Poštnina plačana v gotovini Štev. 132. V Ljubljani, ponedeljek 13. junija 1938. Leto III Prireditev brez primere pri nas: Slovenski teden na Jesenicah Slovenec sem - tako je mati d'jala!" n Jesenice, 12. junija. Potihnile so godbe, izzveneli zvoki fanfar, glasovi govornikov so zamrli, razšle so se pisane množice v zgodnjem, deževno meglenem poletnem mraku nedeljskega dne. Le mlaji, okrašeni z državnimi trobojnicami in slovenskimi so še ostali: gozd ponosnih vitkih belih debel, ki so jih krasile temne iglaste krone, z belimi rdečimi, modrimi trakovi prepletene, in oder, kjer je bila zjutraj brana sv. maša ter so na njem slavnostni govorniki z vzpodbudnimi, ognjevitimi besedami budili v srcih slovenskega ljudstva sveti ogenj narodne in državne zavesti; to je še ostalo, poslednji obledeli spomini na minule dni, svečane nemirnosti polne, svetle, viharne, s svežo razgibanostjo prežete. Ostale so še prazne klopi, po naši slovenski smreki dikšeče, po smoli, ki s prijetno dražečim vonjem polni naš bogati gozd. V kraju je teden dni trajajoča slovenska prireditev jeseniški slovenski teden, to preživo gibalo, ki je za ta čas kakor s tipalkami poseglo od zgornjega, prav skrajnega konca prelepe Gorenjske, pa do spodnjega, od Rateč pa tja do Šentvida. Tisti, ki so bili prisotni, bodo z vso dušo pritrdili, tudi če so bili le obstranski opazovalci, da morda od ure našega velikega osvobojenja pa doslej še ni bilo prireditve, kjer bi srce našega naroda utripalo lako burno radostno, tako vse svoje in tako svoji prirodi zvesto: niso bile tu zbrane stotisočglave množice, ki s silo številnih glasov grme napol avtomatično r.eko dano geslo, bil je stržen naroda, ki se je dajal zavestno in jasno brez napačnega sramovanja. Hipi so bili, ko so stotine in tisoči imeli solzne oči in jim ni bilo nerodno, ko so jim ob govornikovih besedah ali ob ganljivem prizoru tekle solze po licih ter se v ustih razlegale v grenkost, ki je dušeče in osvobojujoče se občutje s prečudno asociacijo le še stopnejvala ter ga potrjevala. Bili so hipi, ko je zagrmel plaz grmečih dlani nebrzdano, nesoč in izražajoč misel, ki 60 jo stotine občutile kot veliko v resničnosti, v V6ej lepoti vstajajočo iz trnja in nemarnega ščavja. — Grmel je pod, ko so udarjale nanj težke pete razgibanih ljudi, noge mož, ki jim je priroda srce obdala 6 trdnim oklepom in z raskavo skorjo, da se zlepa ne raznežijo in ne odpro čustvom duri — mož, fantov, deklet in žend, gorenjskih rojakov. Z vbo prisrčnostjo in odkrito iskrenostjo se je razodel tokrat naš narod: ne kakor tam, kamor ga , kličejo in se čuti ter je le močan pritok v veliko roko, aippak tako kakor takrat, ko je sam, ko mu srce pravi, tako je, kakor bi si bil ti sam izmislil, se sam namenil in odločiL Slovensko ljudstvo je spregovorilo in se pokazalo, 6«mo iz sebe, samo po sebi, samo sebi. Nikdar še ni bila nobena prireditev tako pokojena, tako uganjena in vzeta iz narodnega miši j e vanja, po vseh atributih tako spontana, tako resnično slovenska. Mrzlično navdušenje je teden dni preplavljalo gorenjski kot, navdušenje, ki ga ob nenadnem spominu mogoče le za hip — kakor oblak, ki zdrsne mimo radost-' nega sonca — narahlo zastrla senca osojnejšega razpoloženja: gorenjska priroda je med vsemi našimi najtrša v svoji lepoti, značaj najobčutljivejši y svojem ponosu in v naravnostnosti. Vse hoče imeti Jasno, ravno, premo, odločno in odkrito. In ta občutljivejši značaj je kakor pelin v grlu in v srcu okusil, da so bili neki naši voditelji v svoji preskrbuj opreznosti vee preveč boječe sramežljivi in sramežljivo boječi. Gorenjec ne more razumeti hladnega umevanja in taktičnega preračunavanja, zanj je vse to napačna plašnost; ne vselej, le včasih ima prav. , Zamisel flSlovenskega tedna" Misel je bila dozorela že pred dobrim letom dni, prišle pa so zapreke, ki so njeno ostvaritev za čas preložile. Letos pa so takoj po veliki noči nikdar trudni ljudje pogumno in podjetno zavihali rokave, prijeli za delo in ga s polnim, sijajnim uspehom tudi oetvarili in dokončani. Naši katoliško slovenski ljudje so bili, ki so stvar izvedli in ki so se je tudi udeležili. Tako imenovani »nacionalistk so stali vstran, kakor vedno stoje — ali pa nasprotujejo — takrat, kadar jim nadvse odvratni »klerikalci« podvzemo novo konstruktivno dejanje. Tretja plat pa je svoje »mišljenje« povedala v glasilu »Kovinarju«, ki je to prireditev katoliškega slovenskega ljudstva napadel in se vprašal čemu je v Sloveniji potreben slovenski teden. In naši krogi so pokazali kljub malenkostnim divergencam, ki so na svetu povsod, lepo strpnost. V prid skupne stvari in njenega uspeha so se vidnejši umaknili v ozadje, članstvo pa je prišlo. In slovenski teden je potekel zgledno, Bogu v čast in narodu v prid. Vse je bilo pripravljeno po ekrh-nem premisleku in oživotvorjeno z veliko natančnostjo. Troje mož je predvsem nosilo tehnično-organizatorno pripravo in delo: kaplana Križman in Čampa ter Klinar — in stvar se je razvijala po enotnem vodstvu, ki 6e je vse posvetilo izvedbi v lepi skladnosti. „Prfigimo z ognjem naših src slovenski kres" Slovenski teden se je pričel na binkoštni ponedeljek zvečer. Zamišljen je bil kot jeseniški slovenski teden, kot neke duhovne vaje, ki naj utrdijo na pravi poti vest ter učvrste slovensko in katoliško zavest, v tem danes tako važnem in kočljivem našem kraju. Toda zamisel se je razširila, objela je prvi večer in na zaključni dan ter kakor v okvir objela vse daljne gorenjske kraje. In povsod so se povabilu z veseljem in s prisrčnim zadovoljstvom odzvali ter ga sprejeli. Ali nam morete iz slovenske vasi pokazati lepše slike kot so bile takele: Prvi mrak se je v Kropu spustil z neba. Vsa vas se zbere, možje, fantje, dekleta, žene, otroci, še starčki, vse naše ljudstvo, se zbere sredi vasi in odide skupaj k večni luči. Slovenski župan nagovori vse prisotne, za njim povzame besedo predsednik Prosvetnega društva. Ob večni luči vžgo baklo in že steče šta-leta. Vasi ob cesti se zavijajo v mrak, toda la ve- čer družina ni zbrana v hiši okrog mize, ne pogovarja se ob luči, vse je zunaj ob cesti, koder bo šla štafeta. Od Krope do Radovljic in od Radovljice do Jesenic je ob cesti en sam špalir. In svetla luč se približa hitro, pa ŽP epet izgine v temno noč, neutrudno, skozi naselja in skozi vasi, skozi gozdnate in plane ravni, v breg in navzdol, mimo samotnih krajev, kjer se v globoki temi med debli že motajo blede sence, vse dalje in dalje, do Jesenic. Noč je že svetla, topla poletna noč z velikimi zvezdami. Na Bledu gredo naši možje in fantje v sprevodu do Petrana. Tu se vkrcajo v čolne, godba gre z njimi in že udarijo v jezersko gladino težka vesla. Na otok se prepeljejo. Župan g. dr. Benedik spregovori k svečanemu trenutku in prižge baklo. Sprevod se vrne. Ustavijo se; besedo povzame predsednik fantovskega odseka. Tekači ee z gorečo baklo utrnejo v gozdu. Dolga je pot; na Jesenicah se bodo dobili s svojimi brati rojaki. Ta goreča bakla, ki rdeče sveti v noč, je simbol, ki jih veže, one, može s skrajnega konca in z južnih strani, sinove ponosnega gorenjskega rodu. V Dovjem imajo pripravljeno tretjo štafeto — so namreč tri proge: iz Krope na Jesenice, z Bleda na Jesenice in z Dovjega prav tja. Noči se, ko zbero vrli Dovžani na pokopališču. Kje? Na grobu 6vojega prezaslužnega nekdanjega pastirja, velikega sinu slovenskega naroda. Na grobu triglavskega pevca Aljaža. G. župnik Pečarič ima kratek nagovor ob grobu. Vse je tiho, prelepa poletna noč se e svojim žametastim nebom naslanja na tempe, krhke obrise gora. Po govoru prižge g. župnik baklo in že jo vzame v roke prvi tekač: župan, Slovenec, Dovžan. Steče s tem za ta večer po vsej Gorenjski — tako daleč tam na jugu in na zahodu domenjenim simbolom. — In že sveti rdeči plamen, ki ga je ponazarjala ta skromna goreča bakla, plamen, ki je v temi ožarjal speče, samotne gozdove in nasei pot skozi odljudne kraje, pot k skupnemu cilju? Na Jesenice! Tam že čaka Kropa, drug drugega sčakajo. In mladci prevzemo od njih bakle: ali ni prečudovita ta simbolika? Starejši rod zaupa delo mlajšemu, prepričan je, da mu sme za bodoče dni zaupati trud, verjame, da bo mlajši rod uspešno nosil v 6rcu in v dejanju plamen ljubezni do Boga in do prelepe naše domovine. Mladci teko na stadion Orlovsko. _Na stadionu stoji steber z vdolbino. Plamenice prižgo ogenj in svetal steber švigne pod nebo, Predsednik fantovskega okrožja, Savinžek, otvori-zborovanje. Pozdravi pokrovitelje slovenskega tedna, elovenske župane, pozdravi častnega pokrovitelja, jeseniškega župana g. Markeža, zastopnike cerkve z duhovnim svetnikom g. Kastelicem na čelu, ter nagovori prisotno občinstvo, ki ga je bilo nad 2500. Kakšno je geslo tega prvega večera? »Prižgimo z ognjem naših src slovenski kres!« Jeseniška godba neumorno igra naše narodne pesmi. Govor g. Savinska, naslednja točka, programa, je posvečen temi »Slovenski fant prižge kres s slovensko besedo.« Po tem nič manj skrbno sestavljenem kot odlično izvajanem govoru so nastopila dekleta v črnih plaščih. Ob melodiji »Pa zagorski zvonovi prav milo pojo« 60 prikazala simbolično vajo »K materi«. Ganotje je šlo kakor val po vsem stadionu. V zadnji točki »Naš narod bo zmeraj stal« so peli pevci to znano našo pesem, trije fantje pa so imeli v rokah naše trobojnice ter predvajali izredno lepo simbolično vajo, trije mladi slovenski fantje, člani fantovskih odsekov. Spet je zaigrala godba in ljudstvo se je razšlo. Jeseniški slovenski teden je bil s ponedeljkovim večerom otvorjen. Drugi dan: „driimo krslno obljubo" Vzorno je bil razsvetljen prvi večer stadion Orlovsko. Drugi večer pa so se zborovalci preselili v dvorano Krekovega doma. Pričetek je bil vse dni ob pol 9 zvečer — in točno ob pol 9 zvečer se je tudi redno pričelo. Vsak večer je bila dvorana nabito polna prav do zadnjega kotička, vsak večer je navdušenje prisotnih vedno znova udarjalo z isto in še stopnjevano eilnostjo. Ljudje so bili pri stvari^ z vsem žarom svojih željnih src. Drugi večer je bil posvečen verski ideji, kar pove že geslo: »Držimo krstno obljubo!« Prvo točko »Lepa si lepa, roža Marija«, je odpel mešani zbor. Sledila je uspela recitacija »Golgota«, z« njo pa je prišla na vrsto »Hvalnica otrok«, simbolična vaja, ki so jo izvajali otročički v narodnih nošah. Ljudstvo je bilo navdušeno in je ploskalo kot na Jesenicah še ne kmalu. Po tem nastopu je zapel mešani zbor pesem »Marija, skoz’ življenje«, ki jo je kmalu pela vsa dvorana. Nato je spregovoril duhovni svetnik g. Kastelic, ki je v jedrna tem govoru, katerega je bil naslovil »Po mariji k Jezusu«, pokazal, kako nas vera čvrsto veže in kako nas lepo in trajno druži v prečudovito skupnost božjih otrok. Predzadnja točka je bil dramski prikaz »Slovenski Judež«. Avtor, g. Klinar, naš neumorni kulturni in društveni delavec, je v njem obravnaval na poljuden in vsakomur razumljiv način temo izgubljenega sinu, ki se na koncu po vseh zablodah spreobrne. Zašel je bil v slabo družbo, popolni brezverec postane in požaga celo znamenje, križ, ki stoji na posestvu njegovega, v Ameriki bivajočega očeta. Nenadna vest o očetovi nesreči pa mu spet povrne vero; skesan spozna svojo zablodo in se spreobrne. Efekt, ki ga je iz' zval ta dramski prikaz, znova potrjuje na jasen način staro izkustvo, da naše ljudstvo ne utegne slediti zavitemu psihologiranju in pompliciranju; zanj so to samo nepotrebna zagrinjala, za katerimi se skrivajo preprosta dejstva in resnica. Jasno, preprost, tako je možno ganiti ljudi. Ob »Slovenskem Judežu« je na koncu jokala vsa dvo rana na glas; očiščenje je prišlo v srca z neodo-ljivo inočjo. — Za zadnjo točko so prireditelji na ta večer postavili alegbrično sliko »O sveti križ« Trije fantje so držali križ, zbor pa je pel medtem našemu ljudstvu splošno znano pesem »O sveti križ«. Bila je že pozna ura, ko so se ljudje, poglobljeni v razmišljevanje in vzpodbudne razgovore, razšli. Moje liubeznl do ocetne zemlje ne boste omafali" Tretji dan je bil posvečen gospodarstvu. Označilo ga je geslo: »Zemlja, ki jo obdeluješ, ti vrže gnil sad. če si jo klel; zato vam pa rečem: moje ljubezni do koščka zemlje, ki sem jo podedoval po očetu, ne boste omajali.« Za uvod (in med odmori) je zaigrala godba in sicer jeseniška Krekova godba. Prva točka na sporedu tega večera je bila »Jutranja kantata slovenske vasi«. Zborna . recitacija, ki je označevala prebujanje jutra v slovenski vasi. Fantje in dekleta, kosci, grabljice. Dan se prebuja, že pojo škrjanci, čas je prišel za delo. Nato so punčke zapele »Slovenka sem«. Sledil je imeniten prizorček »Zlato klasje našega po Ija«. Nekaj deklet je pelo, druge so petje spremljale s simboličnimi kretnjami. Peta točka je bil govor dr. J. Basaja, ki je v zelo preglednem in ieicpn#«* imajanju obravnaval, naš splošni gospodarski položaj, kaj je aktivno, kaj pasivno, se dotaknil prav slednje gospodarske panoge, posvetil polno pozornost delavskemu etanu, kmetijstvu ter obravnaval posamezne discipline: živinorejo, čebelarstvo, goz,d, polje itd. V drugem delu je v prvi vrsti posvetil pozornost delavstvu; poudarjal je, da so naši delavci odvisni od inozemskega kapitala, saj domačega prav za prav še nimamo. Mnogo je še nepopolnosti, kažejo pa se pota, ki bodo in že so plodonosna: varčevanje, vlaganje v zadruge, v zadružništvu je dandanašnji naša rešitev. Po njegovem govoru, ki ga prisotni nagradili z obilnim ploskanjem, je prišel na vrsto Klinarjev dramski prizor »Krik grunta«. Fant, ki ga je nieščanska gospodična, gledališka igralka, zmešala in speljala v mesto, je pu6til rejenko, svojo nevesto, ki je vse svoje sile in skrbi posvečala gruntu. Leto dni živi tam, razočara se in končno se napoti k njemu rejenka, njegova nevesta, ki ga zarach grunta pregovori, naj se vrne, sama pa noče ničesar slišati o tem, da bi z njim omožila. Vendar se na koncu vse zadovoljivo reši. Po tej zadnji točki tretjega večera so se ljudie pred Domom še dolgo razgovarjali. »Ml kar nas je kovačev, bomo kovali" .Tako je bilo geslo četrtega dne. Delavci z zavihanimi rokavi so najprej izvedli v zborni recitaciji »Kovaško«. Za njimi je moški zbor zapel »Pesenp dela«. Sledila je recitacija »Daj nam danes naš vsakdanji kruh!«, prošnja, naj bi Bog blagoslovil našo zemljo in dal naši zemlji vselej plodnost, da nas bo lahko preživljala ter jo obvaroval pred uimami. Potem je govoril g. župnik Zbontar s Koroške Bele o temi »Delavec in narod«. Predavatelj je v zgoščenih, pa jasnih in preglednih besedah nanizal nekaj dragocenih misli o poslanstvu, položaju in pomenu delavca med narodom in za narod. Dotaknil se je tudi besede »svoboda«, ki je tolikokrat v rabi, pa ne odgovarja svojemu pravemu pomenu in ga v praktičnem življenju dejansko ne dosega. Delavec (Nadaljevanje na 2. strani.) Zadnji del občinskih volitev v ČSR Praga, 13. jun. o. Včeraj so bile volitve v zadnjih 1800 občinah v ČSR. S tem so občinske volitve končane in je vprašanje o moči stranke čeških Nemcev, za katero je pri teh volitvah predvsem šlo, razčiščeno. Votivni izidi Se niso znani. Domnevajo pa, da je Henlein dobil v nemških občinah 90% večino. V 884 občinah so bile vložene samo Henleinove liste. Posebno pozornost vzbuja v Evropi izid volitev na Slovaškem, kjer je vlada storila vse, da ohrani številčno stanje svojim strankam, da bi dokazala, da večina slovaškega naroda ni za Hlinko in za avtonomijo, kar njen tisk zadnje čase zlasti poudarja. Ves vladni aparat je na Slovaškem izvaja! silen pritisk. Izdane so bite posebne odredbe, vojska in orožništvo sta bila v pripravljenosti, da takoj nastopita. Zaradi tega je Slovaška preživela zadnje dni pred volitvami in včerajšnji dan v največjein razburjenju. Po nemških krajih je prišlo ponekod do manjših spopadov, v glavnem pa so volitve potekle mirno. Praga, 13. jun. A A. (ČTK) Politični odbor ministrov je nadaljeval s podrobnim razpravlja- njem o narodnostnih vprašanjih po narodnostnem pravilniku, ki so mu zdaj dodali po odloku ministrov v tem odboru tudi načrt sudetske nemške stranke. Ta načrt so preteklo sredo izročili predsedniku ministrskega sveta dr. Hodži. Istočasno so s svojim delom nadaljevali tudi strokovnjaki, da pripravijo ugodna tla za pogajanja med češkoslovaško vlado in predstavniki narodnih manjšin. Strokovnjaki delajo v dveh skupinah. Prvo skupino tvorijo višji uradniki predsedništva ministrskega sveta in notranjega ministrstva ter drugih zainteresiranih resorov, drugo skupino pa strokovnjaki za ustavno pravo, profesorji ustavnega in administrativnega prava na češkoslovaških univerzah. Ministrski predsednik dr. Hodža bo nadaljeval z razgovori takoj v začetku tega tedna s predstavniki sudetsko-nemške stranke. »Prager Presse« piše, da se bodo razgovori praške vlade s predstavniki sudetsko-nemške stranke nadaljevali danes. Občinski svet mesta Brna je včeraj sprejel resolucijo, da žrtvuje 3 milijone kron za narodno obrambo. Vesti 13. junija Poljski zunanji minister Beck je včeraj odšel na uradni obisk v Estonijo ter bo imel v estonski prestolnici važne politične razgovore. Zemske ostanke poljskega svetnika Bobole so tudi na Češkoslovaškem slovesno sprejli. Prvi sprejem je bil v slovaški Bratislavi, drugi pa v Olomucu na Moravskem. Novo rusko pravoslavno stolnico so blagoslovili včeraj v Berlinu. Stolnica je bila zgrajena povečini s prispevki nemške vlade. Na leto dni. konfinacije je bil obsojen v Atenah neki časnikar, ker je priobčil izmišljeno vest z borze, zaradi česar je začela vrednost delnic in drugih papirjev padati. Predsednik poljske republike Moscicki bo prihodnje dni odpotoval na daljši dopust v Opatijo. Med Varšavo in med Opacijo bodo uvedli redno letalsko zvezo. Cena najti bo padla, ker imajo samo kalifornijske petrolejske družbe v zalogi okrog 160 milijonov sodov tega goriva. Družbe so pripravile toliko nafte zaradi tega, ker so računale s skorajšnjim izbruhom vojne v Evropi. Zdaj se bo verjetno začel med proizvajalci nafte hud konkurenčni boj, od katerega bodo pač imeli korist odjemalci. Grška vlada je pomilostila več zaprtih komunistov, ki niso zagrešili drugega, kakor da so bili elani raznih organizacij. Turški listi zahtevajo, naj se turške čete pridružijo francoskim za vzdrževanje reda ob volitvah ob Aleksandretti. Verjetno je, da bo francoska vlada tej turški zahtevi ugodila. Predsednik albanske vlade je v soboto odpotoval z letalom v Rim. Pravijo, da je obisk zasebnega značaja. Japonska in Italija sla sklenili z Mehiko pogodbi za dobavo velikih količin petroleja. Na mednarodnem delovnem kongresu v Ženevi je norveški zastopnik govoril, da se po vsem svetu vse bolj utrjuje vzajemnost med delavci in gospodarji. Stani razredni boj izginja, ker so eni kakor drugi spoznali, da obema strankama le škoduje. Novo veliko pomorsko oporišče bo začelo graditi angleško obrambno ministrstvo pri pristanišču Hocinu v prednji Indiji. Splošno vojaško obveznost na Kitajskem bodo razširili tudi na vso Kitajsko, ki so tuji državljani, je izjavil vojni minister. To bo najbrž povzročilo nove. prepire s tujimi državami. Ostanke starodavnega rimskega mesta Sabatum so našli blizu San Lorenza pri Bolzanu. V nekaterih hišah so našli čudovito ohranjene slike na presno v prelepih barvah, čisto podobne slovitim freskam iz Pompejev. Po 62 potnikov bodo lahko nosili novi ameriški orjaški hidropfani, razen tega pa še deset članov posadke. Leteli bodo lahko brez pristanka 8000 km daleč. Barcelonska vlada je začela izpraznjevati Va-lencijo, kakor pišejo italijanski listi. Sv. oče je sprejel v avdienci vrhovno vodstvo kapucinskega reda. V nagovoru je poudarjal vzvišena načela redovniškega življenja in dejal, da želi čim strožjo disciplino nele med redovniki, marveč tudi pri svetni nižji in višji duhovščini. Za to morajo poskrbeti škofje, ki naj gledajo na to, da sprejemajo v semenišče samo ljudi, ki so po svojem značaju vredni duhovniške službe. Komunisti so napadli poslanca slovaške ljudske stranke Sidorja, ko se je vračal z agitacijskega potovanja, in mu s kamenjem poškodovali avtomobil. Trije poslančevi spremljevalci so bili ranjeni. Angleški poslanik v Berlinu Henderson je včeraj obiskal nemškega zunanjega ministra in se z njim razgovarjal o bivših avstrijskih dolgovih, pri katerih je prizadeta Anglija. Poljski prosvetni minister Svjeloslavski bo v kratkem odpotoval v Bukarešto, da vrne obisk romunskega prosvetnega ministra v Varšavi. Ameriški zunanji minister Hull je dal listom izjavo, v kateri pravi, da ameriška vlada priporoča zastopnikom letalskih tovarn, naj ne prodajajo vojnih letal tistim državam, ki bi letala uporabljala za napade na civilno prebivlstvo. Tako prodajanje je obsodbe vredno. Angleški minister za državno obrambo Inskip je imel v soboto govor, v katerem je glede bombardiranja angleških ladij v španskih pristaniščih dejal, da bo to vprašanje v kratkem ugodno rešeno, da pa Anglija ne bo menjala politike nevmeša-vanja. To se pravi, da ne bo neposredno posegla v špansko zadevo. Francosko časopisje napada nemški tisk zaradi pisanja o češkoslovaških volitvah, in pravi, da so napadi nemškega sitka neumestni in škodljivi že z ozirom na dejstvo, da si češkoslovaška vlada prav zdaj prizadeva, da bi ugodno rešila manjšinsko vprašanje. Mednarodni kongres za var sivo otrok se je ztčel včeraj v Frankfurtu. Udeležuje se ga 26 držav z nad 600 zastopniki. Okrog 25 milijonov dolarjev podpor so dobili nezaposleni v Ameriki letos aprila. To je največja vsota, kar so ji Združene države kdaj dale v ta namen. Podporo za nezaposlene dobiva zdaj v Ameriki okrog 20 milijonov ljudi. Bazstavo italijanskega slikarstva iz 17. in 18. stoletja so odprli v Genovi. O mednarodni letalski razstavi v Belgradu obširno poroča tudi tuje časopisje, zlasti ono iz balkanskih držav. Ameriška policija je prijela šoferja Mac Kella, ki je priznal po dolgem zasliševanju, da je ugrabil malega Jimm.va Casha in ga zadavil. S tem je pojasnjen rop otroka, ki je skoraj mesec dni razburjal vso Ameriko. Za pospešitev tujskega prometa med nami in Italijo Gorica, 17. junija. AA. (Stefani.) Včeraj je bila tu italijansko-jugoslovanska konferenca za turistično sodelovanje. Veliko število članov konference je odšlo nocoj v Trst, jutri pa bodo obiskali otočje Brioni. Konferenca bo končala s svojim delom v Opatiji. Njen nsmenje poživitev tujskega mesta med obgma drža- Jeseniški slovenski teden (Nadaljevanje s prve strani.) dandanašnji ni svoboden, ker ga , težko bremeni in teži kapital. Včasih je bilo v tem pogledu seseda še slabše, takrat je bil delavec popolnoma brezpraven. Danes gre hvala Bogu na boljše. Pokojni naš dr. Janez Evangelist Krek je vzbudil naše delavstvo. Delavstvo se je začelo organizirati. Seveda dandanašnji ta organiziranost še ni popolna, mnogo je še pomanjkljivosti, toda vse to se bo sčasom že še izboljšalo. Za sklep je v natančnih dokazih razjasnil, da je nujno potrebno delavčevo sodelovanje z narodom, delavčevo plo-donosno sodelovanje s katoliško skupnostjo.« G. predavatelj je za svoje zelo uspelo predavanje žel obilno odobravanje. Peto točko so izvajali dijaki iz Šentvida nad Ljubljano. Naslovljena je bila z »Domačo zemljo«. Prizor je bil krasen, dvorana v Krekovem domu še zlepa ni doživela takega navdušenja. Dva svetova sta si v tej zborni recitaciji stala nasproti; svet luči in svet teme. Satan in angel, duh malodušnosti ter nemarnosti in duh podjetnosti ter optimizma. Prvi je grajal naše ljudstvo ter v nič deval našo zemljo, drugi pa jo je poveličeval. Aktivizem je ob koncu slavil zmagoslavje, ko je osmešil in razkrinkal pasivnost ter malodušnost. Dvema recitatorjema je kot odmev vsakokrat odgovarjal dobro izvežbani zbor. V zadnji točki tega večera, v Klinarjevi »Luži« je razgaljen problem delavske četrti. Delavec požene bolno ženo z doma in začne živeti z neko prite-penko, ki ga je zapeljala. Vedno globlje pada in nazadnje hoče tudi svojo hčerko prodati mestnemu poiizancu, zapeljivcu. Hčerkini poskusi, da bi očeta le napeljala na pravo pot, se nazadnje ob-neso. Razmišljati začne o svojem zavoženem življenju, živo mn stopi pred oči slika težko bolne žene, ki je zdaj bogve kje v svetu. Boljša priroda končno zmaga v njem. Napoti se po ženo, ki se vrne domov. Ko prideta mestni zapeljivec in pri-tepenka epet na njegov dom, ga dobita povsem Spremenjenega. Mož, ki se je poboljšal, ju oba pri priči požene čez prag. II Slovenec sem n r Peti dan, petek, 10. junija, je potekel v znamenju tega gesla. Najprej so dečki v slovenskih narodnih nošah zapeli »Slovenec sem«, nato so dijaki iz Šentvida izvedli zborno recitacijo »Naš v kateri so poudarjali lepoto, srečo in dobroto rodnega doma. Za njimi pa so nastopile deklice v improvizaciji pesmi »Slovenka sem«. Bile so v narodnih nošah; nekaj jih je pelo, druge pa so petje spretno spremljale z rajanjem. Ta točka je doživela posebno buren aplav. Sledila je Žetrta točka, govor g. inž. Sodje: »Veliki možje in majhen narod«. V svojem govoru je g. inž. Sodja pregledno in skrbno prikazal razvoj slovenstva in jezika ter naše zgodovine. Omenil je brižinske spomenike, najstarejši spomenik kot ga razen nas ne premore noben drugi slovanski narod. Šel je po straneh naše zgodovine ter omenil preko Trubarja, Dalmatina, Marka Pohlina in drugim naših velmož ljudi, ki eo za temi glasniki zarje v zavesti naše narodne biti delali za naš narod. Obširno se je zamudil pri najzaslužnejšem oblikovalcu naše besede, pri pesniku Francetu Prešernu. Nato je po važnejših možeh, ki so pomenili mejnike prišel prav do današnjih dni. Podčrtal je ogromni pomen dr. Janeza Evangelista Kreka, škofa dr. Jegliča, dr. Korošca in druge, za naš narod velepomembne može. Ob koncu je zlasti pravilno poudaril, da ni ena oseba vodilna, ampak da je vodilen narod s svojim sijajnim izkustvom v stoletjih ter s 6vojim nezmotljivim instinktom samoobrambe, ki ga je še vedno vodil na pravo pot Njegovjo predavanje so poslušalci večkrat že vmes prekinjali z aplavzom, na koncu pa so ga nagradili z odobravanjem, ki se kar ni moglo poleči. Peta točka je bila ta večer »Slovenska ohcet« (Miklova Zala). Skupina v narodnih nošah; petje. Zadnjo točko programa na petkov večer so izvajali dijaki iz Šentvida. Simbolične vaje ob Zupančičevi dumi, ki jo je za odrom recitiral dober recitator; mimiko pa je oskrbelo šest dijakov. Ta, zadnja točka programa, je prisotne potegnila spontano za seboj v vrlinec navdušenja. Gorenjski punt Sobotni večer je bil v znamenju gesla: >Iz slovenskih ozar naj kipi k solncu sama čista pšenica. Judeža naj med nami ne bo!« Na sporedu je bila Klinarjeva narodna drama »Gorenjski punt«. Ta večer so se zborovalci spet preselili na odlično razsvetljeni stadion »Orlovsko«. Ko se je dvignil zastor so zagledali odlično scenerijo in bili priče dejstvu, da imajo Jeseničani v svoji sredi dobre igralske moči. Drama je prikazovala, ■Sako samopašno so graščaki zatirali slovensko kmečko ljudstvo. Neki dan pa je jeza prikipela do vrha, mera je hila polna. Ko sta videla, da je njuna stvar izgubljena, sta zatiralec in slovenski Judež, izdajalec svojega rodu, 6kočila v brezno, ljudstvo za je praznovalo svoje osvobojenje. Tudi tod je bila snov podana po ljudskem okusu, razumljivo, preprosto, tako kot si je ljudje žele. V to narodno dramo je bilo vpletenih obilo folklornih motivov, raznih starih slovenskih običajev (ženin prenese nevesto čez prag, pogoščen je s kruhom, oče blagoslavlja nevesto itd.). Na koncu o značaju in vsebini. 4&tm. daA&v&L* Razdelila sem jima vse rublje, kar sem jih imela pri sebi, potem sta me zapustila. VIII. poglavje. Pismo tovarišu Zatku. Prvi mesec sem v Moskvi stanoval v hotelu Vravaskaja, dokler nisem našel sobo drugje. V hotelu je bilo veliko ameriških delavcev, ki so se vračali iz raznih pokrajin Sovjetske Rusije. V pogovorih z njimi sem izvedel za njihova doživetja. Najprej sem govoril z Newmanom, avstrijskim Judom iz Ne\v Yorka, po poklicu strugarjem. Navdušilo ga je bilo branje knjig, ki so obravnavale komunizem, da je brž postal goreč pristaš komunističnih naukov. Naveličal se je bil nezaposlenosti v New Yorku, kjer ni mogel najti dela, pa je pustil ženo v Ameriki in prišel sem s 6inom, dvajsetletnim fantom, ki je bil mehanik. Najprej se je ustavil v Avstriji, a ker ni našel tam ničesar pametnega, je odrinil naprej v Rusijo. Newmana in sina je Narkomlrud, narodni koinisarjat za delo, poslal v lesno tovarno na Uralu. Da so jima zagotovili to mesto, eo najprej zahtevali, naj se odpovesta ameriškemu državljaustvu, zaradi česar bi bila po- tem na milost in nemilost v rokah sovjetske vlade. Newman se je vrnil v Moskvo po dveh mesecih bivanja na Uralu. Imel je eno samo misel in cilj: poskušati, da bi zbral čim prej dovolj denarja, da bi se vrnil s sinom v Združene države. Zato sta prodala vse svoje orodje. Pripovedoval mi je pretresljivo zgodbo o svojem prehodnem bivanju v tovarniških stanovanjskih kasarnah, o dvanajst do štirinajsturnem delu, o gladu, ki sta ga morala prestajati, o črni kaSi in kruhu, ki je zaudarjal po žaganju in po travi. Kazal mi je sina, njegove roke in obraz, pokrite z izpuščaji in mozolji. To je posledica hrane, katero so jim dajali, mrčesa in umazanije v taboru. Pokazal mi je fotografijo, prilepljeno v potnem listu in me prosil, naj jo primerjam z njegovim mršavim sedanjim videzom. Oblasti so mu ponudile, da ga bodo zaposlile na drugem mestu, toda, ko je videl glad in revščino, ki sta vladala med različnimi skupinami, ki jih jo srečal na poti tja, se je ustrašil pred mislijo, da ga čaka prav taka usoda, če sprejme novo mesto. Zato ni hotel prav ničesar drugega, kakor eno samo edino reč: da bi se čimprej, takoj vrnil v Združene države. Ko sem govoril z Newmanoui, sem videl še drugega delavca, Andya Bodnarja, češkega rudarja, iz Luzerna v Pensilvaniji, kako nas posluša. Potem mi je sam začel prijiovedovati še svojo zgodbo. Preden se je preselil v Združene države, je bil kmet. Njegovi nazori so bili komunistični. Ko je videl, kaka nezaposlenost je v Združenih državah, je mislil spet vrniti so domov k prejšnjemu delu. Begal je po vsej Češkoslovaški, a ni nikjer našel česa primernega. Slišal je, kako so s slepim navdušenjem hvalili življenje na j{_olektivnih kmetijah po Sovjetski Rusiji. Zato je sklenil, da pojde poskusit srečo tja. Poslali so ga na kolektivno gospodarstvo pri Artemovsku v Ukrajini, kjer je moral delati po dvanajst do šestnajst ur na dan za mezdo treh rubljev, ki je bila določena za sedemurno dnevno delo. Hrana je bila tako pomanjkljiva, da si je moral doku|>o-vati črnega kruha, ki je bil po 45 rubljev kilogram. Prodajali so ga na prekupčevalskem trgu. Dostikrat si ni mogel preskrbeti drugega kakor nekaj pasjega ali mačjega mesa. Njegov želodec taki hrani ni bit kos. Ugotovil je, da so kmetje po kolektivnih gospodarstvih sužnji, ki morajo povrhu vsega še stradati. Za delo so bili, kar je več kakor razumljivo, kaj malo vneti. Pogosto so orodje puščali konoc dneva kar na polju ali ob poteh, da je bilo treba drugi dan iskati ure in ure dolgo. Živina je bila na koncu, strahotno mršava, iskala si je krme, kjer si je vedela in znala. Cele vasi so bile zdeseterjene. Tem nesrečnikom po kolhozih so slepili pogled z varljivimi obljubami o obilni hrani za žetve. Nepretrgana propa- ganda, 6trah pred smrtjo od gladu in navzočnost vojakov rdeče vojske 60 silile to otopelo kmečko čredo, da je nadaljevala svoje jalovo delo. »Ni ga upanja za delavca v Sovjetski Rusiji,« je zaključil Bodnar 6voje pripovedovanje. Tudi on je imel eno samo misel: brez odlašanja uiti spet nazaj na Češkoslovaško ali v Združene države. Na sedežu stranke, na štev. 08 ob Mercer Streetu v Ne\varku je človek pogosto naletel na »Debelega Johna«. To je bil majhen človek, ki jc tehtal dobrih stodvajset kilogramov, od tod njegovo ime. Nismo natančno vedeli, kdo prav za prav to je. Prebival je pri neki rodbini Vlhovi na številki 54 na West Streetu. John je bil brez dela. Ko je takolo postopal po prostorih stranke, sem pogosto začel z njim razgovor o komunizmu in o uspehih v Sovjetski Rusiji. Imel jo navado, da je hodil povsod za mano kakor pesek. Po potf jo delil letake in izkazoval o priliki stranki kake majhne usluge. Šaljiva stran pri vsej tej reči je bila, kadar je človek videl Johna, kako krmari svojih stodvajset kilogramov po cesti in nosi prapor, na katerem so se blestele besede: »Hočemo kruha!«, kadar so lačni korakali proti Washingtonu ali Trentonu. Kakih pet dni pred odhodom v Rusijo me je presenetilo, ko sem videl nosača, ki je z več kovčegi prihajal od Johna. Ne da bi bil komu povedal besedo, je tudi on odšel v Sovjetsko Rusijo z Johnom Kuchtom, članom kluba slovaških delavcev. Nekega dne v avgustu sem koračil po veži hotela, kjer jo stanoval Slovak Blaha, kar zaslišim krik: njih krajev. Vsi ti so odkorakali z godbo na čelu proti mila/mi, kjer so sprejli svoje brate in sestc iz Ljubljane, Barja, Kamnika, Komende in od drugod, ki so prihiteli, da skupno z viškimi prosvetarji proslavijo veliki dan. Vrste obeh 60 se nato sklenile in odkorakale skozi Rožno dolino in nato mimo spnminske lipe pred cerkev na Viču. Na čelu je bilo osem jezdecev v narodnih nošah z dvema drž. zastavama, nato 200 slovenskih fantov v krojih in še večje število slovenskih deklet, mladcev, mladenk in naraščaja prav tako v krojih. Lepo skupino so predstavljale narodne noše, ki jih je bilo okoli 150. Za njimi so korakali člani in članice brez krojev. Bilo je tudi lepo število kolesarjev in tudi nekaj okrašenih voz. V spremstvu glavnega urednika »Slovenca« dr. Ahčina in predsednika pripravljalnega odbora za mednarodni mladinski tabor g. Hvaleta je prispel na Vič gosp, minister dr. Krek še pred napovedano uro. Pred pol enajsto uro se je pripeljal škof doktor Rožman, ki so ga tudi burno pozdravljali. Gospoda Škofa so pozdravili župnik gosp. Teodor Tavčar, v imenu Prosvetnega društva g. Kozamernik in ostali zastopniki različnih društev in ustanov. Gospod škof se je vsakemu posebj toplo zahvalil. V cerkvi je imel lep govor, ki ga je prenašal zvočnik na prostor pred cerkvijo. Po končani sv. maši je sprevod odkorakal na dvoriš?« Društvenega doma, kjer je bil veličasten prosvetni tabor Tabor je s kratkim temperametnim nagovorom otvoril predsednik g. Kozamernik, ki je predlagal vdanostne brzojavke kralju Petru H. in knezu na* mestniku Pavlu, pozdravne brzojavke notranjemu ministru dr. Korošcu in g. banu dr. Natlačenu. Med viharnim pozdravljanjem je spregovoril minister dr. Krek. Za ministrom dr. Krekom je govoril župnik p. Teodor Tavčar, ki je v svojem vznesenem govorb podal zgodvino Prosvetnega društva in dela. Go* vornik je bil navdušeno pozdravljen. V imenu Prosvetne zveze je spregovoril g. Bergant. Prosvetni tabor je navdušil in razplamtel de* j lovne Vičane in ostale ljudi, ki »o tako pro«Iavfltrl0 jubilej Prosvetnega društva in izpovedati svojo slovensko, katoliško zavest in vdanost dragi Jugoslaviji. Vf-t MO. •4 - , >• Telovadni nastop Na telovadišče, ki je bilo na Pavličevem vrtu. je prišlo nad 5500 gledalcev. Nastopilo je nad 600 telovadcev, članov, članic in naraščaja obojega spola. Telovadili so izvrstno, posebno nekateri mladi so pokazali svoj talent. V vrsti članov sta prednjačila Kermavner in Varšek. Nastop so zaključile članice v narodnih nošah z veselim rajanjem ob spremljavi harmonike. Nato so prišli na telovadišče vsi, ki so telovadili, in spregovoril jim je predsednik barjanskega okrožja g. Berlot Potem so se posedli za mize. Sledila je domača vesela zabava, a žal je začel prekmalu padati dež. Dogodki preko nedelje Ljubljana, 13. junija. Dobrih 30 let stari, v Spodnjem Berniku na Gorenjskem rojeni mlekar Ivan Žumer, stanujoč drugače v Maistrovi ulici št. 10, je včeraj v Ribnici izvršil strašen zločin nad svojo družino. Vzrok: prepiri in ljubo* sumnje. Frančiška Žumrova, dve leti starejša od svojega moža, je že 22. maja ovadila policijski upravi, da ji njej in hčerki Darinki grozi, da bo obe ustrelil, sebi pa nato tudi končal življenje. Ivan Žumer je bil še ta dan proti večeru aretiran zaradi suma nevarne življenjske grožnje. Na policiji je bil kratko zaslišan. Žumrova je prijavila policiji, da jo je mož okrog 14. omenjenega dne hudo pretepal, ji grozil in je poprej odpeljal 5 letno hčerko Darinko z doma. Kam, žena ni mogla povedati. Ivan Žumer je priznal, da je ženi in otroku grozil. Hčerko Darinko je odpeljal na dom svojega brata Jožeta v Hrastje pri Kranju. Na ženo je zelo ljubosumen, ker dostikrat po končanih poslih v mlekarni, k! se nahaja na Miklošičevi cesti št. 9, izostaja in se poz* no v noč vrača domov. Policijska uprava je Ivana Žumra naslednji dan ovadila državnemu tožilstvu v Ljubljani zaradi suma nevarne grožnje. Ivan Žumer je bil hkratu z ovadbo oddan v zapore okrožnega sodišča. Ko je bil Žumei od preiskovalnega sodišča zaslišan, je bil puščen na svobodo, ker ni bil begosumen in ni sodišče smatrale zločin hude kvalifikacije. Ivan Žumer se je v soboto dopoldne odpeljal na domačijo v Ribnico. Seboj je vzel hčerko Darinko. Ko je žena izvedela, kam je odpotoval njen mož, je vzela avtomobil in se z njim odpeljala v Ribnico. Mož je imel svojo domačijo v bližnjem naselju Hrvači. Ko se je žena pojavila na domu svojega moža, je ta hitro zagrabil nož in ga ji zasadil v grio. Nato je skočil do hčerke m jo z nožem zabodel. Sara si je preparal trebuh. Mož je kmalu podlegel smrtnonevarni poškodbi. Hčerko in ženo, ki je močno krvavela, so naložili na avtomobil in jo odpeljali v Ljubljano. Med potjo je hčerka umrla in je bilo truplo odpeljano v mrtvašnico. Žena je še živela. Oddana je bila v Leonišče, kjer so ji nudili prvo zdravniško pomoč. Na policiji se je Žumer, ki je drugače priznal svoje grožnje, izgovarjal, da jc bil na ženo zadnji čas silno ljubosumen, da so bili v hiši stalni prepiri in da mu je tudi žena grozila s »sekiro«. ... , . Kakor nam javljajo iz LeoniSča, je stanje Frančiške Žumrove povoljno. ,x Od včeraj do davi sta bila v splošno bolnišnico sprejeta dva poškodovanca. Rešilni avto je snoči pripeljal 50 letnega čevljarskega pomofniKa Frana Lindiča, stanujočega v Cerkveni ulici. Tržaški cesti ga je neki vozač povozil. Njegova poškodba je hujšega značaja. Delavčeva hčerKa, petletna Marija Gracarjeva, stanujoča na vojaškem vežbališču št. 1, je dobila tudi težje zunanje poškodbe in je bila sprejeta na kirurgičui odele le k. tu in inm Novi motorni vlaki na ozkotirni progi Bel-grad—Sarajevo so dobro prestali svojo preizkušnjo. S prvim vlakom, ki je sestavljen in urejen na najmodernejši način, so se peljali prometni minister dr. Spaho, sarajevski podban in zastopniki tehničnega oddelka prometnega ministrstva. Vlak je dosegel na nekaterih delih proge hitrost do 74 kilometrov na uro. Prihodnjo nedeljo bodo preskusili še progo od Belgrada do Dubrovnika. Progo bo vlak prevozil najbrže v 16 urah. Stalni motorni vlaki na teh dveh progah bodo mnogo pripomogli k večjemu tujskemu prometu. Za najmanjše mezde in za kolektivno pogodbo se bore belgrajski brivci in' frizerji. S svojimi delodajalci so imeli že prve razgovore v tej zadevi, vendar pa do sporazuma ni prišlo, ker so mojstri postavili zahtevo, da morajo pomočniki prihajati na delo tudi ob nedeljah in praznikih. Zahteva je naletela pri pomočnikih na ogorčen odpor, toliko bolj, ker je bilo že nekaj let po odredbi belgrajskega policijskega šefa prepovedano vsako nedeljsko delo v brivskih salonih. Za pomočnike se je zavzela tudi inšpekcija dela, zaradi česar pričakujejo, da bodo le našli tisto pot, ki bo mojstre in pomočnike pripeljala do sporazuma, ne da bi morali pomočniki poseči po zadnjem sredstvu, namreč po stavki. Nevarnega hajduka Pavla Dokiča, ki se skriva v planinah Homoljskega pogorja v Srbiji, še vedno zasleduje okrog 200 orožnikov, ki polagoma stesnjujejo obroč okrog skrivališč, v katerih se po vsej verjetnosti potika razbojnik. Dokič, ki je v družbi že ubitega hajduka Jorgovana Mihailoviča izvršil neštevilno zločinov, je star komaj 26 let. Hajdukovat je začel pred tremi leti. Torišče njegovih podvigov je bila vas Zagubica, v kateri je imel Dokič veliko število pomagačev in ljudi, ki so ga obožavali. Prebivalstvo teh krajev ima kaj čudne pojme o junaštvu: vse Dokičeve zločine so ocenjevali za junaška dela in zaradi tega razbojniku tudi nudili zavetje in mu pomagali takrat, kadar so ga zasledovali orožniki. Še sedaj, ko so orožniki tako rekoč zaprli in zasedli vse steze iz gozda v vasi, so ljudje ostali zvesti razbojniku in mu pomagajo, kjerkoli se in kadarkoli se da. Oblasti ne morejo najti med ljudmi človeka, ki bi jim pomagal najti pravo sled za razbojnikom, pač pa nasprotno opažajo, da so vsi vase zaprti in zmerom pripravljeni, da Dokiču pomagajo iz zagate. Ti ljudje niso pokazali tudi nobenega pohlepa po nagradi 100.000 dinarjev, ki jih je oblast razpisala za izsleditev Dokiča. Pri zaslišanjih trdovratno molče in nočejo povedati niti tega kako se pišejo. Zaradi takega vedenja prebivalstva je morala oblast izdati strog ukaz: vsi kmetje v bližnjih štirih občinah morajo v teku 24 ur izprazniti vse planinske staje in svojo živino odgnati v dolino. V teh stajah namreč najde hajduk vedno zatočišče ter hrano, mnogokrat pa tudi strelivo, ki mu je potrebno v obrambi pred zasledovalci. S to odredbo mislijo, da so zapečatili razbojnikovo usodo. Zagrebška »Ta-Ta«, ki je imela zaradi svojega poslovanja velike težave z upravnimi oblastmi ie s svojo pritožbo na upravno sodišče deloma, uspela. Kakor znano, je Ta-Ta že 1. 1926 dobila od oblasti 5 obrtnih listov za pet strok. Lani je lastnik odprl veleblagovnico, a že nekaj dni kasneje je dalo mestno županstvo na zahtevo zagrebških trgovcev poslovne prostore zapreti. Odslej so se začele pritožbe na višje instance, toda banska uprava se je pridružila odloku mesta in prepovedala poslovanje veleblagovnice. Končno je upravno sodišče razveljavilo odlok banske uprave in odredilo, naj banska uprava izda ponoven sklep >Ta-Te« in sicer tak, ki bo v skladu z zakonom o Državnem svetu in upravnih sodiščih. Tako bo JTa-Ta« zaenkrat smela odpreti svojo zagrebško poslovalnico. Dva mrtva fn več ranjenih je padlo v pretepu med dvema rodbinama v Dubravah pri Brčkem. Matičevi in čelebičevi so se sprli zaradi meje. Spora niso znali poravnati drugače kakor s pretepom. Eden izmed čelebičev je z vilami prebodel Matiča, da je takoj umrl. S tem je bil dan znak za krvav pretep, v katerem so se znašli trije bratje Celebiči in štirje Matiči. Kot druga smrtna žrtev je obležal Marko čelebič, vsi ostali pa so odnesli težko rane. Dve veliki palači ho^ dobi! prihodnje leto Split. Prva palača bo sedež uradov banske uprave, druga pa moderna in velika reprezentativna palača, v kateri bodo seje mednarodnih konferenc, svečani sprejemi, svečane prireditve in stanovanja za kralja odnosno za člane kraljeve družine. 8 tem v zvezi se je v Splitu mudil neki belgrajski arhitekt, ki je domačim pomagal izbrati primerna stavbišča. Zločinski tolpi, ki je imela 47 članov in izvršila nič manj kakor 300 zločinov in velikih tatvin, sodijo te dni pred sodiščem v Belovarju. Glavar tolpo je bil Dalmatinec Stjepan Kršulj, glavna pomagača pa sta bila Ivan Pučak in Franjo Golob. Razbojniki so okradli več kakor 200 ljudi za okroglo 600.000 dinarjev. Niso pa le vlamljali, temveč so svoje žrtve premnogokrat tudi nečloveško mučili. Obtožnica, ki navaja vse te zločine, ima 60 natipkanih strani. Na dordevnega zapeljivca svoje hčerke je streljala Višnja Balorda iz Tuzle. Pred letom dni je bila njena hčerka šestošolka izključena iz gimnazije,, kar jo je pa tako potrlo, da je izvršila samomor. Dekletova mati je osumila osmošolca Vladimirja Storka, da je največ pripomogel k nesreči njene hčerke, ter sklenila se maščevati. Ko je fanta, ki je bilo po izsledkih preiskave popolnoma nedolžen, srečala na ulici, je potegnila samokres in oddala nanj en strel, ki je k sreči zgrešil cilj. Balordova ni našla pred sodiščem usmiljenja za svoje zlo delo, kajti senat je izrekel nad njo težko obsodbo: osem mesecev težke ječe. Dve smrtni žrtvi je včeraj zahtevala Sava pri Zagrebu. Prvi je utonil istrski begunec Štefan Vodopivec, katerega je po vsej verjetnosti zgrabil *rč. Na površju je imela voda 23 stopinj Celzija, Pod gladino pa 13. Ta razlika je bržkone povzročila nesrečo. Druga žrtev pa je bil 9 letni Mijo Bau-mann. Obadva utopljenca so sicer takoj potegnili iz vode, vendar so bili vsi poskusi oživitve brez Uspeha. Zagrebška trgovska bolniška blagajna »Merkur« je včeraj slavila 65 letnico obstoja. Višek slovesnosti je bila otvoritev novega dela sanatorija, katerega so dalli razširiti tako, da bo mogel odslej •prejeti 100 bolnikov. Enaka potreba po razširitvi ‘anatorija trgovskega bolniškega in podpornega •klada sc je pokazala tudi v Ljubljani. Razširjeni 'Šlajmerjev dom« bo imal 90 postelj ter poleo kiror-8‘čnega oddelka še porodniški oddelek. V la namen |c TBPD najelo posojilo v znesku 7 milijonov dinar-,ev Dri Pokojninskem zavodu v -Ljubljani, Naši trgovci za carinsko zvezo z Bolgarijo Ljubljana, 13. junija. Tretji kongres trgovcev kraljevine Jugoslavije se je včeraj končal s slavnostnim zborovanjem v veliki dvorani hotela »Union«. Udeležba je bila velika in kongres so počastili mnogi odlični zastopniki civilnih, vojaških in avtonomnih oblasti. Kongres je otvoril, vodil in zaključil predsednik Zveze trgovskih združenj g. Stane Vidmar z običajnimi pozdravi in s kratkim poročilom. Toplo je pozdravil ministra za trgovino in industrijo dr. Milana Vrbaniča, dalje gosp, bana dr, Marka Natlačena, komandanta dravske divizije, generala Gjorgja Lukiča, gosp. podžupana dr. Vladimirja Ravniharja in druge. Gospod predsednik je nato v najprisrčnejših besedah pozdravil drage goste in tovariše iz bratske Bolgarije, ki so se v tako lepem številu udeležili kongresa pod vodstvom bivšega trgovinskega ministra g. Dimitrija Veleva. Ob viharnih ovacijah Bolgarom in vzklikanjem je gospod predsednik poudaril lepo misel, da smo vsi — Bolgari, Srbi, Hrvati in Slovenci ena sama slovanska družina. Nato so sledile čestitke zastopnikov civilnih oblasti in gospodarskih korporacij. Gosp. ban dr. Marko Natlačen je želel, da bi trgovski kongres v vsakem pogledu dosegel svoje uspehe. V imenu mestne občine je kongres pozdravil gosp. podžupan dr. Vladimir Ravnihar in za tem še drugi. Bivši bolgarski trgovinski minister in predsednik bolgarske delegacije g. Velev je v temperamentnem in klenem govoru razvijal misli in načrte o carinski zvezi med Bolgarijo in Jugoslavijo. Želel je zlasti v tem pogledu, da bi trgovski kongres dosegel pozitivne uspehe. Dr. Dinko Šipkovenski, glavni tajnik bolgarske trgovske zbornice, je nato kongresu pojasnjeval v glavnih obrisih načrt za ustanovitev carinske zveze med obema državama. Sledili so za tem referati posameznih poročevalcev in strokovnjakov. Minister trgovine in industrije dr. Milan Vrbanič je nato razvijal' v daljšem govoru smernice vlade v pogledu splošne trgovine in se dotaknil mnogih aktualnih problemov. Izrazil je tudi svoje zadovoljstvo, da so se tega važnega trgovskega parlamenta udeležili tudi zastopniki trgovine iz bratske Bolgarije. Sprejete so bile naposled tri glavne resolucije, ki zahtevajo: 1) zahteve, že predložene I. in II. kongresu, naj se čimprej izvedejo; dosedanji centralni upravi kongresa izraža kongres zaupnico; 2) centralnemu vodstvu se nalaga, da se odredi posebna paritetna komisija za študij osnutka zakona o prisilnem socialnem zavarovanju trgovcev, da se veleprodaja soli po izteku pogodbene dobe prepusti prosti konkurenci in da se način pobiranja splošnega 2.5% davka na poslovni promet spremeni in preuredi; 3) v interesu obeh držav — Bolgarije in Jugoslavije — in v duhu pakta o večnem prijateljstvu naslavlja III. kongres apel na kralj, vlado, da ta v najkrajšem času prouči in reši vprašanje carinske unije med kraljevino Bolgarijo in Jugoslavijo. Istočasno priporoča kongres Glavnemu kongresnemu zastopstvu in Zvezi trgovskih združenj v Sofiji, da sestavita za to vprašanje stalen odbor, ki naj sploh proučava vsa aktualna medsebojna trgovska vprašanja. Resolucije so bile sprejete z viharnim odobravanjem, nakar je kongres končal svoj oficielni del. Banovinski uslužbenci za svoje pravice Ljubljana, 13. junija. Včeraj v nedeljo so banovinski uslužbenci dravske banovine imeli svoj redni III. občni zbor, ki ga je vodil društveni predsednik viš. rač, insp. Pirc. Z občnega zbora so bile poslane vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru U., Nj. Vis. knezu-namestniku Pavlu, predsedniku kraljevske vlade dr. Stojadinoviču, No-tranjenemu ministru dr. Ant. Korošcu in minsitru dr. Mihu Kreku. Predsednik je dalje predlagal pozdravno pismo g. banu dr. Natlačenu in g. podbanu dr. Majce-nu, ki sta vseskozi pokazala razumevanje za težnje banovinskih uslužbecev. Obenem se je zahvalil zastopnikom tiska za pozornost, ki so jo posvečali težnjam ban. uslužbencev. Nato je sledilo poročilo tajnika tov. Grande, ki je Izčrpno poročal o delu strokovnega društva in začrtal smernice za bodoče delo. Blagajnik Pogačar je podal blagajniško poročilo, v katerem je predvsem orisal delo podpornega odseka. Na predlog predsednika nadzorstvenega odbora viš. teh. svet. inž. Porente je bila dana predsedniku Pircu, tajniku Gradi in blagajniku Pogačarju razrešnica s pohvalo, Po poročilih se je razpravljalo o izpremembi društvenih pravil v tem smislu, da bi se povečalo število članov glavnega odbora ter ustanovil društveni svet, Zahtevajte povsod naš list! Včerajšnji športni pregled Včerajšnja ljubljanska kronika je pa tako majhna, kot že dolgo ni bila. Nekaj prijateljev belega športa si je ogledalo včerajšnje prvenstvo Slovenije v tenisu. Prvenstvo gospodov si je priboril talentirani slovenski igralec Smerdu zmago nad Zagrebčanom Friedrichom. V damskem prvenstvu je zmagala Seruečeva nad Miihleisnovo. Srečanje med SK Kranjem in Ljubljano za juniorsko prvenstvo ljubljanske nogometne podzveze je bila edina nogometna tekma. Zmagali so dokaj srečno Ljubljančani. Državni kolesarski prvak juniorjev je postal po^včerajšnji dirki Celje—Maribor (62 km) Podmilščak Franc (Edinstvo, Ljubljana), ki je prevozil progo v zelo dobrem času 1:55.24. V celoti je startalo 21 dirkačev, na cilj pa jih je privozilo le 17. Drugi rezultati: 1) Podmilščak Fr. (Edinstvo) f :53.24, 2) Sodec Karel (Maraton, Maribor) 1:53.45, 5) čehulič (Gradjanski, Zagreb) 1:54.04, 4)—8) Rebrovič (Gradjanski), Kolšin (Hermes?), Gregorač (Hermes), Rozman ml. (Železničar), Ostenhammer (Orao, Zagreb), 1:57.42, 9) Istrovič (Sarajevo) 1:57.44, 10) Kramer (Celje) 2:00.33, 11) Premk Pavel (Hermes) 2:01.42, 12) Lukman (Sava, Ljubljana) 2:02.16. •i krasni zmagi si je na včerajšnjih moto-cifklisTicnih dirkah prilx>ril ^leteči Kranjcc< Ludvik Starič (Hermes). Zmagal je v kategoriji športnih motorjev do 500 ccm in sicer v času 3:05. Drugič je Starič zmagal v kategoriji športnih motorjev do 1000 ccm. Pri tej točki so star-tali samo najboljši jugoslovanski motociklistični dirkači. Starič je v drugem krogu (750m) z 29 sekundami izenačil dirkališčni rekord. S časom 3:02 je bil prvi pred Babičem (Motoklub Zagreb) 3:02.6, in Uroič (Motoklub Zagreb) 3:03. Po končanih dirkah so gledalci, ki jih je bilo do 8000, dvignili^ Stariča na rame. Hrvatski listi pišejo o »letečem Kranjcu«, da je neustrašen in neverjetno spreten vozač in da je včeraj dokazal, da je vozač svetovnega razreda in ponos naše motoristike. V Zagrebu je pred skoraj 7000 gledalci zagrebški Gradjanski premagal f'. C. Milano 2:1. Strelca sta bila Lešnik in Wollfl. V moštvu Gradjanskega je igral v desnem krilu Sipoš, ki ostane odslej stalno v Zagrebu pri Gradjanskem. V Belgradu pa je Jugoslavija premagala budim-peštansko moštvo Ujpešt z 1:0 (0:0). Četrti finale svetovnega nogometnega prvenstva je prinesel tele rezultate: Italijani so sredi Pariza odpravili francosko enajsterico z 3:1. V Antivcsu so Švedi zmagali nad Kubanci z naravnost neverjetnim rezultatom 8:0. V Liliču so Švicarji vkljub sijajni zadnji igri proti Nemčiji morali kloniti pred Madžari z 0:2. V Bordeauxu pa. se je končala tekma med Češkoslovaško in Brazilijo vkljub dvakratnemu podaljšku t 1:1. Ponovna tekma bo v torek. Celjske novice Krajevna protltuberkulozna liga ▼ Celju opozarja prebivalstvo celjskega okraja, da se vršijo brezplačne zdravniške preiskave v protituberkuloz-nem dispanzerju v Celju še naprej skozi vse leto v smislu tozadevnega razglasa. V dispanzerju se ordinira vsak delavnik od 8 do 10 dopoldne, ob torkih in petkih pa tudi od 2 do 3 popoldne. V interesu vsakega posameznega je, da se čimprej podvrže kontrolni zdravniški preiskavi zaradi ugotovitve pravočasnega zdravljenja in obrambe proti jetiki. ki naj tvori vez med glavnim odborom in okrajnimi odbori. Pri volitvah je bil izvoljen ponovno za predsednika sedanji predsednik g. Pirc Jože, kot odborniki pa gg.: inž. Brus, Čermak, Granda, inž. Janežič, Keržin, Kosmač, Kmet, Pogačar in Zalokar. Po običajnem dnevnem redu so bile sprejete resolucije, v katerih prosijo ban. uslužbenci za izboljšanje gmotnega položaja v tem smislu, da bi g. ban izdal posebni pravilnik o službenem razmerju in službenih prejemkih. Dalje, da bi se uredilo bolniško zavarovanje. pragmatičnih uslužbencev s priključitvijo na eno že obstoječih bolniških blagajn. Obravnavale so 6e še druge važne zadeve ban. uslužbencev, predvsem v pogledu vzgoje uslužbenskega naraščaja (strok, tečaji itd.). Po obč. zboru društva se je vršil ustaonvni občni zbor posmrtninske zadruge banovinskih uslužbencev, h kateri je pristopilo nad 500 članov. Za predsednika je bil izvoljen inž. Porenta, za podpredsednika viš. fin. svet. Božič, za tajnika dr. Bano. Po občnem zboru so izvolili ban. cestarji svoj odbor, ki mu načeluje ban. cestar Mačk in kot tajnik Krek Matevž. Ta občni zbor je pokazal globoko stanovsko zavednost ban. uslužbencev. Bila je lepa manifestacija stanovske solidarnosti Zbor društva slovenskih konjerejcev Maribor, 12. junija. Pri Orlu so zborovali danes dopoldne konje-rejci iz Slovenije. Občnega zbora konjerejskega društva se je udeležilo lepo Število delegatov posameznih edinic, poleg njih eo bili navzoči še načelnik kmetijskega oddelka banske uprave inž. Muri, referent za živinorejo in konjerejo inž. Oblak ter ravnatelj državnega konjerejskega zavoda v Ponovičah inž. Hvastja, prisoten je bil tudi poslanec Brenčič. Obširno poročilo o delovanju društva ie podal predsednik Lovro Petovar, ki pa je v njem nekajkrat s prikrito ostjo skušal kritizirati ukrepe banske uprave za pospeševanje konjereje. Odgovorila sta mu v debati inž. Oblak in inž. Hvastja. Prvi je opozarjal, da je banska uprava vedno ^elela, da bi bilo sodelovanje s konjerejskim društvom idealno. Da tega doslej ni bilo, ni krivda pri banski upravi, temveč na vodstvu društva, ki je skušalo vedno hoditi svoja pota, ki se pa često niso strinjala s koristmi konjerejcev. Da nekaj pri vodstvu društva ni v redu, se vidi tudi iz tega, da število članstva rapidno nazaduje. Vodstvo pa obstoja prav za prav samo iz predsednika, ki je tudi še blagajnik iu tajnik v eni osebi. Ravnatelj inz. Hvastja je nato predočil, kakšne težave ima zavod v Ponovičah, ki je vpostavljen zato, da pospešuje konjerejo ter vrši nad njo nadzorstvo, ker ne dobi od društva na razpolago rodovniških knjig, za katere se bori že dve leti. Nastopilo je za tem se več govornikov, ki so vsi več ali manj grajali sedanje vodstvo. Zbor se je zavlekel v popoldanske ure ter je bil mestoma precej buren. Končal pa se je s kompromisnimi volitvami, pri katerih je * .lzvnjjpn sledeči odbor: Predsednik Janžekovič Alojzij iz Sterjancev, I. podpredsednik Slavič Alojz iz Banovcev, II. podpredsednik Kerin Franc ml., III. podpredsednik Lovro Petovar iz Ivanjkovcev, odborniki2 Medved Ivan iz Mihovcev, Galinder Franc iz Veržeja, Bračič Matija iz Senarske, Vizjak Janko iz Brežic, Anžič Josip iz Št. Jerneja, Lebar Ivan iz Kapce, Bulc Franc iz Mirne, Bedjanič Andrej iz Obreža, Skuhala Franc iz Križevcev, Ažman Ivan iz Lesc, Modic Jakob iz Bresta, Rižnar Jože od Sv. Marjete na Pesnici. V nadzornem odboru po: Gliha Anton iz Krškega in Štuhec Anton iz Logarovcev. Hude nevihte in nalivi Junij je po podatkih in zapiskih meteorološkega zavoda mesec, ko pade za oktobrom v ljubljanskem padavinskem pasu največ povprečnih mesečnih padavin, Letošnji junij se je izkazal kot suh in prav vroč. Doslej še ni bilo hujših neviht in nalivov. Po vročih dnevih, ki se je ponekod v Sloveniji že pojavljala suša odnosno pomanjkanje moče, so se včeraj pojavili na mnogih krajih hudi nalivi in nevihte, V zapadnem delu mesta nad Vičem tja proti Vrhniki *o se zlasti včeraj popoldne zgoščevali črni, deževni oblaki, ki so jemali smer proti Kamniku. Kraji na levem bregu Ljubljanice so popoldne doživeli hude nalive, nasprotno Barje na desnem bregu, zlasti Ižanska cesta so tam dobili le nekaj kapljic dežja. Hujši nalivi s točo so bili v smeri proti Dobrovi in Polhovemu gradcu. Nedelja je bila drugače kaj pripravna za izlete, ker ni bila soparna in bolj hladna, tako da so izletniki imeli lepo priliko hoditi po gozdovih in hribih. Kopalna sezona pa se nikakor ne more razviti. Zadnje vroče dneve je bil že večji naval na prosta kopališča, pa tudi na razna druga. Mestno kopališče, ki ga sedaj ob Ljubljanici upravlja g. Jaka Sedej, je imelo te dni prav zadovoljiv obisk in kopalci so bili deležni mnogih prijetnosti. Ponoči se je dež v večji množini razlil nad mestom in okolico. Do davi je padlo v mestu do 5.3 mm dežja. Danes je drugače oblačno in mestoma deževno. Kakor nam javljajo iz Vevč, tudi tam včeraj ni bilo dežja. Hujše nalive pa je bilo opazovati v smeri proti Kamniku, Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer-11 sko stanje |J Tempe- ratur« v C* a5* c t» t a 5 = ač C c aj r-< P Veter Pada- vine l CD ca »o = £ os , 'r “e lemer, lakost) m/m vrsta Ljubljana5 757-2 25-2 m 90 10 0 5*3 dež Maribor 755-7 25-1 15-0 80 10 SE, — — Zagreb 761-4 29-0 15-0 80 6 0 — Belgrad 762'6 31-0 12*0 60 0 SSEj — — Sarajevo 763-2 28-0 12-0 70 0 0 — Vis 762-4 25-0 13-0 90 10 SE. — Split 761-9 29-0 20-0 50 5 ESE, Kumbor 762-4 29-0 19-0 70 0 SE, — Rab 761-9 25-0 18-0 70 5 S, — — OubFBvnllt 7624 28-0 16-0 60 0 S, — — Vremenska napoved: Spremenljiva oblačnost, nestanovitno vreme. V soboto je bilo ves dan večinoma oblačno vreme. Ob 19.40 se je pričelo jasniti in se je do 20 skoraj popolnoma zjasnilo. Po polnoči se je pooblačilo. Popoldne ob 15.50 je na jugovzhodu grmelo. Včeraj je prevladovalo oblačno vreme. Dopoldne med 11 in 12 je nekajkrat nekoliko rosilo. Popoldne med 13 in 16 se je oblačnost spreminjala, nakar se je popolnoma pooblačilo. Ob 17.50 je pričelo močno deževati, od 18.10 dalje do 23 pa je v presledkih rahlo deževalo. Grmelo je ob 14.20, 15.10 in 18.45. Deževalo je tudi proti jutru in sicer od 5.55 do 6.50. Najvišja toplota zraka v soboto 27.4 ®C. Najnižja toplota zraka včeraj 15.6 "C. Koledar Danes, ponedeljek, 13. junija: Anfon Pado-vanski. Obvestila Nočno službo iinajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Raroor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Mestni domovinski oddelek zaradi snaženja uradnih prostorov v dneh 17. in 18. junija t. 1. oe bo posloval. V Jakopičevem paviljonu je odprta II. razstava kluba »Neodvisnih«; vsak dan od 9—19. Razstava zasluži, da si jo vsak Ljubljančan ogleda. Opozarjamo na nocojšnji cerkveni koncert ob 20 uri v Frančiškanski cerkvi. Spored smo že priobčili, javljamo samo še imena sodelavcev: Zlata Gjungjenac, Aleksander Kolacio, Pavel Rančigaj in Ljubljanski komorni kvartet. Izreden spored, priljubljeni sloviti umetniki, velik užitek. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice, od pol 8 dalje pa vrh stopnic pred guavnim vhodom v Frančiškansko cerkev. Začetek ob 20. Državni konservatorij ima dane« dve produkciji, in sicer bo prva ob četrt na 7 v veliki Filharmonični dvorani. Na tej se izvajajo tri komorna dela skladateljev: Hajdna, Škerjanca in Faurea. Ob pol 9 je v Operi produkcija operne šole in njenega plesnega oddelka. Operna šola nastopi s celimi dejanji, odnosno s posameznimi prizori iz raznih oper, plesni oddelek pa pleše nekaj karakterističnih plesnih točk. Pri izvedbi I. dejanja Smetanove »Prodane neveste« nastopi tudi konservatorijski mešani zbor in balet. Vodstvo ima režiser Robert Primožič, muzikalno prof. Jeraj in dr. Švara, plese jc naštudiral inž. Golovin, spremljata jih Hrašovčeva in Adamič. Predprodaja vstopnic za operno produkcijo je pri dnevni blagajni v operi, cene kot pri dijaških predstavah, spored komorne produkcije pa se dobi v knjigarni Glasbene Matice za 3 din. Na obe prireditvi vljudno vabimo. Jutri, v torek, 14. t, m., ob pol devetih nastopi v dvorani »Kina Moste« priznana igralska skupina »Slovenska Scena Mladih«. Gostje izvajajo Mrakovo himnično dramo »Čajkovski«, ki je v interpretaciji mladih igralcev odlično uspela v Ljubljani, Celju, Kamniku, na Jesenicah, v Škofji Loki, na Vrhniki, v Domžalah itd. Na to gostovanje opozarjamo tudi vse tiste Ljubljančane, ki se niso mogli udeležiti predstav v Delavski zbornici. Blagajna se odpre ob pod osmih. Cene od 10 din navzdol. Na Doberdob, Kalvarijo, Oslarije in Sv. Goro poromajo bivši bojevniki in svojci ter sorodniki padlih 9. in 10, julija 1938. Točni potrebni podatki v zadnji sobotni številki našega lista. Celotni stroški 180 din za <*ebo, t. j. železnica, avtobus, prehrana in prenočišče. Prijave sprejema od 20. t. m. Zveza bojevnikov v Ljubljani, Kolodvorska ul, 25. Ljubljansko gledališča DRAMA. — Začetek ob 20. Ponedeljek, 13. junija: Zaprto, Torek, 14, junija: Zaprto. Sreda, 15. junija: »Lopovščina«. Red Sreda. OPERA. — Začetek ob 20. Ponedeljek, 13. junija: Operna produkcija gojencev državnega konservatorija, Izven. Cene od 16 do 20 din. Torek. 14. junija: »La Boheme«. Gostuje ga. Zlala Gjungjenac-Gavella. Premierski abonma. Sreda, 15. junija: »Gioconda«. Izven. Četrtek, 16. junija: »Pri treh mladenkah«. Izven. Nastop Antona Danila ob njegovi 80 letnici, Ceste, mostovi v Slov. Bistrici Slov. Bistrica, 12. jun. Ko je novi občinski odbor združene občine slovenjebistriške, izvoljen dne 7. marca t. 1„ vzel občinsko krmilo v roke, je našel mnogo dela. Nekatere nujne zadeve bo treba rešiti kmalu, druge pa pozneje, ko bodo dopuščale finančne in splošne gospodarske razmere. Delavnost občinskega odbora v letošnjem proračunskem letu se najvidneje odraža v občinskem proračunu. Skupni izdatki znašajo nekaj nad 600 tisoč dinarjev, kar pomeni, da se je uprava omejila na čim manjše izdatke. Dohodki pa znašajo več. Doklada na neposredne davke znaša 45%. Splošno kažejo proračunske postavke napredno, smotreno gospodarstvo, ki ga bo občinska uprava izvajala. To toplo pozdravljamo, V proračunu je določenih 90 tisoč din za občinske ceste, torej skoraj šestino vsega proračuna. Izvedba programa ureditve občinskih cest je med vsemi občinskimi zadevami najvažnejša. Poleg cest so velike važnosti tudi mostovi, katere bo treba ponekod popraviti, ponekod pa narediti nove. Tako n. pr, nima mostu cesta v vasi Kostanjevica preko Kostanjevice. Vozniki morajo zato kreniti po Jesenkovem posestvu in preko potoka in tako se povzroča omenjenemu kmetu škodo. Zato bo treba povečati tudi mostovom malo ves nnz/>rn.nsti Poročilo Inženirja, ki Je srečal inamenitega letalca Redferna Redfern, za katerega so mislili da je mrtev, živi v gozdnati pokrajini ob reki Amazonas Kakor nam je še dobro v spominu, je znameniti ameriški aviatičar Redfern leta 1927 poskušal na monoplanu dobiti transkontinentalno zvezo med vzhodno in zahodno južnoameriško obalo. Zadnjikrat so ga videli na venezuelskem nebu, ko je letel v smeri proti neraziskanim brazilskim gozdovom. Od tega trenutka dalje 6e je začela plesti okrog njegovega skrivnostnega izginutja legenda; izginil je brez sledu, začele pa so prihajati najrazličnejše vesti, ki so 6i cesto povsem nasprotovale. Mieterioznost je postajala še večja, ko niti številne, dobro organizirane ekspedicije niso mogle razjasniti, kje je Redfern izginil. Lani je kot zadnja poskusila najti aviatičarja skupina ameriških gorečnežev. Ta ekspedicija je iskala nad vse skrbno, pa ni mogla nikjer najti za Redfer-nom niti najmanjšega sledu, zato je opustila iskanje ter odšla na jug v angleško Gvinejo. Ker niso mogli natančno ugotoviti, da bi bil Redfern umrl v brazilskih gozdovih, je newyorški tribunal ofi-cielno registriral svoj odlok ter o njem obvestil vdovo in ji prepovedal, da bi dvignila zavarovalno polico za aviatičarjem. To je bilo zadnje, kar smo slišali o Redfernovi zadevi. Zdaj pa je pred kratkim urednik velikega pariškega popoldnevnika objavil senzacionalno vest, da je neki francoski inženir, ki je preživel več mesecev v neraziskanih brazilskih pragozdovih, naletel na aviatičarja, in sicer v bližini reke Amazonas. Ta inženir, ki se piše Rene Allesy, živi v južni Ameriki že več let in je pred letom dni v družbi z nekim kemikom ter geometrom potoval iz Manaosa ob reki Amazonas v notranjost. Dne 20. junija 1937 so potovali ti trije raziskovalci po brazilski pokrajini Paza in sicer po teritoriju Gvijane, kjer so iskali svinčeno rudo in kjer prebiva indijansko pleme Karipunas. Poglavar tega rodu je raziskovalcem v pogovoru omenil, da v biržini živi pleme, ki ima belega poglavarja. To pleme pa živi v silni gošči. Takoj nato so se raziskovalci s poglavarjem in njegovimi Indijanci podeli k bližnjemu plemenu. In tod so v resnici zapazili belega človeka ter po fotografijah, ki 60 jih videli v časopisih, v njem prepoznali Redferna. Redfern je užival med domačini božjo čast. Raziskovalci so ga seveda povabili, naj se jim pridruži ter odide z njimi iz brazilskih gozdov v svojo domovino. On pa je odmahnil z rokami in izjavil, da noče oditi iz pragozda. Francoski inženir pristavlja, da se je aviatičar branil trdovratno, ko so ga poskušali vkrcati v svoj čoln. Sedel je na breg, podvil noge ter gledal, ko smo odhajali, brez slednje kretnje in brez slednjega izraza na obrazu. H koncu pristavlja inženir Allessy, da je po teh znakih sklepal — in prav tako tudi njegova tovariša — da Redfern po vsem videzu ni več v polni posesti 6vojih razumskih sposobnosti, najbrž zaradi možganskega pretresa, ki ga je moral dobiti ob katastrofi. In da dokaže pravilnost ter resničnost svojih navedb, se je izrazil Renat Allessy, da je pripravljen povesti aviatičarje v tisti kraj, kjer živi med domačini Redfern. Dne 3. junija letos je izšlo v »Pariš Soiru< o isti zadevi obširno poročilo, ilustrirano s fotogra- fijami, ki kažejo Redferna med njegovimi Indijanci. Fotografiral ga je inženir Allessy. V tem poročilu izjavlja Allessy, da mu je neznani beli človek, ko so ga izpraševali portugalsko, špansko, angleško in francosko sprva le nekaj nerazumljivega godel v indijanskem narečju, potem pa je nenadoma zaklical: »Redfern, Redfern je moje ime!« Poskušali so na vse načine, da bi ga pregovorili k povratku v domovino, toda o tem ni hotel ničesar slišati. Te senzacionalne vesti francoskega inženirja Allessyja in njegovih tovarišev H. Gallegerja in E, Rossa (Ross je umrl na povratku na reki Amazonas), so po vsem svetu zadnje dni vzbudile ogromno zanimanje, kar je povsem razumljivo, saj se taka izginotja po navadi zlasti še, če trajajo 'enajst let — ne razvozljavajo in ne razjasnijo tako kot se je — po vsem videzu — Redfernov slučaj. Pred dvobojem Schmelčng-Louis: Način ameriške reklame Pred dobirm mesecem se je bivši svetovni boksarski prvak Maks Schmeling vkrcal na ladjo v pristanišču Bremen, da se bo 22. junija letos po dveh letih ponovno pomeril za naslov svetovnega boksarskega prvaka vseh kategorij, s črncem Joe Louisem, ali kakor ga Američani imenujejo »črni bombarder«. Američani še veliko več dajo na reklamo kot pri nas. Vpliv reklame v Ameriki je velikanski. »Baliy-hoo« pa je nekaj, kar poznajo res samo v Ameriki, to je umetnost, ki milijone ljudi prisili, da osredotočijo vse svoje zanimanje na eno samo stvar, pa naj si bo to krema za čevlje, gotova knjiga, filmski zvezdnik, ali pa boksarski dvoboj. V tem načinu reklame je dovoljeno vse, pri vsem tem pa trpi samo resnica. Pri »ballyhoo« zasluži mnogo ljudi ogromne vsote, oškodovan pa prav za prav ni nihče. Kako Američani izvajajo takšno reklamo, nam najbolj pokaže primer Maks Schmelinga. Svetovni boksarski dvoboji so bili že od nekdaj najpriljubljenejši predmet za reklamo. Že pri zadnjem srečanju Louisa in Schmelinga je nepristranski opazovalec videl neverjeten uspeh reklame. V početku pišejo čisto brezpomembne stvari kakor n. pr.: »Joe Louis poje dnevno sto jajc«. »Maksu je biftek pretrd«. Potem sledijo poročila o treningu: »Maks sc zamišljen naslanja na ograjo in hrepeni po zelenem Renu«. »Louis študira sanskrit«. »Schmeling ne veruje v moderno atomsko teorijo«. Potem se reklama stopnjuje, to je druga stopnja tako zvani »Hobby«, kjer se opisujejo najljubša opravila iz privatnega življenja boksarja. Sicer nihče ne izprašuje junakov arene za njihovo privatno življenje in vendar lahko dan za dnem čitate v vseh newyorških dnevnikih najzanimivejše stvari iz njihovega privatnega življenja: »Maks velik prijatelj mačk, V svoji vili v Berlinu ima nad sto mačk, med njimi krasne pri- :' ;v :x::; 4 y A'« j* % 'iv .,vX'>.W.vA«Sus Japonski tanki na kitajskih bojiščih. mere. Njegova ljubljenka je krasna črna angora mačka, ki jo je prejel v dar od perzijskega šaha na svojem zadnjem potovanju po Orientu. Ta mačka je dolga 80 cm in se imenuje Allah. AUah je svojemu gospodarju nenavadno vdana. V njegovi odsotnosti po ves dan prečepi pred Maksovo sliko v srebrnem okvirju in mijavka od žalosti«. Poleg takega poročila je seveda tudi slika, ki nazorno prikaže, kako mačka zaljubljeno buli v Maksovo fotografijo. Maks posvoji kanadske petorčke Tretja faza teh reklamnih trikov je »love inte-rest«. To so ljubezenske zgodbice. Tako čitamo: »Maks je vrgel na cesto nevarno lepotico. Schmeling je resnično najzvestejši mož na vsem svetu. Včeraj je skušala znana meksikanska devetnajstletna bogata lepotica koketirati z Maksom. Schmeling jo je zapodil, pol ure kasneje pa je prejel od svoje žene, filmske igralke Anny Ondre, hkrati sedemnajst pisem. Pisma so pa bila pretežka in Maks je moral plačati fran-kovni primanjkljaj, kar je smehljaje napravil. Vsi gledalci so pa bili priča, kako je Maks vsako pismo, preden ga je odprl, spoštljivo poljubil«. Tako se približajo zadnji tedni pred dvobojem. Časopisi in menagerji dobro skrbijo za čim večjo napetost. Uro za uro dežujejo med občinstvo najdrznejša in najneumnejša poročila: »Maks hoče posvojiti kanadske petorčke«. »Maks je že naročil v »Astoriji« banket za svojo bližnjo zmago«. »Louis grozi: Razbil ga bom kot prazno steklenico za whisky«. V resnici pa oba boksarja nista nič rekla. Louis ne poje dnevno sto jajc, Maks nima mačk, Louis ne zbira cigaretnih ustnikov in tudi ne črnih nevest. Tudi sovražita se ne, oba sta samo športnika, ki hočeta zmagati, ne pa moriti. Občinstvo pa hoče takšno reklamo in verjame najneumnejšim vestem, zlasti tik pred borbo, ko zaniman:e dosega svoj vrhunec. Pri vsem tem pa je glavno: blagajna! Povratno srečanje Tunnez-Dempsey je privabilo leta 1927 v areno v Chikagu 150.000 obiskovalcev. Gledalci so plačali takrat 6amo na vstopnini 2,700.000 dolarjev. Boksarja sta prejela plači, ki presegajo milionsko vrednost, Maks Schmeling je prejel takrat, ko je zmagal za svetovno prvenstvo z Sharkevem, 749.936 dolarjev. Ti zlati časi so seveda prešli, vendar pa ljudje še danes plačujejo za takšna svetovna prvenstva ogromne vsote, kar gre predvsem na račun »ballyhoo« reklami. Programi Radio Ljubljana Ponedeljek, 13. jnnija: 12.On Slanji orkestri igrajo (plošče) —12.45 Poročila — 13. Napovedi — 13.20 Kmečki trio — 14 Napovedi — 18 Pester spored Rad. orkestra — 18.40 Narodno blago z Gorenjskega (g. Boris Orel) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Zanimivosti — 20 Veseli napevi (plofiče) — 20.30 Rezervirano za. prenos - 22 Napovedi, poročila — 22.15 Prenos lahke glasbe z velesejma. Drugi programi Ponedeljek, 13. junija: Bel grad: 20 Gledališki prenos — Zagreb: 20 Vokal, koncert, 20.30 Portugalske klavirske skladbe, 21 Moški kvartet, 21*30 Lahka glasba, 2130 Tamburice — Praga: 19.35 Lahka glasba 21.10 Orkestralni koncert, 22.35 * arsava: 19.30 Filmska glasba, 22 Filharmonični orkester — Sofija: 20 Šinfo-nični koncert *— Budimpešta: -0 Opera /Torquato Tasso*, 21.45 Jazz, 23.15 Operetna glasba Trst-Milan: 17.15 Plosna glasba, 21 Zabavni koucert, Violina — /?im-liari: 17.15 Harfa, 21 Schipova opereta (Princesa Liana« — Dunaj: 18.25 Moderna japonska glasba iz zvočnih filmov, 19.25 Puccinijeva opera «TosJ*®« 22.30 Mali or- kester, 24 Lahka glasba — Berlin: 1J.10 Flotow-Rossi ni, 20 Filmska glasba — Konigsberg: 19.10 Flavta in cimbale, 19.30 Pihala. 30.30 Orkester in 7.bor