj to dobro stran, da čim se je enkrat odločil, se je trdno držal svojega sklepa. Ko je podal svojo odločitev, je spet sedel, se melanholično nasmehnil ter mirno dejal: "Tako, zdaj mi pa razložite bojni načrt." Ta načrt je gospod Folgat pripravljal že cel mesec. Vanj je položil vse svoje pravniške skušnje in znanje, kajti za ta slučaj se je bil naravnost strastno zavzel. Folgat je poznal »n »mri nni »ti j taktiko državnega pravdništva tli JSlli dULJMI , prav tako dobro kot g. Galpin Ako trpite na nerednosti v sam, dočim so mu bile njegove želodcu, jetrih, ledicah, vranci, dobre in šibke strani celo bolj revmi, visokem pritisku krvu, znane. MAYBE IT'S YOUR FEET Very frequently doctors find that body pains are caused by weak or fallen arches and other foot troubles. If such is the case we can show you how the proper Dr. Schpll FOOT COMFORT Appliance or Remedy will relieve your foot troubles. Come in for free Pedograph imprint of your stockinged feet. MANUEL'S SHOE STORE 6107 St. Clair Ave. ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metode bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne are: 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 11ZB E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730. "Mi bomo šli s to stvarjo na prej, kakor bi oseba po imenu grofica Cjlaudieuse nikdar ne eksistirala," je povzel. "Mi je sploh ne poznamo. Sestanek v Valpinsonu ne bomo omenjali in prav tako tudi ne sežganih pisem." "To je sklenjena stvar." , "Torej je naša prihodnja bri ga, poiskati opravičilo za našo odsotnost na večer zločina. Ce bi mogli sugerirati povsem ver jeten vzrok, bi bil skoro pri pravljen, jamčiti popolen uspeh; kajti brez obotavljanja smemo reči, da se utegne na ti točki vse zasukati v drugo smer." Jacquesu se vse to ni zdelo povsem verjetno. "Menite, da je to mogoče?" je vprašal. Na žalost je to preveč goto vo; pravim, na žalost, kajti opraviti imamo s strašno obdol žitvijo, pri kateri g. Galpin ni vztrajal, ker je bil preveč pre brisan za kaj takega, ki pa utegne postati v rokah prosekucije strašno orožje." "Priznati moram, da vas ne razumem dobro," je dejal Jacques. "Ali ste pozabili na pismo, ki ste ga pisali Diani na večer zločina?" se je vmešal Magloire. Jacques je najprej pogledal prvega, potem drugega advokata. "Kaj?" je dejal; "tisto pismo?" "Nam dela silno napoto, moj dragi klijent," je dejal Folgat. j i "Mar se ga res ne spominjate? Vi ste v tistem pismu sporočili vaši zaročenki, da je tisti večer ne boste mogli obiskati, ker vas zadržuje silno važen opravek, katerega ne morete'odločiti. Tako, vidite, ste v naprej in po polnem premisleku sklenili, da porabite tisti večer za izvršitev neke zadeve. Kakšne zadeve? 'Za umor grofa Claudieuseja!' poreče prosekucija. In kaj naj mi odgovorimo?" "Ampak oprostite—tisto pismo, Gospodična Diana ga gotovo ni izročila njim?" "Ne; toda prosekucija se zaveda njegove eksistence. G. de Chandore in g. Seneschal sta ga omenila, upajoč vas opravičiti in sta celo omenila vsebino. In g. Galpin ga pozna tako dobro, da ga vam je opetovano omenil in vi ste izpovedali vse, kar si je mogel želeti." Mladi odvetnik je pobrskal med svojimi akti in kmalu našel, kar je iskal. "Poglejte!" je dejal. "V zapisniku vašega tretjega zaslišanja najdem tudi sledeče: VPRAŠANJE: Vi ste se nameravali v kratkem poročiti z gospodično Chandore? ODGOVOR: Da. V.: In že dalj časa ste prebili vsak večer pri nji? O.: Da, vse večere. V.: Razen večera zločina? O.: Na žalost. V.: Potem je morala vaša odsotnost skrbeti vašo zaročenko? O.: Ne, kajti pisal sem ji.' " "Ali slišite, Jacques?" je vzkliknil Magloire. "Ali ste opazili, kako oprezno je ravnal z vami g. Galpin, da ne bi vzbudil v vas suma? Njemu je šlo le za priznanje iz vaših ust in to je dosegel." Folgat je medtem našel drugo listino ter povzel: "V zapisniku vašega šestega zaslišanja sem opazil sledeče: 'V.: Vi ste odšli od doma s puško na rami, ne da bi imeli v mislih kak določeni cilj ? O.: Na to vprašanje bom odgovoril, se posvetujem s svojim odvetnikom. V.: Za resnico niso potrebna posebna posvetovanja. O.: Jaz vztrajam pri svojem sklepu. V.: Potem nočete povedati, kje ste se nahajali zvečer med osmo uro in polnočjo? O.: Na to vprašanje bom odgovoril istočasno kot na prvčo. V.: Vi ste morali imeti zelo tehten vzrok za svojo odsotnost, zlasti, ker je vaša zardčenka gospodična Chandore pričakovala vaš obisk? O.: Sporočil sem ji pismemo, naj me ne pričakuje.' " "Galpin je prevejan človek," je zamrmral Magloire. Folgat pa je nadaljeval: "In končno je tu izvleček vašega zadnjega zaslišanja: 'V.: Kadar ste hoteli poslati koga v Sanveterre, koga ste navadno poslali? O.: Mihaela, sina enega izmed mojih najemnikov. V.: Potemtakem si lahko mislim, da je on nesel gospodični Chandore vaše pismo, v katerem ste ji povedali, naj vas ne pričakuje? O.: Da. V.: Vi ste delali vtis, kakor V BLAG SPOMIN PRVE C3LETNICE SMRTI PRE-LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SINA IN BRATA JOHN NOVAK ki nas je za vedno zapustil dne 15. febiuarja, 1941 V::o prekmalu v cvetu življenja Tvoja pet se je končala, v iniru bcž.iem sladko počivaj in prosi tam Boga za nas. Žalujoči estali: JGKN m MARY NOVAK, starši. EDWARD, JOSEPH in FRANK, bratje MARY, poročena VESEL, in VERA, poiočena GRACE, sestri. Cleveland, O., 18. februarja, 1942. K^wHsV«;'«^ v. ' 1 J ,''' ".'•.. da vas zadržujejo važni poslovni opravki? O.: To je običajna pretveza. V.: Toda v vašem slučaju ni bila to nobena pretveza. Kam ste morali iti? Kam ste šli? O.: Dokler ne vidim svojega advokata, ne bom govoril. V.: Bodite previdni: sistem zanikanja in prikrivanja je nevaren. O.: To mi je znano in sprejemam posledice.'" Jacquesa je od presenečenja zaprlo sapo. "Kaj, jaz da sem rekel kaj takega?" je vzkliknil. "Nikdar _t" In vendar je bil rekel baš to; tega ni mogel zanikati, saj je bilo tu črno na belem in potrjeno z njegovim lastnoročnim podpisom. Ampak kako je mogel reči kaj takega? Saj to je bilo tisto! Brez ozira, kako je nekdo prebrisan, ne more nihče dolgo vzdržati pod takšnim pritiskom. Vsak obtoženec ima svoje trenutke slabosti in poguma, upanja in obupa in preiskovalni sodnik jih izrabi. Naj ima obtoženi še tako dober spomin, se znajde v precepu, ko je treba ponoviti odgovor, ki ga je dal pred tedni, ali pred meseci. Ampak sodniku je znan in če je treba, zastavi isto vprašanje dvajsetkrat. In kakor se kepa snega lahko spremeni v poguben plaz, prav tako lahko postane lahko-mišljeno izgovorjena in potem pozabljena besedica ob točencu usodna. Jacquesu je postala stvar jasna. Ta vprašanja so mu bila stavljena tako prevejano in tako daleč narazen, da jih je bil medtem popolnoma pozabil. Zdaj ga je imela prosekucija v kleščah. "To je strašno!" je vzkliknil. "Kako se bomo izvili iz tega precepa?" "Povedal sem vam že," je odgovoril Folgat, "da moramo najti verjetna pojasnilo." "Tega vam res ne morem dati." Mladi advokat se je za trenutek zamislil, potem pa dejal: "Vi ste bili v ječi, dočim sem bil jaz prost. O stvari sem razmišljal cel mesec." "O." "Kje ste se nameravali poročiti?" nnnmmjmmjRtaKm« * ★ * MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE ZAUPANJE V NAKUPOVALNO MOČ SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU S TEM. DA OGLAŠAJO V * * * Ameriški Domovini najstarejšem slovenskem časopisu v Clevelandu 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 uuiiuiiiiHim»a»mt»»wuummmoii»»mtum;wnKWJU^ "Doma v Boiscoranu." "Cerkveno?" "V cerkvi v Brechyju." "Ali ste o tem kdaj govorili z župnikom?" "Često. Nekega dne mi je celo v šali dejal: 'Navsezadnje boste vendar le prišli k meni v spovednico.' " Folgatov obraz je zažarel od zadovoljnosti. "Potemtakem je žup"5 Brechyja vaš prijatelj.' "Intimen prijatelj. ® je često sam povabil k111(1 obed in jaz sem se uste" njem, kadarkoli me Je * pot mimo njegovega žuP® Aclvokatovo zadovoljni očitno naraščalo. (Dalje prihodnji) o Gornja slika je bila posneta na bojišču v ^ever'1',itj ki in nam predstavlja nemškega generala Schmidt-a- (H na sliki), ko so ga zajele angleške čete. Levi na | ospredju) je angleški general de Villiers v pogovoru nikom. Cornelius Warmerdamt član San Francisco ^ k kluba, je posekal svetovni rekord v skoku v preskočil v 'telovadnici višino 15 čevljev in 7 pcdceV' nji rekord je prekosil za 5 in en četrt palca. ^llllilllllllllllllllllllllllllltlllllllllMlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllX111 I POLE ZA DOHODNINSKI DAVE* vam točno izpolni WM. J. KENNICK V URADU NA 984 E. 63. ST. četrt*«1 S Uradne ure: Vsak dan od 4 do 6 popoldne; ob torkih in v sobote popoldne od 2 do 8. Za drujje ure pokličite telefon št. HE 2383. E Tisti, ki imate posestva, si lahko mnogo davka prihranite, če s" S natančno izpolnjene. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kcrnovega ANGLEŠKO-SLO VENSKEGA BEKUA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: un $2.00 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA n 6113 St. Clair Ave. Cleveland, K v i % H k* \ V it, ■in, an